Homo si teć in 13. Reški polmaraton

REKA

27 04
 2014

Ana Vrečar, Tomaž Ferjančič, Matjaž Vrhunc in Cveto Tavčar so bili zmagovalci v svojih kategorijah na 13. Reškem polmaratonu, ki so ga letos pripravili pod geslom Teci kadarkoli.

Tudi letos je bil izboljšan rekord proge, z odličnim časom 1:02:47 je zmagal Kenijec Mwangi Joel Maina. Najboljši domačin Goran Grdenić je bil sedmi, postal je hrvaški državni prvak, takoj za njim je bil uvrščen najboljši Slovenec, Tadej Grilc iz Koroškega atletskega kluba.

Med ženskami je bila najhitrejša Kenijka Gladys Biwot Jepkurui pred  Romunko Eleno Danielo Cirlan. Tretja je bila Barbara Belušić, članica AK Istra iz Pulja, ki je postala hrvaška državna prvakinja. Ana Vrečar je bila najhitrejša Slovenka, zasedla je 29. mesto.  Med najboljše v kategorijah so se uvrstili še Robert Petrovčič (2.) ter Liljana Počkar in Jože Zupan (3.). Nejc Lokar (zmagovalec na 8,5 km na Banka Koper 1. Istrskem maratonu) in Tomaž Ferjančič sta se izkazala s časoma 1:12:39 in 1:13:57, zasedla sta 10. in 12. mesto. Polmaraton je končalo 98 žensk in 317 moških, kar je precej manj od pričakovanj organizatorja – ti so se pripravili na 700 udeležencev.  Med nekaj več kot 20 tekači iz Slovenije so prevladovali Primorci, kot običajno so največji delež prispevali tekači iz Ilirske Bistrice.

Tekmovalo je tudi 43 štafet (polmaraton so pretekli trije tekači). Domačini so se množično udeležili drugih tekov v okviru rekreativne prireditve Homo si teć in tekli krajše razdalje po mestnih ulicah. Zaključek je pokvaril dež, ki pa ni pa mogel pokvariti dobrega vtisa, ki so ga naredili organizatorji.

Izide in zanimivosti najdete na povezavi:  http://www.rimaraton.hr/.

 

reka-jozko

Bistričan Jožko Berginc se je dobro razumel z mladimi navijači.

 

reka-tomaz

Člana ŠD Nanos Tomaž Ferjančič in Nejc Lokar (v sredini) sta na ravninskem reškem polmaratonu dosegla dobra časa.

 

RK

 

 



 

 

 

10. Bubin tek na Javornik

COL

26 04
 2014

Sezona Primorskih gorskih tekov (PGT) se je s tretjim letošnjim tekom v seriji šele dobro začela. Društvo Trillek iz Cola je v soboto, 26. aprila 2014, pripravilo jubilejni, deseti Bubin tek na Javornik. Simon Alič je postavil nov rekord proge.

Če ne upoštevamo maratonske preizkušnje GM4O v Podbrdu in tekme na Blegoš, ki vključuje tudi spust, gre za najdaljšo preizkušnjo v teku navzgor, saj je proga dolga kar 9,3 kilometra, povzpne pa se za 630 metrov. Vremenske razmere so bile tokrat odlične (lani je bila proga zaradi obilice snega na Javorniku nekoliko krajša in lažja), omogočile so rekord proge. Simon Alič je v cilj pritekel v času 41:13. Veliko tekačev se takšnega časa ne bi sramovalo niti na 10-kilometrski ravninski preizkušnji. Med ženskami si je v finišu zmago priborila Ana Čufer s časom 50:49.

V ženski konkurenci že nekaj časa nismo videli tako napetega dvoboja za zmago. Še 400 metrov pred ciljem sta skupaj tekli Ana in Petra Tratnik, nato pa je Ana dala vse iz sebe in si pritekla nekaj metrov prednosti. V cilju je, odlično razpoložena, dejala: »V ciljnem finišu sem iztisnila zadnje atome moči. To ni bila moja prva zmaga v tekmovanju PGT, je pa zagotovo najbolj prigarana.« Tretje mesto je osvojila Mihaela Tušar, ki je za nekaj metrov ugnala Klementino Lemut iz Ajdovščine.

V moški konkurenci je drugo mesto s približno pol minute zaostanka zasedel domačin Marko Tratnik, tretji je bil Rok Bratina, četrti pa njegov klubski kolega Jošt Lapajne. Tretjega mesta je bil po nekaj slabših rezultatih še posebej vesel Rok: »Super tekma, super rezultat. Ja, končno so se začeli kazati rezultati. Nov sistem treninga mi ustreza in trenutno uživam. Noge so spet tiste prave. Moje glavno orožje je spet klanec, a tudi spusti so iz tekme v tekmo bolj na nivoju. Komaj čakam naslednje tekme!« Sijajno je s progo opravil Sandi Furlan (Ajdovščina), ki je dosegel peti čas. Za LT je povedal: »Nisem pričakoval tako visoke uvrstitve. V zadnjem času se je forma strmo dvignila, čeprav nisem naredil veliko tekaških kilometrov v klanec, ampak očitno se ravninski trening dobro pozna tudi v klanec. Zelo sem zadovoljen.« K uspehu družine Čufer je prispeval tudi Anin brat David s šestim mestom.

78 tekmovalk in tekmovalcev je bilo zadovoljnih z organizacijo društva Trillek, ki je lepo vodilo prireditev. Z Javornika so se v dolino lahko odpeljali z avtobusom, pogostitev v cilju je bila izdatna, zmagovalci so prejeli lične pokale.

Po prvomajskih praznikih bo na vrsti tekma v Vrhpolju pri Kozini (Tek čez Veliko Gradišče), nekoliko lažja 8-kilometrska proga z 240 metri vzponov.

 

Izidi:

Absolutno moški:

  1. Simon Alič (ŠD Nanos) 41:13
  2. Marko Tratnik (ŠD Nanos) 41:48
  3. Rok Bratina (KGT Papež) 42:33

Absolutno ženske:

  1. Ana Čufer (TD Burja) 50:49
  2. Petra Tratnik (ŠD Nanos) 51:04
  3. Mihaela Tušar (ŠD Nanos) 54:47

Zmagovalci po kategorijah:

MA 1989 in mlajši:  Rok Bratina

MB 1988-1979: Marko Tratnik

MC 1978-1971: Simon Alič

MD 1970-1963: Ivan Sokol (TD Burja)

ME 1962-1955: Tomaž Devetak (GMG Gorica)

MF 1954 in starejši: Cveto Tavčar (ŠD Nanos)

ŽG 1989 in mlajše: Ana Čufer (TD Burja)

ŽH 1988-1979: Petra Tratnik (ŠD Nanos)

ŽI 1978-1969: Tina Mavrič (PGT)

ŽJ 1968-1959: Mihaela Tušar (ŠD Nanos)

ŽK 1958 in starejše: Milič Rada (ŠD Kraški tekači Sežana)

 

Vsi izidi so na povezavi:

http://www.primorskigorskiteki.si/index.php/rezultati-2014

 

DSC03109 Najhitrejši na Javorniku: Marko Tratnik, Simon Alič, Rok Bratina.

 

Matej Curk

 

 


 

 

 

10. Bubin tek na Javornik (3)

COL

26 04
 2014

Sezona Primorskih gorskih tekov (PGT) se je s tretjim letošnjim tekom v seriji šele dobro začela. Društvo Trillek iz Cola je v soboto, 26. aprila 2014, pripravilo jubilejni, deseti Bubin tek na Javornik. Simon Alič je postavil nov rekord proge.

Če ne upoštevamo maratonske preizkušnje GM4O v Podbrdu in tekme na Blegoš, ki vključuje tudi spust, gre za najdaljšo preizkušnjo v teku navzgor, saj je proga dolga kar 9,3 kilometra, povzpne pa se za 630 metrov. Vremenske razmere so bile tokrat odlične (lani je bila proga zaradi obilice snega na Javorniku nekoliko krajša in lažja), omogočile so rekord proge. Simon Alič je v cilj pritekel v času 41:13. Veliko tekačev se takšnega časa ne bi sramovalo niti na 10-kilometrski ravninski preizkušnji. Med ženskami si je v finišu zmago priborila Ana Čufer s časom 50:49.

V ženski konkurenci že nekaj časa nismo videli tako napetega dvoboja za zmago. Še 400 metrov pred ciljem sta skupaj tekli Ana in Petra Tratnik, nato pa je Ana dala vse iz sebe in si pritekla nekaj metrov prednosti. V cilju je, odlično razpoložena, dejala: »V ciljnem finišu sem iztisnila zadnje atome moči. To ni bila moja prva zmaga v tekmovanju PGT, je pa zagotovo najbolj prigarana.« Tretje mesto je osvojila Mihaela Tušar, ki je za nekaj metrov ugnala Klementino Lemut iz Ajdovščine.

V moški konkurenci je drugo mesto s približno pol minute zaostanka zasedel domačin Marko Tratnik, tretji je bil Rok Bratina, četrti pa njegov klubski kolega Jošt Lapajne. Tretjega mesta je bil po nekaj slabših rezultatih še posebej vesel Rok: »Super tekma, super rezultat. Ja, končno so se začeli kazati rezultati. Nov sistem treninga mi ustreza in trenutno uživam. Noge so spet tiste prave. Moje glavno orožje je spet klanec, a tudi spusti so iz tekme v tekmo bolj na nivoju. Komaj čakam naslednje tekme!« Sijajno je s progo opravil Sandi Furlan (Ajdovščina), ki je dosegel peti čas. Za LT je povedal: »Nisem pričakoval tako visoke uvrstitve. V zadnjem času se je forma strmo dvignila, čeprav nisem naredil veliko tekaških kilometrov v klanec, ampak očitno se ravninski trening dobro pozna tudi v klanec. Zelo sem zadovoljen.« K uspehu družine Čufer je prispeval tudi Anin brat David s šestim mestom.

78 tekmovalk in tekmovalcev je bilo zadovoljnih z organizacijo društva Trillek, ki je lepo vodilo prireditev. Z Javornika so se v dolino lahko odpeljali z avtobusom, pogostitev v cilju je bila izdatna, zmagovalci so prejeli lične pokale.

Po prvomajskih praznikih bo na vrsti tekma v Vrhpolju pri Kozini (Tek čez Veliko Gradišče), nekoliko lažja 8-kilometrska proga z 240 metri vzponov.

 

Izidi:

Absolutno moški:

  1. Simon Alič (ŠD Nanos) 41:13
  2. Marko Tratnik (ŠD Nanos) 41:48
  3. Rok Bratina (KGT Papež) 42:33

Absolutno ženske:

  1. Ana Čufer (TD Burja) 50:49
  2. Petra Tratnik (ŠD Nanos) 51:04
  3. Mihaela Tušar (ŠD Nanos) 54:47

Zmagovalci po kategorijah:

MA 1989 in mlajši:  Rok Bratina

MB 1988-1979: Marko Tratnik

MC 1978-1971: Simon Alič

MD 1970-1963: Ivan Sokol (TD Burja)

ME 1962-1955: Tomaž Devetak (GMG Gorica)

MF 1954 in starejši: Cveto Tavčar (ŠD Nanos)

ŽG 1989 in mlajše: Ana Čufer (TD Burja)

ŽH 1988-1979: Petra Tratnik (ŠD Nanos)

ŽI 1978-1969: Tina Mavrič (PGT)

ŽJ 1968-1959: Mihaela Tušar (ŠD Nanos)

ŽK 1958 in starejše: Milič Rada (ŠD Kraški tekači Sežana)

 

Vsi izidi so na povezavi:

http://www.primorskigorskiteki.si/index.php/rezultati-2014

 

DSC03109 Najhitrejši na Javorniku: Marko Tratnik, Simon Alič, Rok Bratina.

 

Matej Curk

 

 


 

 

 

Tek v Belo

IDRIJA

19 04
 2014

Klub idrijskih študentov je po nekajletni pavzi, kar v Idriji ni bilo tekov za primorski pokal ravninskih tekov, letos obudil tradicijo tekov v Belo. Teklo je kar 233 tekačev, od tega več kot sto domačinov. Tek je bil z mednarodno zasedbo, tekli so tudi Italijani, Madžari in celo Mehičani. Študenti so znali privabiti Idrce in okoličane, pomembna pri tem je bila tudi pomoč Kolektorja, glavnega sponzorja prireditve, ki jo je vodil Matic Vogrič. Zmagala sta Petra in Marko Tratnik.

Študenti so pripravili 10-kilometrski tek s startom v delu Idrije, ki mu pravijo Lejnštat. Tekači so tekli mimo Rak (kanal z vodo, ki je nekoč poganjala črpalke v rudniku, danes pa elektrarno), vrgli so pogled na Kamšt (veliko rudniško kolo), prečkali viseči most na Idrijci in nadaljevali po lokalni asfaltirani cesti proti Idrijski Beli. Obrnili so se pri plezalnem centru Strugu in se vračali po isti poti, do cilja za Modro dvorano.

Marko Tratnik je tretjemu mestu s prvega letošnjega teka PPT za članske točke v Vipavi dodal zmago, njegova sestra Petra pa ima že dva zmagi (in Sergeja Lipušček, aktualna prvakinja PPT, iz Idrije, dve drugi mesti). Četrto mesto med člani je zasedel Rok Bratina iz Tolmina, letnik 1994, eden najboljših mladih gorskih tekačev v Evropi.  Ravninskega teka se je udeležil, da preizkusi svojo hitrostno vzdržljivost. »To je bila zame, gorskega tekača, neobičajna proga. A pokazal se je napredek v primerjavi s tekom na Primož – pravzaprav mi na ravnini še nikoli ni šlo tako dobro. Če bi imel še 100, 200 metrov, sem prepričan, da bi ulovil tretjega. Ali pa če bi bil teren vsaj malo bolj valovit. Zadovoljen sem, to je bil super tek.« Tudi med ženskami je četrto mesta zasedla mladost – Sara Jesenko iz Žirov, mladinska državna reprezentantka v gorskih tekih.

Zmagovalka Petra je bila prav tako zadovoljna: »V redu mi je šlo, proga je lepa.« Z njo se je strinjala tudi njena klubska kolegica Jerica Sardoč, dodala pa je, da je pogrešala kilometrske oznake.

Med junaki teka je bil tudi desetletni Jan Kenda. Na cilju je povedal: »Ata me je peljal, pa sem šel laufat. Za ta tek nisem nič treniral, a nisem se niti kaj dosti utrudil.« Da ne bi kdo mislil, da se je v Idriji zgodil čudež, pa moramo takoj dodati, da Jan trenira kolesarjenje - kot toliko mladih Idrcev. Kar dobro mu gre, in šola pri tem nič ne trpi, njegove ocene so dobre.

Organizatorji zaslužijo pohvale, kljub temu, da na progi ni bilo kilometrski oznak, da je bila na prijavnici velika gneča (zato so za nekaj minut odložili start) in da sprva stalne številke PPT niso bile na voljo. Glavni problem v Idriji namreč ni bil v njihovi moči, kajti zatajil je sistem merjenja časov poljanskega Timinga, tako da se je prireditev zavlekla, in tudi objavljeni izidi niso bili najbolj zanesljivi.

Izidi:

Absolutno, moški:

  1. Marko Tratnik (ŠD Nanos) 36:54.3
  2. Mitja Curk (ŠD Nanos) 38:15.8
  3. David Curk (ŠD Nanos) 38:46.1

Absolutno, ženske:

  1. Petra Tratnik (ŠD Nanos) 43:21.5
  2. Sergeja Lipušček (DLT Filipides) 45:05.7
  3. Jerica Sardoč (ŠD Nanos) 45:13.8

Zmagovalci po kategorijah:

Ž +55: Vilma Brešan (ŠD Dvor)

Ž 45-54: Sergeja Lipušček

Ž 35-44: Jerica Sardoč

Ž 25-34: Petra Tratnik

Ž -24: Sara Jesenko (ŠD Tabor Žiri)

M +70: Vladimir Savić (AK Pivka)

M 65-69: Boris Žigon (DLT Filipides)

M 60-64: Cveto Tavčar (ŠD Nanos)

M 55-59: Miro Vogrič (DLT Filipides)

M 50-54: Klavdij Torkar (ŠD Nanos)

M 45-49: Andrej Kutin (TKK Srpenica)

M 40-44: Aleš Grošelj (Kolektor)

M 35-39: Mitja Curk

M 30-34: David Curk

M 25-29: Marko Tratnik

M -24: Rok Bratina (KGT Papež-Salomon)

 

Vsi izidi so na povezavi:

http://www.filipides.net/primorski_pokalni_teki/rezultati_tekov/

 

bela-pupe

Dekleta so s progo opravila z nasmehom.

 

bela-jan

Janu Kendi je pri teku pomagala kolesarska kondicija.

 

bela-jaguar

Merilni sistem Jaguar sicer omogoča vsakemu posamezniku, da z dotikom zaslona poišče svoj izid, vendar pa je osnovno nalogo, izdelava seznama izidov brez napak,  v Idriji slabo opravil.

 

bela-kolektor

Priznanje predstavniku Kolektorjevih tekačev, bili so najštevilnejši, izroča Matic Vogrič (desno).

 

bela-veterani

Veterani poznih 60. let so se na stopničkah kar sami zmenili, katere medalje jim pripadajo. Z leve: Vinko Podgorelec iz Cerknega se je na teke vrnil po petih letih pavze, osvojil je srebro, zmagal je Boris Žigon, Edi Kutin pa je bil bronast.

 

bela-zenske

Najhitrejša dekleta: Sergeja Lipušček, Petra Tratnik, Jerica Sardoč.

 

bela-moski

Najhitrejši člani: Mitja Curk, Marko Tratnik, David Curk

 

Fotogalerija je na povezavi:

https://plus.google.com/photos/103862101339423963519/albums/6004645037847453937

 

Video je na povezavi:

https://www.youtube.com/watch?v=UfPxYKZT9N8&feature=youtu.be

 

VJ

 

 








 

 

 

Banka Koper 1. Istrski maraton

KOPER, IZOLA, PIRAN

13 04
 2014

Banka Koper 1. Istrski maraton, ki nadaljuje primorsko tradicijo maratonov na Bovškem iz začetka osemdesetih let prejšnjega stoletja, je s štafeto Ljudstva tekačev (29. marca, Bovec-Koper, 180 km, 47 tekačev) dobilo pravšnjo porcijo pozitivne energije. Organizatorji, peterica iz prvotne sestave organizacijskega odbora, okrepljena z novimi člani (ne samo iz Istre, tudi s Krasa) in 500 prostovoljci iz vseh koncev Slovenije, so svoje delo opravili dobro. Prireditvi je bilo naklonjeno tudi vreme.

Teklo je 2300 odraslih ter še nekaj sto mladih tekačev in njihovih spremljevalcev, tako da je seštevek blizu števila 3.000. Organizatorji ocenjujejo, da se maraton v slovensko Istro pritegnil nekaj tisoč ljudi, teklo in navijalo je približno 10.000 ljudi. Tekači treh tekov, namenjenih odraslim, so prišli iz 16 držav, našteli so jih 152. Vsi trije teki za odrasle so šteli za udeležbo v PPT.

Navajamo del vsebine zadnjega tiskovnega sporočila organizacijskega odbora:

»Slovenska Istra je z odprtimi rokami sprejela maratonce in njihove spremljevalce. Številni so si rekli: Naslednje leto grem tudi jaz. Domačini so bodrili sopihajoče po progah, tudi sami nudili vodo -  in še kaj zraven. Vodenje okrepčevalnic so prevzeli predstavniki drugih slovenskih tekov in športnih panog, v eno so se združili z istrskimi organizatorji. Udeleženci so bili navdušeni nad traso in izpeljavo prireditve. To je bil glavni cilj, ki si ga je zadala peščica pobudnikov maratona. Tekaški virus se je takoj prijel in se hitro razširil po slovenski Istri. Še nikoli ni na nekem teku sodelovalo toliko Istranov in drugih Primorcev, našteli smo jih krepko več kot tisoč. Bili smo priča kemiji tekačev, prostovoljcev in gledalcev, zlitju njihovih energij; zaokrožilo je vprašanje: kako to, da je Istra šele zdaj dobila svoj maraton, ko pa je vsem jasno, da je zapisan v njenih genih? Odslej bo tudi Istra na prestižnem seznamu mest in pokrajin, ki se lahko pohvalijo s svojim maratonom.«

Zmag so se veselili Nejc Zalokar, nedavno odkritje PPT, in tačas najboljša slovenska dolgoprogašica Maruša Mišmaš (na 8,5 km), Ljubljančan Tadej Kaluža in prva tekačica koprskega ŠD 3šport Ana Radivo (polmaraton) ter vojak Aleš Žontar in kraljica Dolomitov Daniela Da Forno (maraton). Aleš, ki je odlično formo napovedal že z zmago v Vipavi teden pred Koprom, je postavil osebni rekord (doslej je odtekel 22 maratonov) in postavil pod vprašaj trditve, za koliko je čase tekačev podaljšala za maraton nevsakdanja konfiguracija proge. Tekači so sicer pripovedovali, da je proga zahtevna, a v isti sapi ugotavljali, kako jim je z zanimivosti ob trasi psihološko olajšala prenašanje naporov. Med maratonci je bil presenetljiv tretji Boštjan Švab, letnik 1961.

Rekreativni Luka Koper tek je pritegnil številne novince, za marsikaterega je bila to prva »uradna« preizkušnja. Istra in Primorska sta vrste svojih tekačev močno okrepila, in ker jih večina zdaj ve, kje na Primorskem prirejajo teke (PPT so se predstavili s svojo stojnico), je pričakovati tudi daljše startne liste primorskih pokalnih tekov.

Ljudstvo tekačev je v okviru Banka Koper 1. Istrskega maratona izpeljalo prvo Odprto prvenstvo Primorske v maratonu. Zanj so veljale uvrstitve tekačev s slovenskim državljanstvom. Daniela Da Forno, ambasadorka maratona in absolutna zmagovalka maratona, ter legenda svetovnega ultramaratona Dušan Mravlje sta z lovorovima venčkoma okronala Aleša Žontarja in Mojco Kermavnar.

Bila sta dva primera slabosti tekačev, ki sta končala v bolnišnici, a vse se je srečno izteklo (a opomin ne bo odveč: prva zapoved za tekače je, naj dobro ocenijo svoje zmogljivosti).

Dušan Mravlje in Ljudstvo tekačev, v sodelovanju z domiselnimi gostitelji iz gostišča Strunjan in češkim pridelovalcem piva, sta naletela na splošno odobravanje polmaratoncev in maratoncev. Ta neuradna okrepčevalnica pa ni samo popestrila dogajanja, pomagala je tudi odžejati tekače, saj je ponujala tudi vodo.

Zamisel Jožka Dakskoblerja, ki so jo organizatorji z veseljem povzeli, da okrepčevalnice prevzamejo predstavniki drugih tekov, je prav tako bila zadetek v črno. Ob predstavitvi teh tekov na startno-ciljnem prostoru v Kopru je bila to nadvse zgovorna združevalna solidarnostna poteza primorskih in slovenskih tekov, popolna novost v slovenskem prostoru.

Ravno na dan maratona je Helena Žigon, ikona slovenskega teka, praznovala 86. rojstni dan. Organizatorji in Banka Koper so ji pripravili torto. Ambasadorja maratona Jasmina Kozina Praprotnik in Urban Praprotnik sta del maratonske proge pretekla z malo Sofijo v vozičku –  mala maratonka si je za okrepčilo vsake toliko privoščila mamino mleko. Ambasadorka Lucija Krkoč je sodelovala kot prostovoljka, saj ji je poškodba onemogočila nastop, ambasador Marco Moretton se je po bolezni in poškodbi vseeno v veselil tretjega mesta na polmaratonu, Mateja in Mitja Kosovelj sta se opravičila (maraton se ni ujemal z njunima načrtoma treningov), Vasilij Žbogar pa trenira v Španiji.

V organizacijo maratona so se vključile znanstvene in univerzitetne institucije. Inštitut za kineziološke raziskave (ZRS, UP Koper) je pomagal in aktivno sodeloval pri izvedbi petih tekaških delavnic v pripravah na maraton, opravljal meritve in raziskave, prav tako so svojo raziskavo pripravili na Fakulteti za turistične študije Turistici. Študenti iz teh dveh institucij, skupaj s Pedagoško fakulteto, so tudi izdatno napolnili seznam prostovoljcev, kjer so bili še številni upokojenci in gasilci iz slovenske Istre, še druge šole in športna društva ter neformalne skupine, kot je tista iz izolske Ljubljanske ulice z Mefom na čelu.

Izdatna in sistematična medijska podpora je pomagala ustvarjati teku naklonjeno razpoloženje v slovenski Istri, odlično so se izkazali tudi sponzorji in drugi, ki so gmotno ali s svojim delom podprli prireditev, kljub temu, da gospodarstvu ne cvetijo rožice.

Spremljevalni program je bil bogat, naštevanje bi bilo predolgo. Ena od posebnosti maratona je bila himna, garnirana z videom, narejenim v Studiu Kleva. Pesem Istrskega maratona Ištrijanski maraton je enkraten poklon Izolana Rudija Bučarja maratonu in Istri.

Organizatorji so na drugo izvedbo Istrskega maratona določili 12. april 2015, glavnina dogajanja se bo iz Kopra preselila v Izolo.

Izidi:

Maraton, absolutno, moški:

  1. Aleš Žontar (ŠD Prežganje) 2:31:34
  2. Danijel Hajdinjak (Tekaški forum) 2:47:36
  3. Boštjan Švab 2:47:43

Ženske:

  1. Daniela Da Forno (ŠD Nanos) 3:11:14
  2. Mojca Kermavnar (Vzajemna klub) 3:21:16
  3. Petra Tramte 3:25:33

Polmaraton, absolutno, moški:

  1. Tadej Kaluža (AK Krim) 1:15:42
  2. Denis Guzelj (Jelovica) 1:16:07
  3. Marco Moretton (G.S. Aquileia) 1:17:26

Ženske:

  1. Ana Radivo (ŠD 3šport) 1:28:43
  2. Giulia Della Zonca (ŠD 3šport) 1:33:20
  3. Stina Čepak 1:34:36

Rekreativni Luka Koper tek (8,5 km), absolutno, moški:

  1. Nejc Lokar (ŠD Nanos) 27:34
  2. Peter Harnold (ŠD 3šport) 29:01
  3. Uroš Rozman (ŠD Lom) 29:22

Ženske:

  1. Maruša Mišmaš (Vzajemna klub) 28:32
  2. Jerneja Homec 35:29
  3. Kaja Tomažič (Istrske občine) 35:56

Odprto prvenstvo Primorske v maratonu, absolutno, moški:

  1. Aleš Žontar 
  2. Danijel Hajdinjak
  3. Boštjan Švab

 

Ženske:

  1. Mojca Kermavnar
  2. Petra Tramte
  3. Marinka Lapanja (ŠD Nanos) 3:26:00

Zmagovalci po kategorijah:

Boris Fluher, Aleš Žontar, Uroš Kralj,  Igor Krulčič, Andrej Kutin, Boštjan Švab, Srečko Lipanovič, Rajko Stevanović, Bogdan Kozina, Janez Ambrož,  Mojca Kermavnar, Mateja Mihelač, Petra Tramte, Jasna Strokanovič, Marinka Lapanja, Ivi Rakoš, Boža Meža, Jožica Rogelj.

Vsi izidi so na povezavi:

http://www.istrski-maraton.si/sl/prva-stran/rezultati.html

 

istra-gm4o-500

 Najprometnejša in najbolj zanimiva je bila okrepčevalnica Gorskega maratona štirih občin pri Strunjanu. Graparji so s seboj prinesli svoje specialitete, goro domačega peciva, pa tudi kaj močnejšega. Naslednji primorski maraton bo 13. GM4O, 21. junija, dobimo se v Podbrdu.

 

istra-rajko-500

Jeseniški šampion slovenskih 60-letnikov Rajko Stevanović je bil pred začetkom maratona odlično razpoložen. Ob njem je Srb Vojislav Čurulić (št. 46), invalid, za katerega so maratoni mala malica. Rajko je v svoji kategoriji premočno zmagal.

 

istra-start-500a

Start maratoncev.

 

istra-dusan-500

Dušan Mravlje na »svoji« okrepčevalnici v Strunjanu.

 

istra-vesna-500

Vesna Mesojedec si je privoščila inovativno hidracijo.

 

istra-zenske-400 

 Najboljše ženske na primorskem prvenstvu v maratonu v družbi Daniele Da Forno (levo) in Dušana Mravljeta.

 

istra-moski-400

Najhitrejši maratonci na primorskem prvenstvu.

 

Fotogalerija LT je na povezavi:

https://plus.google.com/photos/103862101339423963519/albums/6002441850093319857

Fotogalerija GM4O je na povezavi:

https://picasaweb.google.com/davorin.kunstelj/20140413_Istrski_Maraton02?authkey=Gv1sRgCNyghI27ubLJ2wE&feat=email#

Fotogalerije BK1.IM so na povezavi:

http://www.istrski-maraton.si/sl/uradne-fotografije.html

 

Video LT je na povezavi:

https://www.youtube.com/watch?v=UsecYdT4_aY&feature=youtu.be

 Video Urbana Praprotnika je na povezavi:

https://www.youtube.com/watch?v=q0AAAXIITjk&list=UUz1geABF7m-pG8ETo8R5zUw#t=18

Oddaja TV Koper je na povezavi:

http://4d.rtvslo.si/arhiv/sportna-mreza/174271676

 

Venčeslav Japelj

 

 











 

 

 

13. Tek Sotočja

TOLMIN

12 04
 2014

V soboto, 12. aprila 2014,  je Atletsko društvo Posočje trinajstič organiziralo Tek pri Sotočju. Letos je bil tek v Tolminu tudi prvi v seriji Primorskih pokalnih tekov za mladino. Udeležba je bila množična, izvedba odlična in vzdušje na prireditvi prijetno.

Tekmovali so otroci od letnika 2007 in mlajši do letnika 1999, tekli so na razdaljah 400, 700, 1000 in 1800 m.  Na listo rezultatov se je vpisalo 153 mladih tekmovalcev, poleg domačih atletov so tekmovali člani TD Bovec, TK Kobarid, ŠD Nanos Podnanos, ŠD Hotedršica, DLT Filipides, AD Piran,  AK Postojna, AD Nova Aurora, DŠ ZDIC,  TD Burja, AK Pivka, AD Kladivar, mladi tekači iz Sežane, Idrije, Nove Gorice, Cerknega, Celja, Krškega, Prvačine, Slapa ob Idrijci, Mosta na Soči in Vipave ter predstavnika ekipe Avto Gacar. Pri izvedbi krosa so pomagali starši atletov in številni sponzorji, zato je vsak tekmovalec dobil kepico sladoleda in srečko. Največ zmag je ostalo doma, AD Posočje je osvojilo šest zlatih medalj, po štiri pa ŠD Nanos in TD Bovec.

Zmagovalci po kategorijah:

Deklice 2007 in mlajše: Miša Sardoč (ŠD Nanos)

Deklice 2006: Ajda Sovdat (AD Posočje)

Deklice 2005: Marija Marta Leban (AD Posočje)

Deklice 2004: Žana Sovdat (AD Posočje)

Deklice 2003: Mei Mara Leban (AD Posočje)

Deklice 2002: Pia Gerbec (AD Posočje)

Deklice 2001: Nežka Kuzmin Delgiusto (AD Piran)

Deklice 2000: Tanja Žgajnar (TD Bovec)

Deklice 1999: Urška Arzenšek (AD Kladivar)

Dečki 2007 in mlajši: Mark Žgur (ŠD Nanos)

Dečki 2006: Rok Kopatin (ŠD Nanos)

Dečki 2005: Enej Pavlovič (AD Piran)

Dečki 2004: Jan Franc Kopatin (ŠD Nanos)

Dečki 2003: Andrej Skočir (AD Posočje)

Dečki 2002: Tobi Gaberšček (TD Bovec)

Dečki 2001: Sašo Zorč (TD Bovec)

Dečki 2000: Žiga Kravanja (TD Bovec)

Dečki 1999: Jaka Grže (AK Postojna)

 

Vsi izidi so na povezavi:

http://www.filipides.net/primorski_pokalni_teki/rezultati_tekov/

 

Povezava s spletno stranjo organizatorja:

http://www.adposocje.si/index.php?option=com_content&view=article&id=97&Itemid=116

 

Pa še izidi Teka na grad 2014:

http://www.adposocje.si/index.php?option=com_content&view=article&id=99&Itemid=117

 

sotocje1-500

Eden od startov tolminskekga teka.

 

sotocje2-500

Domača ekipa je bila rezultatsko najuspešnejša.

 

 

 

 

 




 

 

 

19. Vipavski tek

VIPAVA

05 04
 2014

Na vabilo vipavskega TD Burja sta se odzvala 102 tekača. V za tek kar prijetnem vremenu, na začetku je porosilo, so izpeljali tekmovanje za članske točke PPT. Tokrat mladina ni tekla, zato se je tek končal rekordno hitro: začel se je ob 15.00, tekači so prizorišče zapustili ob 17.15. Zmagala sta Aleš Žontar in Petra Tratnik.

Zmagovalec Aleš bo med favoriti Banka Koper 1. Istrskega maratona, z vipavsko zmago je napovedal hitro premagovanje istrske proge. Jernej Šemrov je tokrat tekel za domače ŠD Hotedršica in za seboj pustil Marka Tratnika, ki je hranil moči za nedeljski štafetni gorski tek v Socki. Markova sestra Petra prav tako ni šla na polno, a je bilo dovolj za zmago pred aktualno zmagovalko PPT Sergejo Lipušček, tretja pa je bila Ana Uršič iz Nove Gorice.

Ana je za LT povedala, da je bilo tretje mesto nepričakovano, na vprašanje, ali ji bolj ustrezajo ravninski ali gorski teki, pa ni vedela odgovora. »Odkrito povedano, res ne vem, teč grem samo za svoje veselje.«

Postojnski veteran Vladimir Savić je zmagal v svoji kategoriji, čeprav je tekel s poškodovanim rebrom. Povedal je: »Zadal sem si, da tečem pet minut kilometer. Zaradi počenega rebra nisem smel pretiravati. Tega sem se držal do sekunde natančno.« Glede na to, da je zdravnik, smo ga vprašali še za diagnozo in prognozo nastopa na Istrskem maratonu. »Bom zdržal, rebro pa se bo zalepilo!«

Ljubljančanka Tea Obrč je bila prvič v Vipavi, a je že skočila na stopničke po bron. »Lušten tek, super, ni bilo vetra, tega sem se najbolj bala. Kolega iz službe me je shecal, pa še stalno številko sem vzela. Verjetno bom kar hodila na primorske teke; ja, kar bom.«

Vodjo prireditve Darka Hrovatina smo vprašali, zakaj tokrat ni bilo mladinskega teka. Odgovor: »Preprosto zato, ker domači tekači ne pridejo teč, kljub trudu organizatorjev in dogovorom s šolami.«

Ob tej priložnosti je organizator Primorskih pokalnih krosov Miro Vogrič razdelil priznanja za skupne uvrstitve v starejših kategorijah. Povedal je, da se je štirih krosov udeležilo v povprečju po sto tekačev, napovedal je, da bodo tudi prihodnjo zimo pripravili iste štiri krose (Vrtojba, Kamnje, Batuje, Šmarje).

Namesto enolončnice so organizatorji tokrat ponudili burek in jogurt. Sprememba je bila tekačem všeč.

 

Izidi:

 

Absolutno, moški:

  1. Aleš Žontar (ŠD Prežganje) 28:52.2
  2. Jernej Šemrov (ŠD Hotedršica) 29:38.5
  3. Marko Tratnik (Col) 30:26.9

 

Absolutno, ženske:

  1. Petra Tratnik (ŠD Nanos) 36:40.3
  2. Sergeja Lipušček (DLT Filipides) 37:01.0
  3. Ana Uršič (DLT Filipides) 38:25.82

 

Zmagovalci po kategorijah:

Ž +55: Vilma Brešan (ŠD Dvor)

Ž 45-54: Sergeja Lipušček

Ž 35-44: Tina Mavrič (PGT)

Ž 25-34: Petra Tratnik

Ž -24: Monika Bajc (ŠD Nanos)

M +70: Vladimir Savić (AK Pivka)

M 65-69: Boris Žigon (DLT Filipides)

M 60-64: Cveto Tavčar (ŠD Nanos)

M 55-59: Miran Kavs (ŠD Kraški tekači)

M 50-54: Damijan Šinigoj (ŠD Nanos)

M 45-49: Andrej Kutin (ŠD Boka – TKK Srpenica)

M 40-44: Marko Grobelšek (1260)

M 35-39: Mitja Curk (ŠD Nanos)

M 30-34: Aleš Žontar

M 25-29: Marko Tratnik

M -24: Jernej Šemrov

 

IMG 3350

Zmagovalec Aleš Žontar

 

IMG 3366

Zmagovalka Petra v cilju. Nastopa obeh Tratnikov v Vipavi nista škodovala nedeljskim nastopom štafet ŠD Nanos na DP v štafetnem gorskem teku; dekleta so zmagala, fantje so bili tretji.

 

IMG 3381

Tako sta v cilj pritekla šefa PGT Klavdij Čendak in Ivo Kete.

 

IMG 3405

Tea Obrč, Ljubljančanka v Vipavi.

 

IMG 3461

Zmagovalci 19. Vipavskega teka.

 

Fotogalerija je na povezavi:

https://plus.google.com/photos/103862101339423963519/albums/5999863828794071937

 

Video je na povezavi.

https://www.youtube.com/watch?v=1pzsfDSXw9s&feature=youtu.be

 

VJ

 

 






 

 

 

Maratonci v Dušanovem stilu

STRUNJAN

02 04
 2014

Ljudstvo tekačev bo prispevalo pokale in medalje za najboljše maratonce na Banka Koper 1. Istrskem maratonu, ki ga bodo v slovenski Istri pripravili 13. aprila. Natančneje: za najboljše v konkurenci (prvega) Odprtega prvenstva Primorske v maratonu. Za ta priznanja se bodo potegovali tekači in tekačice s slovenskim državljanstvom. Pa to ne bo edini prispevek našega spletnega portala k šestemu primorskemu maratonu (prvih pet so jih pripravili v Bovcu v obdobju 1981-85). V Strunjanu bo maratonce (in polmaratonce) ob progi pričakala pogostitev v stilu Dušana Mravljeta.

Tistim, ki tek spremljajo že dalj časa, zlasti pa bralcem knjige Dušana Mravljeta Tek – moja norost, je znano, da si najbolj znani slovenski ultramaratonec, eden največjih na svetu, po teku rad privošči pivo ali dve. Včasih tudi med tekom. Dogajalo se je, da je med ubijajočimi etapami neskončnih tekov nenadoma izginil izpred oči spremljevalcev, ki so zagnali paniko. Potem pa so Dušana našli za točilnim pultom kakšnega bara ob progi, kako uživa v pivu.

Številni tekači vedo, kako prija požirek hladnega piva, ko končaš tek, bodisi trening bodisi tekmovanje. Nemški nogometni klubi imajo pivo vedno v bunkerju avtobusa, s katerim se vozijo na tekme, in vsakemu od igralcev je predpisana določena količina hmeljevega napitka. Zmerna, da se razumemo; takšna, da pivo s svojimi sestavinami deluje pomirjevalno, regeneracijsko in hidracijsko, ne pa pijansko.

Dušanova navada je z izidom njegove knjige (zanimivejša je od marsikatere, ki  jo hvalijo na globalnem tekaškem trgu) postala znana večjemu številu tekačev – in Dušan je dobil posnemovalce. Banka Koper 1. Istrski maraton je predvsem maraton za tiste tekače, ki v teku uživajo, časi pa pri tem igrajo manj pomembno vlogo. Konfiguracija proge otežuje  postavljanje osebnih rekordov na 42-kilometrski progi, zato pa vabi k uživanju v potovanju skozi slikovito istrsko pokrajino. Dolgoročne vremenske napovedi za zdaj za tisti dan obetajo sonce in visoko temperaturo, zato bo vsaka osvežitev cenjena.

Ljudstvo tekače bo skupaj z upravljalcem gostišča tik ob progi v strunjanskem avtokampu (100 metrov pred podhodom pod glavno cesto, pred ponovnim vstopom v Strunjansko dolino), okrog 28. kilometra maratona oziroma 7. kilometra polmaratona – če smo prav prešteli, pripravilo posebno, neuradno okrepčevalnico, imenovano po Dušanu Mravljetu: Okrepčevalnica pri Mirjani, Dušanov stil. Na mizah bodo tekače, ki si bodo zaželeli požirek piva, pričakali kozarci hladnega češkega piva.

Mravlje se je z zamislijo strinjal, zdi se mu simpatična in ne izključuje, da se bo 13. aprila pojavil v Istri – pa čeprav verjetno ne bo tekel.

Maratonce in polmaratonce vabimo, da si privoščijo pivo v Dušanovem stilu in nam potem povedo, kako je to okrepčilo delovalo. Vendar opozarjamo: ta odločitev bo samo njihova, tako bo tudi s posledicami, zato naj ravnajo sproščeno, a tudi preudarno, odgovorno do samega sebe.

 

dusan

Dušan Mravlje je bil vedno razposajen tekač, še vedno vsak dan uživa v teku - in pivu.

 

stil

Ta transparent bo v Strunjanu vabil na požirek v Dušanovem stilu.

 

VJ

 

 



 

 

 

Škofije tečejo tretjič: zmaga ponovno v ŠD 3šport

ŠKOFIJE

30 03
 2014

V nedeljo, 30. marca, ko so na Škofijah tretjič pripravili svoj tek Škofije tečejo, se je ogrelo na več kot 20 stopinj, kar je prispevalo k visoki udeležbi tekačev in navijačev. Organizatorka Metka Pikl, v sodelovanju z OŠ Oskarja Kovačiča Škofije, je za vse udeležence pripravila bogat spremljevalni program.

Nastopila sta skupini učencev z domače osnovne šole, plesna skupina Metuljčice in glasbena skupina Itak. Učenci so poskrbeli tudi za sladke in zdrave prigrizke, pijačo, vitaminsko čokoladne dodatke. Poskrbljeno je bilo tudi za animacijo otrok, za varnost na progi in - seveda, to je najpomembnejše - za sproščeno vzdušje na prireditvenem prostoru.

Vseh tekačev, tako na razdalji 10 kilometrov kot na tekih za otoke, je bilo nekaj več kot 100.  Med 47 tekmovalci na 10-kilometrskem teku sta prvi mesti zasedla člana ŠD 3šport Benjamin Skok in Ana Radivo, Ana je bila v absolutni razvrstitvi druga. Tekli so tudi tekači iz Italije, tako da se organizatorji s Škofij lahko pohvalijo, da so pripravili mednarodni tek.

Zbrana sredstva v višini 600 evrov (vse prijavnine za tek in drugi prispevki) bodo šli za dobrodelne namene. Najštevilnejša družina na teku je bila družina Praprotnik – Kozina, svoje tekaško znanje je pokazal tudi Oskar.

 

Izidi na 10 km:

Moški:

  1. Benjamin Skok (ŠD 3šport)
  2. Edi Piško
  3. Giovanni Tolotta (Trieste Atletica)

Ženske:

  1. Ana Radivo (ŠD 3šport)
  2. Jasmina Praprotnik Kozina (Urbani tekači)
  3. Lia Gortan (Trieste Atletica)

 

skofije-500

Skupinski posnetek udeležencev Škofijskega teka.

 

Simona Glavan

 

 


 

 

 

14. Gradiški gorski tek

GRADIŠČE PRI VIPAVI

30 03
 2014

Gradiški gorski tek se ob 14. izvedbi ni držal svojega tradicionalnega datuma, prirejali so ga na velikonočni ponedeljek, navadno v aprilu. TD Burja Vipava ga je prestavilo na nedeljo, 30. marca. Se je pa tradicije držal Simon Alič, ki je s 4,2 kilometra dolgo progo s 550 metri vzpona, kot ponavadi zadnja leta, opravil prvi. Prav tako je lansko zmago ponovila Jana Bratina.

Gradiški tek je bil zaradi prazničnega termina do sedaj vedno dobro obiskan, tokrat pa je že skoraj poletna sončna nedelja v članski konkurenci privabila stotnijo tekačev, od katerih jih je bilo približno 50 s primorskega konca, ostali pa so prišli z drugih koncev Slovenije in iz Italije.

Organizator je pripravil tekmovanje tudi za mladino. Na dveh progah (840 in 1660 m) je tekmovalo devet tekmovalcev, prevladovala pa sta podmladek iz podnanoškega tekaškega kluba in družina (Dream Team) Habe iz Zadloga. Na krajši progi je prvo mesto pri fantih osvojil Matej Miklavčič (ŠD Kraški tekači), drugi je bil Natan Maj Poženel (AD Posočje), pri dekletih pa je bila prva Sara Furlan pred Mišo Sardoč (obe ŠD Nanos), tretja je bila Larisa Jogan Žgur iz Sežane. Na daljši progi je bil Johan Habe za nekaj sekund hitrejši od Matije Kutina (AD Posočje).

Simon cilj na Lipah pri kapelici doseže ponavadi v dobrih 22 minutah. Tokrat je njegov čas znašal 22:46, kar je bila po njegovem mnenju posledica zelo počasnega starta. Verjetno pa je  temu botrovalo tudi dejstvo da se ja dan prej udeležil gorskega teka k Sv. Primožu. Drugo mesto pri moških je osvojil Jošt Lapajne, tretji je bil Marko Tratnik. Lanski čas pa je popravila Jana Bratin, ki se je tokrat spustila nekaj sekund pod 29 minut in drugouvrščeno Petro Tratnik prehitela za dobro minuto. Za ŠD Nanos Podnanos bosta obe, skupaj z Jerico Sardoč, prihodnji vikend nastopile v DP v gorskih tekih za štafete v Socki. Tretja med dekleti je bila Ana Čufer iz domačega društva.

Oče Matije Kutina, Andrej, ki se intenzivno pripravlja na Banka Koper 1. Istrski maraton, je povedal: »Trenutno imam nekaj manj moči v klanec, kar je posledica ravninskih priprav na maraton. Kljub temu sem dobro stopnjeval tempo in na koncu pritekel do sedmega mesta. V soboto sem kot pripravo na maraton odtekel etapo Žaga-Kobarid štafete od Bovca do Kopra.«

Nada Merlak iz Hotedršice je tokrat v cilju prejela simpatičnega kosmatinca, zajca. »Že nekaj časa ob tekih razmišljam o tem, da bi potrebovala spodbujevalca ritma, torej zajca. Sedaj sem tako dobila dodatno obvezo za tek.«

Naslednji iz serije primorskih gorskih tekov, Bubin tek na Javornik, bo na vrsti 26. aprila, TD Burja pa bo že naslednjo soboto, 5. aprila, pripravilo Vipavski tek.

 

Izidi:

Absolutno moški:

  1. Simon Alič (ŠD Nanos Podnanos) 22:46
  2. Jošt Lapajne (KGT Papež) 23:18
  3. Marko Tratnik (ŠD Nanos Podnanos) 24:16

Absolutno ženske:

  1. Jana Bratina (ŠD Nanos Podnanos, Ad.venture.si) 28:54
  2. Petra Tratnik (ŠD Nanos Podnanos) 30:13
  3. Ana Čufer (TD Burja Vipava) 30:26

Zmagovalci po kategorijah:

MA 1989 in mlajši:  Jošt Lapajne

MB 1988-1979: Marko Tratnik

MC 1978-1971: Simon Alič

MD 1970-1963: Andrej Kutin (ŠD Boka-TKK Srpenica)

ME 1962-1955: Tomaž Devetak (GMG Gorica)

MF 1954 in starejši: Danilo Pudgar (TD Burja Vipava)

ŽG 1989 in mlajše: Ana Čufer

ŽH 1988-1979: Jana Bratina

ŽI 1978-1969: Belinda Cimenti (Team Aldo Moro Paluzza, Dynafit)

ŽJ 1968-1959: Mihaela Tušar (ŠD Nanos Podnanos)

ŽK 1958 in starejše: Jožica Maslo (Piran)

Vsi izidi so na povezavi: http://www.primorskigorskiteki.si/index.php/rezultati-2014

 

IMG 3302

Najhitrejši člani in članice na Gradišču.

 

IMG 3166

Prvi komentarji tekme po prihodu v cilj.

 

IMG 3303

Matej Curk je Nadi Merlak priskrbel zajca. Zdaj bo še hitrejša.

 

Fotogalerija je na povezavi:

https://plus.google.com/photos/103862101339423963519/albums/5996679396936368465

 

Video je na povezavi:

https://www.youtube.com/watch?v=x-pKJQDzCHQ&feature=youtu.be

 

Matej Curk

 

 




 

 

 

Štafeta Ljudstva tekačev Bovec-Koper

PRIMORSKA

29 03
 2014

Tekaški spletni portal Ljudstvo tekačev je v soboto, 29. marca 2014, organiziral štafetni tek od Bovca do Kopra. 47 tekačev je v 13 etapah 15-centimetrsko štafetno palico iz masivnega aluminija med 5.00 in 23.45 preselilo s severa na jug Primorske. Tekači so se spomnili prvega slovenskega poskusa izvedbe maratona leta 1979 v Bovcu, na 180 kilometrov dolgi poti pa so zbirali tudi pozitivno energijo za naslednji primorski maraton, Banka Koper 1. Istrski maraton (13. aprila 2014).

Prvi nosilec štafetne palice je bil organizator maratona leta izpred 35 let Anton Komac – Toni, ponesel jo je do izhoda iz Bovca, kjer so jo prevzeli člani Tekaškega društva Bovec, najštevilnejša skupina na poti. Bila je še tema, termometer je kazal stopinjo nad ničlo. Bovčani so prevzeli odgovornost za prva dva odseka, do Kobarida in do Tolmina. Temperatura se je hitro dvigovala in delal se je čudovit sobotni dan. Sobota je bila dobra izbira za tek tudi zato, ker na cestah ni bilo tovornjakov, saj tek – čeprav po levi strani ceste – ni bil brez nevarnosti. Za oskrbo s pijačo in kalorijami sta skrbela Vesna Davtović in Silvester Gaberšček, ki sta vsakih nekaj kilometrov postavila improvizirano okrepčevalnico.

Najmlajšim tekačem, sedanjim in bodočim skrbnikom bovške tekaške tradicije, ni bilo težko vstati navsezgodaj, nekoga je bilo treba tudi nekaj minut čakati, saj vstajanje nekaj po četrti uri ni mačji kašelj. Matija Kutin, letnik 1999, je za Ljudstvo tekačev povedal: »Se mi je dalo vstati, saj je prvič skoz ta boljše, zato sem se tudi odločil sodelovati. Zamisel se mi zdi zanimiva, danes sem pretekel kakšnih 15, 16 kilometrov med Žago in Kobaridom. To je največ doslej, prej sem največ pretekel 10 kilometrov.«

Nela Vitez je štafetno palico nosila kar lepo število kilometrov. »Naredila sem 22 kilometrov, že dolgo ne toliko, kakšni dve leti, zato je bilo kar malo težko. Ampak to je moj življenjski slog,« se je nasmejala Bovčanka.

Predsednik TD Bovec Vasja Vitez, ki je prvi podprl idejo štafetnega teka in na Bovškem tudi organiziral vse potrebno, je na koncu, ko so Bovčani pri Tolminu palico predajali Sonji Leskovar, povzel: »Za današnji tek nam je šlo vse na roke, od vremena naprej, tako da je to lepa popotnica za Istrski maraton. Prepričan sem, da smo Bovčani predali polno pozitivne energije ostalim, ki bodo odtekli do konca. V Istri pričakujem res pravi tekaški praznik.«

Za Sonjo je bilo tistih 20 kilometrov med Tolminom in Kanalom mala malca, pretekla jih je v hitrem tempu, precej hitreje od njenega običajnega ultramaratonskega tempa. Objem Slovenije je samo še spomin, usmerja se proti novim ciljem. »Letos se bom lotila stokilometrskega teka in skušala izpolniti pogoje za nastop na Špartatlonu v prihodnjem letu, v prihodnosti pa si tudi želim preteči planinsko transverzalo – ne zaradi kakšnih rekordov, ampak tudi obirala se ne bom preveč,« je povedala novogoriška ultramaratonka. V Kanalu si je pri Rafaelu privoščila tortico, potem pa tekla domov do Nove Gorice, vmes pa skočila še na kakšen klepet. Del poti proti Kanalu jo je spremljal idejni vodja štafete Venčeslav Japelj, ogreval se je za »svoj« odsek, vzpon na Kras.

V Solkanu so aluminij prevzeli pripadniki tekaške skupine Počasni, a drzni, oblečeni v energične oranžne majice. Njihov vodja Renato Lešnik ni bil v najboljši formi, saj sta ga prejšnji dan položila v posteljo visoka vročina in bolezen. Nekaj kilometrov teka pa si ni pustil vzeti. V Solkanu, kamor so prispeli po nastajajoči evropski kolesarski poti, so organizatorji ugotavljali, da bodo morali spremeniti ime. Drzni že, ampak počasni ... Kljub temu, da je v skupini nekaj tekačev začetnikov, so s svojimi 20 kilometri opravili z lahkoto. Ta dvajsetica je za Igorja Reščiča, dotlej spremljevalca štafete v avtomobilu, predstavljala ogrevanje za kasnejšo etapo, ko bo prevzel palico.

Naslednje etape, do Bilj, kjer je tekače čakala okrepčevalnica pri Valdi in Valterju Dorniku, so se lotili predsednica DLT Filipides Jana Kotar Ilijaš in Tomi Ilijaš, Jožef Tomažič, ki je s svojim sodelovanjem reševal čast tekaške trdnjave Vipavske doline, zadnji hip pa se jim je pridružil še Valter Hvala. Prebili so se prek Nove Gorice in imeli na poti manj ovir kot spremljevalca v vozilu, Igor in Venčeslav; morala sta naokrog, prek Mirna. Valda se je spet izkazala kot neprekosljiva gostiteljica in slaščičarka. Tam so izmerili najvišjo temperaturo sobote: 27 stopinj.

Sladkarije niso bile odveč ne tistim, ki so že odtekli, ne tistim, ki so se morali povzpeti na Kras. Proti Trstelju, Temnici in Zagrajcu sta se odpravila Valda Dornik in Venčeslav, družbo jima je delal Jožef. S pridobivanjem višine (tempo je diktirala Valda) je vročina izginjala, zadnji del pred Zagrajcem, na trikilometrskem ravnem odseku gozdne poti, ki ga je tekačem namesto asfalta prek Vojščice svetoval Edvin Kosovelj, so uživali v svežem vetrcu – to je bil eden najlepših delcev dolge sobotne poti.

V Zagrajcu so štafeto sprejeli Kosoveljevi, najbolj znana tekaška družina na Primorskem. Edvin je na mizo prinesel teran in pršut ... Nastal je (ne)pričakovan zastoj, kar nekam težko se je bilo posloviti. Najprej je moral na pot proti Dutovljam Rajko Grča, ostali pa so si vzeli še nekaj minut, tudi za pomenek z Mitjo pred njegovim maratonskim nastopom v Milanu (6. aprila). Tekačem se je – tokrat na kolesu – pridružila Bistričanka Katja Rutar (kdo ve, ali bo letos ponovila lansko zmago na dobrodelnem Formaratonu?) in sledilcem na facebooku sporočila, da štafeta napreduje po načrtih.

Rajko je bil v Dutovljah točno po načrtu, tam je palico prevzel še čisto sveži novi predsednik Kraških tekačev Stojan Rodica. Skozi svojo vas (Šmarje) je tekel proti Sežani in za Igorja Reščiča pridobil dragocene četrt ure prednosti pred urnikom. Tako je Igor, prvi po Bovčanih, ki je tekel v mraku in nato temi, lahko v Boljuncu še pred dogovorjenim časom pognal na pot naslednjo trojico.

Stojan in Paolo Glavina, oče in sin, iz Boljunca ter Mirjan Valenčič iz Beke (živi sicer v Bertokih) se v dolini Glinščice in okoliških hribih znajdejo kot v lastnem žepu, zato jim tema ni povzročala težav. Mimo tabel, ki spominjajo na čase, ko so v dolini Glinščice in pri Botaču pred leti krhali ostrino meje (Stojan je tisto usodno polnoč, ko je padla meja z Italijo, lastnoročno prežagal debelo železno zapornico), so zdrsnili na stezo proti Beki in Socerbu nad dolino. Z njihovim sodelovanjem se je zaokrožilo poslanstvo štafete, povezovalke (primorskih) tekačev na obeh straneh meja; tek je spet dokazal, kako z lahkoto zna presegati meje in razlike ter povezovati ljudi dobre volje.

Ura se je bližala deseti zvečer, ko so trije »komandosi« štafetno palico predali Danijelu Vinčecu. Seveda, ker je Vinc predvsem gorski tekač, se proti Bertokom ni napotil po asfaltu, temveč je prečil prek Tinjana, kar pomeni, da si je nakopal še dodatni vzpon. A je kljub temu presenetil Igorja in Venčeslava, ki sta se na Tinjanu pripravljala na daljše čakanje.

Sledil je še zadnji spust, do Zatoka, koprskega zavetišča za ptice in tekače pri Bertokih. Tam je palico prevzel Aleksander Šulek in jo – skupaj s psičko Simbi – odnesel proti koprski Taverni. Družbo mu je delal Danijel, saj ga je prevoz domov na Montinjan čakal v Kopru.

Celodnevno potovanje štafete od severa do juga se je izteklo ob 23.45. Zaradi resnosti in natančnosti vseh sodelujočih tekačev kar »dolgočasna« akcija se je zaključila v splošno zadovoljstvo, z goro energije, namenjene Banka Koper 1. Istrskemu maratonu, in z napotkom: to je pa treba ponoviti!

 

IMG 3096

Skupinski posnetek Bovčanov tik pred startom ob 5.00. Štafetna palica je v roki Antona Komaca.

 

IMG 3117

Od Tolmina proti Kanalu je povedla Sonja Leskovar. Prvi del poti so ji delali družbo Bovčani in Kobaridci.

 

IMG 3118

Počasni, a drzni so se drzno spopadli z 20 kilometri med Kanalom in Solkanom.

 

IMG 3122

Renato Lešnik je palico predal Jani Kotar Ilijaš.

 

IMG 3131

Okrepčevalnica pri Valdi.

 

IMG 3138

Okrepčevalnica pri Kosoveljih. Z leve: Jožko Tomažič, Rajko Rajča, Edvin Kosovelj, Igor Reščič.

 

IMG 3142

Rajko Grča in Stojan Rodica sta si palico predala v Dutovljah.

 

IMG 3146

Igor Reščič s Stojanom in Paolom Glavino ter Mirjanom Valenčičem.

 

IMG 3156

Cilj: Taverna ob 23.45, tam bo start Banka Koper 1. Istrskega maratona. Z leve: Danijel Vinčec, Aleksander Šulek s Simbi, Igor Reščič.

 

podpisi stafeta

Podpisi 47 tekačev.

 

Fotogalerija je na povezavi:

https://plus.google.com/photos/103862101339423963519/albums/5996690572650154145

 

Video je na povezavi:

https://www.youtube.com/watch?v=JPbB1UqAG8E&feature=youtu.be

  

Štafetno palico so nosili:  Anton Komac, Vasja Vitez, Sašo Zorč, Žiga Kravanja, Enej Kovač, Greti Gaberšček, Tanja Žgajnar, Majda Žgajnar, Nela Vitez, Hunar Racz, Hari Davtović, Miha Češnovar, Matija Kutin, Andrej Kutin, Zvonko Šulin, Edi Kutin, Boštjan Žagar, Tina Fratina Žagar, Danijela Ivančič, Aleš Šuligoj,  Darjo Volarič, Sonja Leskovar, Renato Lešnik, Klavdija Lešnik, Martin Hozjan, Marta Pregelj, Katjuša Stanič, Maša Černe, Ana  Širok, Primož Širok, Zdenka Koršič, Branko Koršič, Anej Koršič, Jana Kotar Ilijaš, Tomi Ilijaš, Valter Hvala, Jožef Tomažič, Valda Dornik, Venčeslav Japelj, Rajko Grča, Stojan Rodica, Igor Reščič, Stojan Glavina, Paolo Glavina, Mirjan Valenčič, Danijel Vinčec, Aleksander Šulek.

 

VJ

 

 











 

 

 

14. Mali kraški maraton

SEŽANA

23 03
 2014

Zavod za šport, turizem in prosti čas Sežana in A.S.D Trieste Atletica, novi atletski klub, ki je nastal z združitvijo nekaterih tržaških atletskih kolektivov, so v nedeljo, 23. marca 2014, pripravili 14. Mali kraški maraton (MKM). Zmagovalca osrednjega teka na 21 kilometrov, speljanega po slovenski in italijanski strani, sta bila Mitja Kosovelj in Petra Tratnik.

Vreme je bilo kislo, a je zdržalo večino časa, ob koncu polmaratona pa se dežju ni dalo več čakati. To je pomenilo padec temperature in dodatno izgubo energije. »Največ težav je povzročal veter, zlasti do Bazovice,« je povedal zmagovalec Mitja Kosovelj. »S formo sem zadovoljen, lahko bi tekel hitreje, a me veter ni pustil.« Doseženi čas je bil za tri minute slabši od rekorda proge, ki ga ima Dolenjec Primož Kobe, bi pa bil rekord zagotovo v nevarnosti, če bi bile razmere na progi boljše, kljub temu, da Mitja ni šel povsem na polno. Pripravlja se na milanski maraton (6. aprila), glavni spomladanski tekmovalni cilj večine slovenskih dolgoprogašev. Njegove sestre Mateje v Sežani ni bilo, ustavila jo je lažja poškodba desnega stopala. Milano je še v igri, Mateja je pozimi zavzeto trenirala, toda če noga ne bo zdrava, ne bo silila na maraton.

Odsotnost vodilnih slovenskih dolgoprogašic je izkoristila Petra Tratnik s prepričljivo zmago na polmaratonu (njen brat Marko je bil šesti, drugi najboljši od Primorcev). Do živega ji ne prideta ne moča ne veter. Na cilju je za LT povedala: »Zmage nisem pričakovala, ker so bile razmere na progi težke, zlasti na začetku. Potem pa mi je šlo dobro, očitno mi ustreza malo bolj razgibana proga.« Svoje je prispevala tudi podpora klubskega kolega Tomaža Ferjančiča.

S svojim nastopom je bila zadovoljna tudi Giulia Della Zonca, tržaška triatlonka, ki biva v Golcu. Njeni glavni cilji so triatlonske narave, seveda pa je dober tek pri tem zelo pomemben. »Tek je bil v redu, deževalo je samo zadnje štiri kilometre. Proga je zahtevna, višinskih razlik je kar precej, nagajal je veter, a če si med manjšimi, si lahko pomagaš z iskanjem zavetja pri večjih tekačih. To je bil dober trening, veselim se doseženega,« je svoj nastop in peto mesto v absolutni konkurenci po slovensko komentirala Giulia.

MKM je ponudil nekoliko presenetljiv razplet v kategoriji veteranov letnikov 50-54, v kateri so se merili najboljši v državi. Rajku Stevanoviču z Jesenic je prvič uspelo na polmaratonski progi premagati Žirovca Cveta Tavčarja, ki v Sežani ni imel svojega dneva, pred njega je skočil tudi Ivan Ruparčič. Rajko teče tudi maratone in na Banka Koper 1. Istrskem maratonu bo zanimivo spremljati njegov boj z domačim maratoncem Mirom Peterneljem.

Desetkilometrska proga (natančneje: 9,4-kilometrska) je bila speljana na novo, z dodatkom makadama. Na njej sta bila najhitrejša šampiona Anton Kosmač, večkratni zmagovalec 21 kilometrov MKM, in Lucija Krkoč, ambasadorka Banka Koper 1. Istrskega maratona. Oba bosta tekla maraton v Milanu, zato sta si v Sežani izbrala krajšo progo – in konkurenco pustila daleč za seboj.

Tone bo v Milanu skušal doseči čas, ki ga bo odpeljal na evropsko prvenstvo, Lucija pa si želi časa okrog svojega osebnega rekorda. »Po treh letih bo teči maraton v Milanu podobno mojemu prvemu maratonskemu nastopu. To progo sem poznala že prej, na njej sem tekla jeseni (takrat je zmagala, op. a.). Mislim, da sem čas izboljšala, kar kaže na to, da smo dobro trenirali. Z današnjim nastopom sem zelo zadovoljna,« je povedala.

Za otroke so organizatorji pripravili štiri teke, po starostnih skupinah. Med najstarejšimi, učenci od sedmega do devetega razreda osnovne šole, sta na 2500 metrov dolgi progi slavila člana koprske Nove Aurore Jernej Jevšček in Nika Tominc. Jernej je povedal: »Proga je bila v redu, vreme je bilo malo čudno, ne najboljše za tek, ampak je šlo. Pogrešal sem nekaj več konkurence, a sem z vsem skupaj zadovoljen.« Nika, po športnem »poklicu« triatlonka, pa je povedala: »Nisem pričakovala zmage, sem pa trenirala skoraj vsak dan. Letos največ pozornosti posvečam plavanju, treniram v Trstu, in gre mi kar dobro, na državnem prvenstvu sem bila četrta.«

Izidi:

21 km:

Moški:

  1. Mitja Kosovelj 1:09:08
  2. Aleš Žontar 1:13:02
  3. Gregor Kustec 1:13:03

Ženske:

  1. Petra Tratnik 1:28:38
  2. Melita Šinkovec 1:30:15
  3. Petra Draksler 1:30:59

10 km:

Moški:

  1. Anton Kosmač 29:35
  2. Andrej Medved 31:58
  3. Sebastjan Zarnik 31:59

Ženske:

  1. Lucija Krkoč 34:03
  2. Alenka Radej 38:15
  3. Mateja Mlinar 38:21

Vsi izidi so na povezavi:

http://www.kraskimaraton.com/mkm2014/default.asp?stran=rezultati21maleH

 

mkm-miza-500

Mitja Kosovelj (levo) na startu v družbi Sebastjana Zarnika.

 

mkm-luci-500

Lucija Krkoč daje izjavo Petru Kastelicu.

 

mkm-vipavki-400

Zmagovalka Petra Tratnik (desno) in šestouvrščena polmaratonka Jerica Sardoč.

 

mkm-stirje-500

Rajko Stevanovič (desno) je v Sežani prvič uspel premagati Cveta Tavčarja (drugi z desne). Na posnetku sta še Borut Mraz (levo) in Stanislav Kralj.

 

mkm-helena-400

Helena Žigon je tekla na 10-kilometrski progi. Na Banka Koper 1. Istrskem maratonu bo na dan, ko bo praznovala svoj 86. rojstni dan, tekla polmaraton.

 

Fotogalerija je na povezavi:

https://plus.google.com/photos/103862101339423963519/albums/5993996393922540065

 

VJ

 

 






 

 

 

Desetič povezali soline

SEČA, STRUNJAN

16 03
 2014

Društvo Jaz sem najboljši s karizmatičnim vodjem Mojmirjem Kovačem je na skorajda že poletni dan, kljub še zimskemu datumu, v nedeljo desetič pripravilo tek Povežimo soline. Prireditev netekmovalnega značaja, na kateri so ugotavljali zgolj zaporedje prvih desetih moških in žensk, je pritegnila 1823 udeležencev iz vseh koncev Slovenije in iz soseščine, zmagovalca pa sta bila ista kot lani – Davorin Cimermančič in Barbara Černič.

Tek Povežimo soline, speljan po nekaj manj kot desetkilometrski trasi (pravijo, da je to najkrajši in najlepši desetkilometrski tek na svetu) med Sečoveljskimi in Strunjanskimi solinami, je doživel že deseto izvedbo in vse kaže, da ga bo ŠKID Jaz sem najboljši iz Portoroža prirejal tudi v prihodnjih letih. Namenjen je rekreativnim tekačem, eden njegovih poudarkov je privabljanje tekačev, ki še niso tekli na »uradnem« teku, torej širjenje tekaške kulture. Vsako leto organizator, ki pripelje največ tekačev začetnikov, prejme posebno priznanje organizatorja. Lani je bila to Petra Mezinec iz Gorjanskega, letos pa Tina Fratina Žagar iz Posočja, ki je k morju pripeljala kar 50 žena in deklet.

Med tistimi, ki so vodili skupine manj izkušenih tekačev, sta bila Novogoričan Renato Lešnik s svojo skupino Počasni, a drzni (v okviru priprav na Banka Koper 1. Istrski maraton) in nekdanja šampionka Helena Javornik. Iz Maribora je pripeljala 15 rekreativcev, med njimi tudi začetnike, tekla pa je v zanjo zelo umirjenem tempu. A še vedno je bila druga med ženskami, in ko je zmagovalka Barbara Černič izvedela, da ji je bila za petami Helena, nekdanja evropska prvakinja, je izjavila: »Kaj res?! O, moj bog! Samo mislim, da je šla rekreativno, sicer proti njej ne bi imela niti najmanjše možnosti. Mi je pa v čast, da sva tekli na isti progi.«

Tako je Barbari uspelo ponoviti lansko zmago, enako kot zmagovalcu med moškimi, Dolenjcu Davorinu Cimermančiču. Davorina (letnik 1993) je spremljal šest let mlajši brat Matevž in zastavila sta si ambiciozen cilj: osvojiti prvo in drugo mesto, nam je po prihodu na cilj priznal zmagovalec. Matevž pa ni zdržal zastavljenega tempa, in da ne bi šlo po zlu še prvo mesto, je Davorin dodal plin in zmagal brez težav, kljub temu, da je tekel tudi ljubljanski odlični tekač Peter Kastelic, na papirju favorit, sicer pa energični animator ljubiteljskih tekačev, ki se družijo pod imenom Gibit. A se je Peter očitno predolgo prepuščal občudovanju narave, pospešil je šele v zadnjem kilometru, ko je bil Davorin že na varnem.

Brata Cimermančič sta dan prej na državnem prvenstvu v krosu osvojila medalji, Davorin srebro, Matevž pa bron. Na vprašanje, ali bo nasledil dolenjskega olimpijca, maratonca Primoža Kobeta, je Davorin odgovoril: »Ne vem, bomo videli. Maraton me še ne mika, raje bi bil naslednik Boštjana Buča, ki teče 3000 metrov zapreke.« Ker je bil oblečen v anorak ruske državne reprezentance, so se nekateri spraševali, kje ga je dobil. Priskrbeli smo pojasnilo: »Dobil sem ga na evropskem prvenstvu v krosu leta 2012, zamenjal sem ga za svoj dres.« Med športniki na mednarodnih tekmovanjih je namreč že nekaj časa v modi, da med seboj izmenjujejo kose opreme oziroma oblačila. Kralj povezovalcev solin, kot zmagovalca imenujejo organizatorji, je po lastni oceni letos pripravljen bolje, kot je bil lani, tek je bil torej dober test pripravljenosti. Tudi kraljica Barbara je bila s preizkušnjo zadovoljna: »Super je bilo, tek je dobro organiziran, na cilju se veliko dogaja, je pa bilo letos grozno vroče.«

Po tradiciji so se teka množično udeležili člani športnega društva Tekači z obale. Podpredsednik Tomaž Mlekuž nam sicer ni znal povedati, s kakšnimi prijemi je njihova predsednica Metka Pikl prišla do startne številke 1, je pa njegova izjava vsebovala nekaj tehtnih podatkov: »Na ta prelep tek nas je prišlo kakšnih 20 do 25. Tek sodi v okvir priprav na Istrski maraton, ki se ga bomo tudi množično udeležili. Glede Metkine startne številke pa menim, da se je zagrebla zanjo pri  organizatorju Mojmirju, ampak morda bo najbolje, da na to vprašanje odgovori sama.« Za nadaljnje raziskovanje nam je žal zmanjkalo časa.

Tako kot Tekači z obale so bili odlične volje praktično vsi udeleženci nedeljskega solinarskega tekaškega praznika. Ljubljančan Bojan Mežnarič je dal znak za začetek teka, tekel pa je oblečen v kaznjenca (verjetno mu ni nihče povedal, da je pust že mimo). Mojmir Kovač, doktor improvizacije in kratkočasenja tekačev, je Bojana seveda znal izkoristiti za to, da je udeležencem ponudil še eno izmed številnih zgodb, ki spremljajo ta tek, začenši s metanjem soli prek rame za srečo. Dal je priložnost študentom medicine, ki se odpravljajo na humanitarno ekspedicijo v Zambijo, da so s prodajo lastnih izdelkov zaslužili kakšen evro za pot, med drugim je tekače povabil tudi k sodelovanju pri postavljanju novega rekorda za Guinnessovo knjigo 11. maja v Portorožu, ko bodo množično izvajali vojaško gimnastiko.

Povejmo še, da je bilo največ začetnikov, ki so v nedeljo odtekli svoj prvi »uradni« tek, iz Kopra, našteli so jih 30, kakšen ducat pa je bilo pogumnih kopalcev, ki so po teku skočili v morje. Med njimi sta bili Mojca Dessardo, vsakoletna prvojanuarska  plavalka v morju, in Jasmina Kozina Praprotnik, ki zmore v devetem mesecu nosečnosti preplavati Piranski zaliv.

Če je bilo v besedah Mojmirja Kovača pred deseto izvedbo teka kar precej negotovosti glede prihodnosti te prireditve, je je bilo po izteku nedeljskega dogajanja precej manj. Kaže, da bo tudi prihodnje leto soline povezovalo morje tekačev, in ni docela izključeno, da bosta sedanja kralj in kraljica povezovalcev svoj mandat podaljšala še za eno leto.

Najhitrejši:

Moški:

  1. Davorin Cimermančič
  2. Peter Kastelic
  3. Urh Poteko
  4. Luka Kramarič
  5. Marko Grobelšek
  6. Aljaž Zaletelj
  7. Klemen Matkovič
  8. Jaka Vitez
  9. Moreno Mandič
  10. Renato Lešnik

Ženske:

  1. Barbara Černič
  2. Helena Javornik
  3. Anja Puc
  4. Strle-Podobnik (ni imena)
  5. Tjaša Repinc
  6. Valentina Triler
  7. Barbara Strnad
  8. Jasmina Kozina Praprotnik
  9. Klavdija Selan
  10. Tina Mavrič

 

soline-slideshow-500

Pred startom teka.

 

soline-kralj-500

Kralj in kraljica Davorin in Barbara nista abdicirala, temveč sta za eno leto podaljšala mandat.

 

soline-posocje-400

Iz Posočja je k morju pod taktirko Tine Fratina Žagar prišlo 50 tekačic, ki so se odlično zabavale.

 

soline-zapornik-400

Bojan Mežnarič je poskrbel za podaljšek pusta.

 

Fotogalerija je na povezavi:

https://plus.google.com/photos/103862101339423963519/albums/5991467733005269361

 

VJ

 

 





 

 

 

Štafeta Bovec-Koper

 PRIMORSKA

14 03
 2014

Ljudstvo tekačev bo v soboto, 29. marca 2014, pripravilo štafetni tek od Bovca do Kopra. Vabljeni ste vsi tekači, ki želite prispevati k počastitvi prvega primorskega poskusa izvedbe maratona in k promociji Banka Koper 1. Istrskega maratona.

V Bovcu so se leta 1979 odločili, da izpeljejo  maraton z odprto udeležbo, na katerem bodo ob vrhunskih tekačih lahko nastopili tudi rekreativci. Takrat tek še ni bil niti približno tako razširjen, kot je tačas, in tudi maratonov je bilo zelo malo. Akcijo Bovčanov lahko označimo za prvi poskus organizacije maratona v Sloveniji – in seveda na Primorskem. Ni se najbolje posrečil, tekači so takrat zaradi pomanjkljivih oznak krajšali pot in pretekli precej manj kot 42 kilometrov, tako da so prvi uspešno izveden maraton na Slovenskem pripravili v Radencih dve leti kasneje, leta 1981. Toda Bovčani so že takrat pokazali svojo privrženost teku in bili začetniki  nečesa, kar je dobilo svoj polni razmah v naslednjih desetletjih, določili so slovenski tekaški trend. Uspešno so svoj prvi maraton izvedli jeseni leta 1981, to je bil za Tremi srci iz Radencev drugi slovenski maraton. V letih, ki so sledila, so Bovčani maraton organizirali še petkrat. Danes tekaško tradicijo Bovškega bleščeče nadaljuje mladina iz Tekaškega društva Bovec.

Istrani letos pripravljajo svoj prvi maraton, 13. aprila se bodo maratonci pognali na progo med Koprom in Piranom. To se bo zgodilo 35 let po prvem bovškem poskusu, in to je tudi priložnost za počastitev bovških tekaških pionirjev. Pripadniki Ljudstva tekačev, zbrani okrog istoimenskega spletnega portala, bodo 29. marca s štafetnim tekom, dolgim 180 kilometrov, povezali Bovec in Koper, počastili Bovec ter s štafetno palico iz Posočja proti Kopru odnesli pozitivno energijo za uspešno izvedbo istrskega maratona.

Štafeta ne bo formalno organizirana, to bo neformalno druženje prijateljev teka. Udeležba je prostovoljna, vsak tekač poskrbi za svoje potrebe, na poti upošteva prometna pravila in sam skrbi za svojo varnost. Na celotni trasi bo tekače spremljal predstavnik LT z vozilom.

Kandidati za sodelovanje v štafeti naj se prijavijo na e-naslov:

Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.,

podrobnejši načrt bo narejen na podlagi prijav. V Bovcu naj bi startali ob 5.00, v Koper naj bi pritekli do izteka dneva.

 

Predvidena trasa:

Bovec-Kobarid (Napoleonov most)                22 km    odhod ob 5.00

Kobarid-Tolmin (krožišče na glavni cesti)       17 km    prihod v K. ob 7.15

Tolmin-Kanal  (slaščičarna Rafaelo)               19 km    prihod v T. ob 9.00

Kanal-Solkan (parkirišče pri mostu)               20 km    prihod v K. ob 11.00

Solkan-Bilje                                                 12 km    prihod v S. ob 13.00

Bilje-Zagrajec  (vzpon)                                 17 km    prihod v B. ob 14.00

Zagrajec-Dutovlje (center)                            15 km    prihod v Z. ob 16.00

Dutovlje-Sežana (športni center)                    12 km    prihod v D. ob 17.30

Sežana-Boljunec (Prešernovo gledališče)         14 km    prihod v S. ob 18.45

Boljunec-Socerb (prek Botača in Beke, vzpon)  11 km    prihod v B. ob 20.15

Socerb-Bertoki (parkirišče ob zatoku)              16 km    prihod na S. ob 21.30

Bertoki-Koper (Taverna)                                   5 km    prihod v B. ob 22.30, prihod v K. ob 23.15

 

Razdalje so približne,  prav tako urnik, pot je dolga približno 180 km. Tekači prenašajo štafetno palico iz aluminija, dolgo 15 cm in premera 2,5 cm.

 

bovec2

V Bovcu vsako leto pripravijo Bovški tek, ki sodi med največje v PPT. Letos ga bodo pripravili trinajstič, datum pa je 27. april.

 

Venčeslav Japelj

 

 


 

 

 

Osmi Batujski kros

BATUJE

08 03
 2014

Zaradi žleda prestavljeni 8. Batujski kros iz serije Primorskih pokalnih krosov, ki bi ga morali izpeljati 8. februarja, so Batujci pripravili natanko mesec dni kasneje in – kar zadeva vreme – zadeli tombolo.  Sonca je bilo obilo, če ne bi bilo burje, bi bilo celo prevroče, saj se je temperatura dvigovala nad 15 stopinj Celzija. K obilni udeležbi (139 tekačev smo našteli) so tokrat največ prispevali mladi tekači, za tiste do šestega leta starosti je celo zmanjkovalo spominskih medalj, ki jih je v prejšnjih letih vedno ostajalo.

Priložnost, da zgodaj začnejo tekmovalno sezono, so izkoristili tekači iz notranjosti Slovenije, prišli so celo iz Beltinec in Murske Sobote, med Primorci pa sta bili spet najštevilnejši tekmovali ekipi TD Bovec in ŠD Nanos iz Podnanosa s 25 in 23 tekmovalci. Naslednji konec tedna (15. marca) bodo v Šentjurju pripravili  državno prvenstvo v krosu, in Batujski kros je za nekatere mlade tekače prišel kot naročen, da preizkusijo svojo formo.

Jan Žgur (letnik 2005) je za Ljudstvo tekačev povedal, da ni pričakoval zmage. Njegova taktika je bila: »Na začetku tečeš počasi, v drugem krogu pa šprint! Razliko sem naredil v drugi polovici, taktika se je obnesla.« Janu je na cilju sledil klubski kolega iz ŠD Nanos, leto mlajši Rok Kopatin.

Zmagovalka deklic letnikov 2004 in 2003 je bila Ema Rodman. Tekmo je komentirala z besedami: »Bilo je zahtevno, tekmice so bile močne. S Tio Žagar sva se borili za zmago, na začetku je šla Tia naprej in mislila sem, da bom tretja, a se mi je nasmehnila sreča in sem zmagala.« Seveda ni bila samo sreča, Ema se je potrudila in noge so sledile glavi, obrestoval se ji je trening trikrat tedensko po eno uro.

Bovčan Sašo Zorč (letnik 2001) je tudi na četrtem krosu te zime zmagal in seveda osvojil tudi skupno zmago (skupne izide za mladino bodo razglasili na tolminskem Teku Sotočja 12. aprila 2014). »Proga je bila odlična, zmagal sem brez težav, konkurenca ni bila prehuda,« je bil Sašev komentar.

Tanja Žgajnar, ki  vedno srčno navija za svoje kolege iz TD Bovec, je zmagala v konkurenci deklic letnikov 1999 in 2000, druga pa je bila Celjanka iz Kladivarja Urška Arzenšek. Povedala je: »Tekla sem na treh od štirih krosov. Takšna tekma je boljša kot trening, več ti da. Fajn je bilo, tako tekma kot vreme in organizacija. Na Primorsko bom še prišla. Na letošnjem državnem prvenstvu v krosu si želim priti med prve tri, za nadaljevanje sezone bom pa še videla.«

V člansko konkurenco gorskih tekačev se je letos preselilo kar nekaj odličnih mladincev, tako da se je odprl prostor za mlajše mladince, med katere sodi tudi Žiga Trontelj iz Šmarnogorske naveze, že državni reprezentant. V Batujah njegova zmaga ni bila niti za hip ogrožena. Povedal je: »Tekmo sem vzel za trening pred DP v krosu, kjer bo proga dolga pet kilometrov. Zdaj še nabiram kilometre, s to tekmo se bo ta teden nabralo 80 kilometrov. Nisem še čisto v formi, a bom videl, kako bo šlo. V sezoni sem si zastavil dva glavna cilja, uvrstitev v reprezentanco za SP in EP v gorskih tekih ter izboljšavo osebnega rekorda na 10 kilometrov na stezi (zdaj 36:08). Čim više bi rad prišel tudi v slovenskem gorskotekaškem pokalu.«

Bron med članicami je osvojila Tamara Zorč iz Bovca, za Ljubljančanko Matejo Adrović in Vipavko Jerico Sardoč.  Tamara pravi, da teče predvsem zase, »a je tudi fajn tekmovati«. Tokrat se je presenetila z dobrim nastopom: »Nisem si mislila, da sem tako dobro pripravljena. Držala sem konstanten tempo in dobro se je izteklo. Pred časom sem tekla bolj resno, potem je prišla poškodba, zdaj pa tečem bolj na izi in šele začenjam malo resneje.«

Najbolj prepričljiv je bil nastop Dolenjca Jana Samideja, ki se je letos preselil v člansko konkurenco. Pred (13 let starejšim) Davidom Curkom je imel na cilju skoraj dve minuti prednosti. Jan je v Batujah tekel že dvakrat, kot mladinec, tokrat je bil prihod na Primorsko mišljen kot priprava na DP v krosu. »Potrudil se bom, upam, da bo dovolj za medaljo.«  Letos namerava na stezi izboljšati osebne rekorde med 1500 in 5000 metri.  V Batujah mu je bilo všeč: »Tek mi je zelo všeč, proga je razgibana in pestra. Vreme je bilo super, malo je pihalo, tako da se nismo preveč potili.«

Tekač z največjo navijaško podporo je bil Simon Ušaj, domačin, ki pa živi v Vrtojbi.  Medalje sicer ni osvojil, bil pa je ponosen na podporo osmih članov družine, žene, otrok  in druge žlahte. »Vsi smo tekli, vsak v svoji kategoriji.« Svoj tekmovalni dosežek, šesto mesto med mlajšimi veterani, pa je komentiral: »Saj treniram, samo premalo ...«

Kulturno prosvetno društvo Batuje je tek izpeljalo na običajni visoki ravni, vključno z Zdravljico na začetku podelitve priznanj. Vsa dekleta in žene so za dan žena prejele cvetje, še eno čestitko pa jim je namenil najstarejši udeleženec krosa Fabio Ivančič iz Izole. Priznanja je podeljevala šampionka Lucija Krkoč.

Skupne izide Primorskih pokalnih krosov 2013/2014 za odrasle bodo razglasili 5. aprila na Vipavskem teku.

 

Zmagovalci krosa:

Fantje 2007 in mlajši:

Mark Žgur (ŠD Nanos)

Dekleta 2007 in mlajše:

Miša Sardoč (ŠD Nanos)

Fantje 2005-2006:

Jan Žgur (ŠD Nanos)

Dekleta 2005-2006:

Lia Domevšček (TK Kobarid)

Fantje 2003-2004:

Andrej Skočir (AD Posočje)

Dekleta 2003-2004:

Ema Rodman (ŠD Nanos)

Fantje 2001-2002:

Sašo Zorč (TD Bovec)

Dekleta 2001-2002:

Zala Janža (AK Panvita Murska Sobota)

Fantje 1999-2000:

Jernej Jevšček (AD Nova Aurora)

Dekleta 1999-2000:

Tanja Žgajnar (TD Bovec)

Mladinci 1995-1998:

Žiga Trontelj (TK Šmarnogorska naveza)

Mladinke 1995-1998:

Monika Bajc (ŠD Nanos)

Člani 1979-1994:

Jan Samide (AK Vežba)

Članice 1979-1994:

Mateja Adrović (Ljubljana)

Mlajši veterani 1969-1978:

Borut Malavašič (ŠD Nanos)

Mlajše veteranke 1969-1978:

Ksenija Ušaj (ŠD Nanos)

Veterani 1959-1968:

Klavdij Torkar (ŠD Nanos)

Veteranke 1959-1968:

Greti Gabršček (TD Bovec)

Starejši veterani 1958 in starejši:

Jadran Nardin (DLT Filipides)

Starejše veteranke 1958 in starejše:

Stanka Batagelj (Tekači Vipavske doline)

 

Vsi izidi so na povezavi:

http://www.filipides.net/primorski_pokalni_krosi/rezultati_krosov/

 

 

bat-moski-400

Najhitrejši člani: David Curk, Jan Samide, Anej Likar (z leve).

 

bat-zgur-400

Jan Žgur finišira.

 

bat-lia-400

Lia Domevšček se že zdaj lahko pohvali z odlično tekaško tehniko.

 

bat-urska-400

Urška Arzenšek.

 

bat-ziga-400

Žiga Trontelj sodi med najboljše slovenske mlade tekače gorskih tekov.

 

bat-simon-500

Simon Ušaj z otroki na cilju.

 

Fotogalerija je na povezavi:

https://plus.google.com/photos/103862101339423963519/albums/5988489101160770865

 

VJ

 

 







 

 

 

36. Goriški polmaraton kot slovensko državno prvenstvo

GORICA

02 03
 2014

V Gorici je društvo Gruppo Marciatori Gorizia, skupaj s Športnim društvom Mark Šempeter, na prvo marčevsko nedeljo pripravilo svoj tradicionalni polmaraton in istočasno netekmovalni tek. Progi sta potekali po italijanski in slovenski strani meje. Padavin ni bilo, padali pa so osebni rekordi, in to kljub temu, da ima polmaraton nekaj vzponov. Prvi dosežek polmaratona je bil osebni rekord zmagovalca Mitje Kosovelja. Med dekleti je zmagala olimpijka Žana Jereb pred Lucijo Krkoč, ki je tudi popravila svoj osebni rekord. V cilju so našteli 598 tekmovalcev, v konkurenci klubov oziroma društev je zmagala ekipa ŠD Nanos K2 sport iz Podnanosa.

Po množičnosti slovenskih tekačev in po njihovi uspešnosti bi lahko rekli, da smo bili v Gorici priča državnemu prvenstvu na 21 kilometrov in da ni manjkalo prav veliko najboljših. Po vrnitvi s priprav na Portugalskem je Novogoričan Mitja Kosovelj tekmo izkoristil za testiranje trenutne pripravljenosti, njegova sestra Mateja pa se je teka vzdržala zaradi manjše poškodbe – ni hotela tvegati, da se ji ta poslabša. Mitja je odtekel svoj najhitrejši polmaraton v življenju. Približal se je uri in štirim minutam in Antona Kosmača pustil za sabo za poldrugo minuto. Tretji in četrti sta bila mlajša člana Urban Jereb in Rok Puhar, oba z osebnima rekordoma, Rok je svojega popravil  kar za šest minut, Urban pa za tri in je novi lastnik slovenskega rekorda za mlajše člane 1:06:10 (prejšnji rekord 1:07:19) je bil last Mitje Kosovelja iz leta 2006). Prihodnost slovenskega teka na dolge proge sloni na dobrih nogah.

Osebni rekord v polmaratonu je dobra napoved za maraton, v katerem bo Mitja poskusil priti do Ria. »Zadovoljen sem s časom, osebni rekord sem izboljšal za skoraj minuto. Res je to dober pokazatelj za maraton, a bo treba še veliko delati. Marsikaj se še lahko spremeni,« je previdno optimističen dvakratni svetovni prvak v gorskem maratonu, ki  izbora primorskega športnika leta 2013 ni spremljal ravno najboljše volje. Le kaj bi še moral narediti, da bi ga na Primorskem začeli ceniti vsaj približno tako, kot ga po svetu? Njegova odlika je univerzalnost, ob nadarjenosti za gorski tek premore tudi  dovolj hitrosti za maraton, tako da je med najresnejšimi slovenskimi kandidati za nastop na olimpijadi. Prvi naslednji maratonski nastop bo imel 6. aprila v Milanu,  teden kasneje pa ga bodo verjetno lahko pozdravili na Banka Koper 1. Istrskem maratonu v Kopru, na eni od krajših prog.

Žana Jereb je nastopila na londonskem maratonu, kar pa še zdaleč ne pomeni, da so njene olimpijske ambicije izčrpane. Goriški nastop je bila ena od točk v načrtu treninga pod vodstvom Romana Kejžarja (slovenskega rekorderja tudi v polmaratonu, čas 1:02:49 je postavil leta 2000 v Ferrari). Za LT je povedala: »To je moj letošnji prvi polmaraton, trening tekma, prihajam s polnega treninga in vse gre po načrtu.  V prvem delu sezone je moj glavni cilj nastop na maratonu v Rotterdamu 13. aprila, v avgustu pa grem na EP v atletiki v Švico; normo že imam. Upam, da se bom letos približala času 2:37.« Žanin osebni rekord je tačas 2:38:59.

Do 18. kilometra sta Žana in Lucija Krkoč tekli skupaj, potem pa se je Žana odlepila od tekmice. Drugega mesta se je Lucija veselila skupaj s klubskimi kolegi iz ŠD Nanos. Povedala je:  »S tekmo sem zelo zadovoljna. To je bil moj prvi polmaraton po dolgem času, na katerem sem tekla pripravljena, to so mi kar dve leti preprečevale poškodbe. Še posebno sem vesela, da mi je uspelo  popraviti osebni rekord kar za 50 sekund in da zdaj lahko treniram na polno, brez posebnih bolečin. To mi res veliko pomeni! Moram še dodati, da sem danes uživala tudi zato, ker sem srečala toliko prijateljev. Res smo tekači sami fajn ljudje!  Rada bi se še posebej zahvalila staršem, trenerju Romanu Kejžarju in njegovi ekipi, najboljšemu klubu na svetu ŠD Nanos Podnanos in vsem, ki mi stojijo ob strani. Za letos je moj glavni cilj, da sezono izpeljem brez poškodb, saj sem zaradi poškodb izpustila že dve. Po treh letih bi rada spet odtekla maraton, v nadaljevanju sezone pa startala na gorskih tekih in kakšnih krajših ravninskih tekmah. Seveda, izpustila pa ne bom Banka Koper 1. Istrskega maratona. Tam bi rada tekmovala na najkrajši razdalji.«

Najhitrejšima dekletoma je družbo delal Rok Bratina, lani med mladinci šesti na EP v gorskem teku. To je bil njegov polmaratonski prvenec in z nastopom je bil zadovoljen. Nastopil je tudi Jošt  Lapajne, skupaj z Rokom se bosta letos borila za mesti v članski državni gorskotekaški reprezentanci.

Verjetno je najdaljšo pot do Gorice opravila Prekmurka, veteranka, ultramaratonka  Jožica Šiftar. Ni bilo zaman, gledano s tekmovalnega vidika. Osvojila je zlato medaljo v svoji kategoriji.

Omenimo še dosežek Vipavke Jerice Sardoč, članice podnanoškega društva, tudi  energične organizatorke društvenega dela. Namenila se je popraviti svoj rekord 1:35. Na progi je srečala izolskega ultramaratonca Mitjo Volčanška, ta se ji je ponudil v pomoč in ura je na cilju pokazala čas 1:32:17. Naslednji cilj utegne biti magična meja 1:30 ...

Izidi:

Moški absolutno:

  1. Mitja Kosovelj (KGT Papež-K2 sport) 1:04:04
  2. Anton Kosmač (AK Velenje) 1:05:34
  3. Urban Jereb (AK Žiri) 1:06:10
  4. Rok Puhar (AK Triglav Kranj) 1:06:22

Med 12 najboljšimi so bili še Robert Kotnik, Aleš Žontar, Nejc Lokar, David Rihtarič, Tomaž Ferjančič, Marko Tratnik.

Ženske absolutno:

  1. Žana Jereb (AK Triglav Kranj) 1:16:49
  2. Lucija Krkoč (ŠD Nanos K2 sport) 1:17:10
  3. Neža Mravlje (AD Kronos) 1:20:02
  4. Zala Praprotnik 1:25:36

Zmagovalci kategorij:

Kosovelj, Kosmač,  Žana in Urban Jereb, Ferjančič, Mravlje, Boštjan Švab, Tomaž Kalan, Cveto Tavčar, Monika Bajc, Valda Dornik, Jožica Šiftar, Vladimir Savić.

Vsi izidi so na povezavi: http://www.marciatorigorizia.it/immagini/home/Maratonina%20-%20Ordine%20d'Arrivo.pdf

 

gorica-start-500

Start je bil na Travniku (kjer so pred 300 leti sodili tolminskim puntarjem). V ospredju so  Kosmač (8), Ferjančič (5),  Kotnik (11), Puhar (214), Kosovelj (9), Jereb (215).

 

gorica-zenske-500

Najhitrejše v ženski konkurenci brez Lucije, ki je v tistem hipu imela druge opravke.

 

gorica-moski-500

Najhitrejši moški. V ducatu prejemnikov denarnih nagrad je bilo deset Slovencev.

 

gorica-jerica-400

Jerica Sardoč in Mitja Volčanšek.

 

Fotogalerija je na povezavi:

https://plus.google.com/photos/103862101339423963519/albums/5986248068004481057

Video je na povezavi:

http://www.youtube.com/watch?v=cppjjdI8hAw&feature=youtu.be

 

VJ

 

 

 





 

 

 

Gorski tek na Sabotin

SOLKAN

23 02
 2014

Novogoričan Miha Repič (letnik 1976) je pod mentorstvom Viljema Langa in ob pomoči DLT Filipides z razmeroma maloštevilnimi sodelavci uspel Gorski tek na Sabotin izpeljati v zadovoljstvo tekačev z obeh strani meje. Zmagovalca sta bila Tržačan Marco Moretton in Ajdovka Jana Bratina. Tek je zasnovan sodobno in ima lahko – ob vztrajnosti organizatorjev – lepo prihodnost.

Prekrasen nedeljski dan je v Solkan, kjer je bil start ponovno obujenega gorskega teka na Sabotin (prirejali so ga že pred leti), privabil natanko 80 gorskih tekačev z Gorenjske, Dolenjske, Kopra, Trsta – in seveda domačinov z obeh strani meje. Mihi se je obrestovala promocija med italijanskimi tekači, na njegovo vabilo se jih je odzvalo kar 30. »To je zelo dobro, Sabotin je pol slovenski pol italijanski,« je komentiral, »sčasoma se bomo vedno več družili, debatirali in se spoprijateljili, kaj skupaj odtekli. Mislim, da vsi težimo k temu.« Tek je bil poskusno uvrščen na seznam PGT, z drugačnimi kategorijami in ni štel za točke tega pokala.

Tek na Sabotin že ima svojo glavno zgodbo (spomini na prvo svetovno vojno), zgodba pa je sodobni trend na področju organiziranja teka in eden od temeljev za njegov uspeh v teh časih. Druga zgodba, o sožitju in preseženih nasprotjih ob meji, pa nastaja pred našimi očmi. Ostaline prve svetovne vojne, proga, ki je speljana po mulatjeri, skozi kaverne in strelski jarek, muzej vrh hriba ... Najboljši tekači so dobili ročno narejene medalje ter pokale iz kosov orožja in vojaške opreme, kar je bilo mnogim všeč, tudi zmagovalki v ženski konkurenci Jani Bratina. »Proga je dobra, če bi vedela, da je tak razgled, bi prišla že kdaj prej. Pohvalo zaslužijo tudi izvirna priznanja. To je bil moj drugi tek te sezone. Zmeraj je zraven malo treme, ker ne veš, kakšna je konkurenca, a se očitno pozna, da sem pozimi veliko delala na moči,« je povedala aktualna prvakinja PGT. Na cilju ji je sledila mladinska reprezentantka Ana Čufer (teklo je kar šest Čuferjev iz dveh družin z Vipavskega), tretja je bila Ana Uršič, tekačica iz Izlak, ki zadnje mesece živi v Novi Gorici, za katero je bil to drugi gorski tek v karieri; kaže, da se ji bo tudi ta oblika teka priljubila. Morda je najlepši kompliment progi dala zmagovalka med veterankami Marta Šorli: »Ma je lepa, za gamse!«

Zanimalo nas je, kaj o novem teku v seriji PGT pravi koordinator teh tekov Klavdij Čendak. »Proga je zanimiva, prava gorska, razen ravnine na začetku – a morda tudi to sodi zraven. Danes je bilo zaradi del v ravnini malo nerodno teči, a ko bo tam urejena kolesarska steza ... To je zelo zanimiv gorski tek, mislim, da sodi v naš pokal. Če bo vse v redu, ga bomo z veseljem sprejeli in bo prihodnje leto štel za točke.«

Na cilju je bil z 21-sekundno prednostjo prvi Marco Moretton, ki sicer ni specialist za gorske teke, pretežno teče ravninske teke. Marco je ambasador Banka Koper 1. Istrskega maratona, letos je že zmagal v Medei na 21-kilometrski progi, ki se je bo lotil tudi v Kopru 13. aprila. »Zelo sem vesel, da mi je uspelo teči na tem teku; tu nisem bil še nikoli. Dan je tako lep, vredno je bilo priti. Preizkusil sem se na hudi strmini, takšne že dolgo nisem delal. Danes so tekmovali tudi mladi, močni fantje. Na začetku smo bili skupaj, pustil sem jih, da pokažejo, kaj znajo, potem pa ... sem se oprl na svoje izkušnje,« je z nasmehom povedal 41-letni Tržačan. »Po 500 metrih vzpona sem šel naprej ter z rutino in izkušnjami zmagal. Včeraj sem treniral v blatu, in pokazalo se je, da mi je takšen trening koristil, ker so me noge lepo ubogale. To mi daje samozavest za nadaljevanje sezone, v katere prvi polovici je moj glavni cilj dober nastop na Banka Koper 1. Istrskem maratonu.«

Za Marcom je z 21-sekundno zamudo pritekel na cilj prvi od treh Gorenjcev, članov KGT Papež, Gregor Mlakar. Sledila sta mu mlajša klubska kolega Anže in Aleš Božič. Glede na to, da je to zimo imel težave s poškodbo, je bil Gregor na cilju zadovoljen. »Rezultatsko moram biti zadovoljen. To je začetek sezone, vsake stopničke so lepe, sploh pa na tak lep dan! Tri tedne sem miroval, ker sem padel na treningu in so mi šivali koleno. To mi je nekoliko prekrižalo načrte, a upam, da mi bo vseeno uspelo tisto, kar načrtujem. To je nastop na GM4O, rad pa bi se spet uvrstil v državno reprezentanco v gorskih tekih. Če se ne bom, pa ne bo nič hudega; važno je, da migamo.«

Organizator Miha Repič je bil s potekom prireditve zadovoljen. »Nekaj zmede smo imeli z rezultati, kar pa sem pričakoval, saj ne poznamo še vseh hakelcev organizacije, manjka naj izkušenj. Sem pa vesel, da smo progo pravilno označili in tekmovalni del izvedli dovolj dobro. Mi smo se potrudili. Upam, da so ljudje zadovoljni, da smo ustvarili dober vtis in da bo šel od nas dober glas. To je bil namen. Želim si, da goriški del hribov dobi svoj gorski tek.«

Vprašali smo ga, kako je prišlo do odločitve za pripravo teka. »Nisem se sam odločil. Ob meni je bil velik človek, ki me je uvedel v gorski tek, Viljem Lango. Pokazal mi je, kaj vse je mogoče doseči.  Zame so bili gorski tekači neke vrste norci, nekaj nemogočega, ta tek je bil samo za odštekane. Ko pa enkrat začutiš, da zmoreš tudi sam, ko iz hoje preideš v tek ... Motivacija je bila, ko me je 60 let star možak prepričljivo pustil zadaj na hribu; in njegove zgodbe, kako je tekel ultramaratone, gorske maratone, kako je grizel. Vse to je vplivalo name, da sem se odločil teči GM4O, kar je bilo zame nekaj norega. Navdušenje se je nadaljevalo in rekla sva si: zakaj pa ne Sabotin? Tu ni nobenega takega teka, v februarju ali marcu se zna zgoditi čudovito vreme, pa tudi sicer Sabotin ni blaten, tu je kamenje. Če bi v začetku vedel, kaj vse to terja od človeka, bi morda rekel hvale ne, tako pa se spet vidimo prihodnje leto.«

 

Izidi

Absolutno, moški:

  1. Marco Moretton 25.14
  2. Gregor Mlakar (KGT Papež) 25.35
  3. Anže Božič (KGT Papež) 26.11

Ženske:

  1. Jana Bratina (ŠD Nanos Podnanos) 29.37
  2. Ana Čufer (PGT) 30.25
  3. Ana Vršič (DLT Filipides) 32.55

Zmagovalci po kategorijah:

Mlakar

Moretton

Stanko Čufer (27.20)

Bratina

Marta Šorli (35.19)

Vsi izidi so na povezavah: http://www.primorskigorskiteki.si/images/rezultati_tekov/teki_2014/R_Sabotin_S2014.pdf

http://www.tekaskiforum.net/viewtopic.php?p=321518

 

sab-trije-500

Tržačan Marco Moretton ter Ajdovca Jana Bratina in Aleš Štor (z desne)

 

sab-med-500

Izvirni pokali vrh Sabotina.

 

sab-jarek-500

Gorski tek na Sabotin je tek z zgodbo.

 

sab-kgt-500

Trojica iz KGT Papež (Anže Božič, Gregor Mlakar, Aleš Božič – z leve) je prevzela medalje, namenjene najboljšim v najmlajši kategoriji.

 

sab-miha-500

Miha Repič pred tekmo pojasnjuje, kako je speljana proga. Prvih 1800 metrov je ravnine, sledi vzpon po mulatjeri, ki se proti vrhu zaostri v plezanje prek skal, na koncu pa proga odpelje skozi v skalo izdolbene kaverne in strelski jarek.

 

Fotogalerija 1 je na povezavi: https://plus.google.com/photos/111293483811527984814/albums/5983961467590692801

 

Fotogalerija 2 je na povezavi: https://plus.google.com/photos/103862101339423963519/albums/5984324414149830369

 

Video je na povezavi: http://www.youtube.com/watch?v=474drc-jGTk&feature=youtu.be

 

VJ

 

 







 

 

 

8. Kamenjski kros

KAMNJE

16 02
 2014

Kamenjci so bili s svojim krosom na vrsti že v januarju, pa jim je načrte prekrižala muhasta zima. Zaradi nalivov so tek prestavili na 16. februar, ko so jim oblaki grozili, vendar krosa niso ogrozili. So pa nekoliko zmanjšali udeležbo – v Kamnjah smo našteli 71 tekačev. Presenetljivo je bilo med njimi največ Istranov, 16, ŠD Nanos je pripeljal 14 tekmovalcev, in niti tokrat nismo pogrešali Bovčanov, teklo je 13 članov njihovega tekaškega društva, aktualnega ekipnega prvaka mladinskih tekov PPT.

Sprva je še rosilo, a več je bilo na startu tekačev, manj je bilo kapelj, temna gmota oblakov pa je le nekaj sto metrov stran ves čas ovijala Čaven. Proti koncu tekmovalnega sporeda je posijalo celo sonce. Dež prejšnjih dni je poskrbel za blato, brez katerega si zimskih krosov skorajda ne znamo predstavljati, a vse v okviru normalnega. Povezovalec prireditve Peter Vodopivec je imel enega svojih boljših nastopov, v domačem jeziku je trosil zgodbice in spravljal prisotne v smeh.  Okrepčila ni manjkalo, domače žene in dekleta so napekle odlično pecivo, čaj pa je bil, kot da bi ga skuhali v kakšni visokogorski koči.

Prva zmagovalka je bila Miša Sardoč, letnik 2007, premagala je celo fanta, priborila si je že skupno zmago te zime. Izjave po prihodu na cilj že dolgo ni več težava. »Na progi je bilo fajn, blato me ni motilo. Ponavadi so fantje hitrejši, ampak sem kar šla in zmagala. Treniram takrat, ko imam trening, enkrat na teden,« je povedala za LT.

V letniku 2005 je bil najhitrejši Tomi Bajc. Pozna se mu, da resno trenira, s tretjo zmago na treh krosih je tudi on že prvak. Povedal je: »Zadnje čase precej treniram, štirikrat na teden po kakšne tri kilometre. Današnja zmaga mi je še najbolj všeč od vseh, ker je bila konkurenca res težka.«

Andrej Skočir, letnik 2003, je z zmago branil barve AD Posočje, ki mu v zadnjem času nekoliko pohaja sapa. »Sem kar dobro treniral. Na treningu tečem tudi na en kilometer, moj najdaljši tek pa je bil 12-kilometrski, na atletskih pripravah v Bohinjski Bistrici. Dvakrat smo tekli okrog Bohinjskega jezera in potem še malo. Danes je nekoliko drselo zaradi blata, a ni bilo kaj hudo.«

Koprčan Gregor Antonaz, letnik 2001, je po trdem boju moral priznati premoč Bovčana Saša Zorča, s tremi zmagami že prvaka te zime. Od njega smo izvedeli, da se da z dobro organizacijo in veliko volje v življenju početi marsikaj. »Tek treniram trikrat na teden. Saj bi lahko vsak dan, a bi bilo malo prehudo. Poleg tega še surfam, lovim ribe, se ukvarjam z modelarstvom ... Ocene so v redu, petke in štirke. Tek treniram že pet let, od drugega razreda. Sem dolgoprogaš, rad tečem na krosih, moj največji dosežek je tretje mesto na APS na 600 metrov.«

Dve od štirih zmag TD Bovec v mlajših konkurencah sta si priborila Žiga Kravanja in Enej Kovač, letnika 2000 in 1998, ki sta morala za to premagati odlična Postojnčana Jako Gržeta in Klemna Vilharja. Čeprav v posameznih letnikih ni bilo veliko tekmovalcev, pa so tisti, ki so prišli v Kamnje, pokazali, da so iz pravega testa.

Med odraslimi je pozornost pritegoval veteran Benedikt Ličen iz kluba Bosopoet. Dva kroga je tekel obut, v tretjega pa je stekel bos. »Vpisal sem se kot član kluba Bosopoet, pa sem si rekel: morajo tudi podplati bosi pet! Res je hladno in se drsi, a sem prva dva kroga tekel skoraj v gojzerjih, tako da sem si dodobra ogrel noge. Poskus je uspel, morda bom pa res na Banka Koper 1. Istrskem maratonu tekel bos. Bomo videli.«

Veterani in članice so tekli tri kroge, dolge dva kilometra. Organizatorji so traso speljali tako, da se je gledalcem, zbranim okrog mogočnega hrasta na začetku Kamenj, odpiral pogled na skoraj celotno progo, speljano po tamkajšnjem amfiteatru pot Čavnom in Malo goro. Zelo zanimivo je bilo spremljati boj Klavdija Torkarja, Ivana Sokola in njunega starejšega kolega Stanka Čuferja za zmago. Najmočnejši je bil Klavdij, a pot do zmage ni bila niti najmanj preprosta. Naj jo opiše: »Tekel sem na prvem mestu in v prvem krogu zgrešil progo. Ustavil sem se in Sokol je šel naprej. Čez 300 metrov sem spet zgrešil in moral sem se vračati kakšnih sto metrov. Potem pa se je začel lov na ubežnike, prisiljen sem bil iti na polno. V sebi imam še vedno tisto trmo, da stisnem, tudi če ne morem. Podobne zmage že dolgo ni bilo, če se prav spomnim, sem podobno zmago na krosu zabeležil pred desetimi leti v Italiji.«

Med članicami je zmagala Petra Tratnik. Povedala je: »Fajn mi je šlo, nisem pričakovala, da bo tako, ker je bila proga mokra in blatna. To zimo sem nekaj delala na dolžini, drugače pa sem danes še kar zmatrana, ker smo včeraj ves dan smučali.«

V najmočnejši konkurenci, med člani, ki so tekli štiri kroge (8000 metrov), je slavil njen brat Marko. Večino časa so v prvi skupini tekli Marko, Tomaž Ferjančič in Nejc Lokar, gledalci pa so ugibali, kdo bo na koncu najmočnejši. Glede na to, da vzponi in spusti najbolj ležijo reprezentantu v gorskem teku Tratniku, so imeli prav tisti, ki so stavili nanj. »Ušel sem v spustu, tam sem najmočnejši,« je po zmagi povedal Marko, ki je potegnil takoj na začetku četrtega kroga, nato pa prednost nekaj deset metrov pred Nejcem brez težav ohranjal do konca.

Za Primorci, kamor po novem štejemo tudi donedavnega Gorenjca Boruta Malavašiča, tokrat drugega med mlajšimi veterani, je v tej konkurenci na tretje mesto prišel Ljubljančan Boris Peček, ki se zjutraj ni ustrašil napovedi dežja. Povedal je: »Prejšnje leto sem bil poškodovan, zato sem se danes odločil opraviti test, da vem, kako naj se pripravim na sezono 2014. Malo sem okleval, bil je napovedan dež, zdaj pa je še celo prevroče. Malo bom moral narediti še na hitrostni vzdržljivosti in taktiki; danes sem začel prehitro. Organizacija je super. Rad tečem v naravi, edino blato bi lahko izvozili kam drugam:«

Borisova someščanka, mlajša veteranka Metka Kenda, je bila brez konkurence, osvojila je zlato medaljo, poleg tega pa so jo organizatorji za njeno vztrajnost nagradili še s posebnim pokalom, ki ji ga je izročil Anton Kreševec.

 

Zmagovalci krosa:

Fantje 2007 in mlajši:

Matevž Maver (AK Pivka)

Dekleta 2007 in mlajše:

Miša Sardoč (ŠD Nanos)

Fantje 2005-2006:

Tomi Bajc (ŠD Zdic)

Dekleta 2005-2006:

Julija Kuzmin Delgiusto (AD Piran)

Fantje 2003-2004:

Andrej Skočir (AD Posočje)

Dekleta 2003-2004:

Ema Rodman (ŠD Nanos)

Fantje 2001-2002:

Sašo Zorč (TD Bovec)

Dekleta 2001-2002:

Barbi Melihen (TD Bovec)

Fantje 1999-2000:

Žiga Kravanja (TD Bovec)

Dekleta 1999-2000:

Urška Arzenšek (AD Kladivar)

Mladinci 1995-1998:

Enej Kovač (TD Bovec)

Mladinke 1995-1998:

Niki Kmetec (AK Koper)

Člani 1979-1994:

Marko Tratnik (ŠD Nanos)

Članice 1979-1994:

Petra Tratnik (ŠD Nanos)

Mlajši veterani 1969-1978:

Tomaž Ferjančič (ŠD Nanos)

Mlajše veteranke 1969-1978:

Metka Kenda

Veterani 1959-1968:

Klavdij Torkar (ŠD Nanos)

Veteranke 1959-1968:

Lucia Galuzzi (AD Nova Aurora)

Starejši veterani 1958 in starejši:

Stanko Čufer (PGT)

Starejše veteranke 1958 in starejše:

Stanka Batagelj (Tekači Vipavske doline)

 

Vsi izidi so na povezavi

http://www.filipides.net/images/stories/8.kamenjski_kros_skupni_rezultati.pdf.

 

kam-start-500

Start ene od mlajših tekmovalnih skupin.

 

kam-navijanje-500

Navijači so kolege na progi spodbujali na vso moč.

 

kam-zorc-400

Sašo Zorč gre zmagi naproti.

 

kam-zmeda-500

Na progi je bilo nekaj zmede. Klavdij Torkar je levo v ospredju.

 

kam-bene-400

Benedikt Ličen je zadnji krog odtekel bos.

 

kam-petra-400

Najhitrejša med ženskami je bila Petra Tratnik.

 

kam-tema-400

Marko Tratnhik je osvetljen s soncem, Čaven v ozadju pa je zavit v temne oblake.

 

kam-boris-500

Boris Peček prihaja v cilj.

 

Fotogalerija je na povezavi

https://plus.google.com/photos/103862101339423963519/albums/5981097620331526273.

 

VJ

 

 









 

 

 

Šmarski kros stiplčezbale

ŠMARJE PRI SEŽANI

02 02
 2014

Na delčku Slovenije, ki ga ni uklenil žled, sredi Krasa, so v nedeljo, 2. februarja, izpeljali drugi primorski zimski kros. Organizatorji iz vasi Šmarje pri Sežani, s Stojanom Rodico na čelu, so z velikim trudom spravili pod streho svoj prvi kros, ki je prinesel nekaj dobrodošlih novosti, pohvalo pa si zaslužijo tudi tekači. Bilo jih je 65, Tomi Bajc je prišel celo iz Krškega, iz Bovca pa je svojo ekipo Vasja Vitez pripeljal z avtobusom. Druga najštevilnejša je bila ekipa Nanosa.

Najmlajši so začeli v dežju, kombiniranem z mrazom (dve stopinji nad ničlo). Jan Franc Kopatin je po zmagi povedal: »Malokrat sem tekel v takšnih razmerah, tako me ni zeblo še nikoli. Bilo je težko, zeblo me je v prste, ker sem bil brez rokavic.« Starejši od bratov Kopatin, ki sta oba lansko sezono PPT končala z maksimalnim izkupičkom točk, je tekel tudi v Vrtojbi in ne namerava izpustiti niti preostalih krosov v Batujah in Kamnjah.

Janova vrstnica Lana Rogič iz Kopra ni bila navdušena nad razmerami na progi (»proga je bila mokra in težka«), a je to povedala z nasmehom na obrazu. AD Nova Aurora je bila med številnejšimi ekipami.

Trinajstletni Matic Berginc z Livka premore veliko energije, tako da intenzivno ukvarjanje s športom uspeva usklajevati s šolskimi obveznostmi. Kljub temu, da je državni prvak v štirikrosu, kolo ni na prvem mestu – tam ostaja atletika, »kolesarstvo pa je zdraven«. Kolesarjenje zahteva precej več denarja kot tek, Matic pa si je denar za nakup kolesa prislužil s pridnimi rokami in ne obremenjuje družinskega proračuna. Seveda niti on ni pretirano hvalil razmer na progi: »Danes je bilo težko, na progi je bilo blato, bilo je mrzlo, pa še veter je pihal.«

Ko je mladina opravila s svojimi nastopi ter so v šotoru najboljši med njimi prejeli medalje in darila, so prišli na vrsto odrasli. Dež se je ustavil, dvokilometrska proga, ki so jo morali preteči dvakrat, trikrat ali štirikrat (člani), pa se je kljub blatu izkazala. Borut Malavašič, drugi med mlajšimi veterani, sicer tudi tekaški trener, je bil nad njo navdušen in je prispeval še delček zanimivosti: »Kje je Slovenija, kje so naši tekači, slovenski reprezentanti, gorski tekači, maratonci, polmaratonci? Tukaj so odlične razmere, to je prava kros proga, taka, ki bi lahko sprejela tekmovanja najvišje ravni. Škoda, da vseh naštetih ni bilo tukaj. Hvala organizatorjem, ker so upoštevali moj nasvet in na člansko progo postavili dve prepreki (bale sena, op. a.). To je zdaj prav angleška kros proga!«  In ta »angleška« proga je takoj dobila tudi svoje slovensko ime: stiplčezbale.

Članski in tek mlajših veteranov, zadnji na šmarskem sporedu, je ponudil dvoboj dveh generacij, ki sta ju zastopala veteran Tomaž Ferjančič, sveži prvak PPT,  in prihajajoča zvezda Nejc Lokar. Nejc je bil vseskozi spredaj, Tomaž pa mu je sledil na razdalji nekaj korakov. Tako se je izteklo tudi na cilju, na vprašanje, zakaj ni bilo finiša, pa je Tomaž odgovoril: »Zadnji krog me je mikalo, da bi šel naprej, pa sem si rekel: pusti, itak v šprintu nimam možnosti. Če bi potegnil na sredini, ko sem imel še precej moči, bi morda bilo drugače ... Rekel sem si: prvi ali drugi, saj je vse naše.« Pri tem je verjetno mislil na klubsko pripadnost Nejca, ki je na listi izidov sicer vpisan kot član ŠD Slano blato, oblečen pa je bil v Nanosovo majico, tako kot Tomaž. Nejc bi v podnanoškem društvu imel večje možnosti za napredovanje ...

Zmagovalec pa je komentiral: »Tomaž je verjetno šel bolj taktično, jaz pa tako, kot znam, v enakomernem tempu.« Bale na progi so ta njegov tempo nekoliko načele (»moral si poštudirati, s katero nogo boš šel naprej, tega nisem vajen«), Tomaž pa je bil navdušen: »Odlično, lahko bi bili še kakšni dve.«

Maja Škrlj iz Divače je v Šmarjah odtekla svojo prvo tekaško tekmo. Najbrž je temu botrovalo dejstvo, da je bil njen fant iz Šmarij redar ob progi – tako je pazil malo na tekače, malo na lepotičko Majo. Novinka je za LT povedala: »Na progi je bilo malo blata, a je bilo v redu. Mraza ni bilo čutiti. Lahko bi šla še en krog, ampak punce ne morejo, štirje krogi so samo za fante. Komot bom šla še na kakšen kros, če bo družba.«

Udeležba je bila mednarodna, saj je v kategoriji veterank tekla Lucia Galuzzi iz Milj. »Zelo veliko blata je bilo, a sem zadovoljna. Močno je drselo, proga je bila razgibana, nenehno gor in dol. Za kros mi je povedala moje trenerka Daša iz Nove Aurore, to je bila moja druga tekma na Primorskem. Všeč mi je, mislim, da bom še prišla.«

V ženski konkurenci je bila premočna Ljubljančanka Mateja Adrović, pogosta udeleženka primorskih tekov. Delo z novim trenerjem Svetlanom Vujasinom prinaša sadove, na nedavnem dvoranskem DP je bila Mateja tretja. »Proga je bila odlična, čeprav zelo mokra. To je bil dober trening. Želela sem si biti skupaj z moškimi, nisem pa vedela, da bom na koncu prišla na cilj prva (hkrati so startali tudi veterani, op. a.). Vsekakor sem v dobri formi, hitrosti imam dovolj, manjka pa mi še malo baze, kilometrov.«

Za mikrofonom je zmrzoval Miloš Cotič, ki je obljubil, da bodo za prihodnji kros progo pokrili, domače žene in dekleta so napekle veliko peciva, ponudili so seveda čaj, ob njem pa tudi kuhano vino ... Kros je ob pregovorni trdoživosti predstavil tudi kraško gostoljubnost in dobro voljo.

Njegov motor Stojan Rodica si je na koncu oddahnil: »Izteklo se je super, glede na vreme, kajti padalo je vso noč in ves dopoldan, tako da je dodobra namočilo progo. Ponoči je trgalo trakove, da smo jih morali zjutraj ponovno vezati. Upam, da bomo prihodnje leto kros spet organizirali in da bomo imeli več sreče z vremenom. Zahvaljujem se vsem fantom in dekletom, ki so pomagali, kapo dol sovaščanom in tekmovalcem, ki so prišli v tem vremenu. Vsaka jim čast!«

Zmagovalci krosa:

Fantje 2007 in mlajši:

Mark Žgur (ŠD Nanos)

Dekleta 2007 in mlajše:

Miša Sardoč (Vipava)

Fantje 2005-2006:

Tomi Bajc (Hop2 Krško)

Dekleta 2005-2006:

Nina Uljan (Ilirska Bistrica)

Fantje 2003-2004:

Jan Franc Kopatin (ŠD Nanos)

Dekleta 2003-2004:

Lana Rogič (AK Koper)

Fantje 2001-2002:

Sašo Zorč (TD Bovec)

Dekleta 2001-2002:

Zarja Kravanja (TD Bovec)

Fantje 1999-2000:

Žiga Kravanja (TD Bovec)

Dekleta 1999-2000:

Tanja Žgajnar (TD Bovec)

Mladinke 1995-1998:

Ana Čufer TD Burja)

Člani 1979-1994:

Nejc Lokar (ŠD Slano blato)

Članice 1979-1994:

Mateja Adrović (AD Kladivar)

Mlajši veterani 1969-1978:

Tomaž Ferjančič (ŠD Nanos)

Mlajše veteranke 1969-1978:

Roberta Kereki (TD Bovec)

Veterani 1959-1968:

Klavdij Torkar (ŠD Nanos)

Veteranke 1959-1968:

Lucia Galuzzi (AD Nova Aurora)

Starejši veterani 1958 in starejši:

Miro Vogrič (DLT Filipides)

Starejše veteranke 1958 in starejše:

Stanka Batagelj (Tekači Vipavske doline)

 

Vsi izidi so na povezavi

http://www.filipides.net/images/stories/Rezultati_1._Krosa_v_Smarjah_pri_Sezani.pdf

 

smkros-drevo-500

Mladina je svoje teke končala z obkroženjem drevesa.

 

smkros-copat-500

Stanko Čufer je obul copate z žeblji. Na progi je tekel kot po tirih, po lastni oceni je profitiral 15 sekund.

 

smkros-maja-400

Maja Škrlj je odlično prestala tekaški debi, osvojila je bronasto medaljo.

 

smkros-borut-500

Borut Malavašič je tako letel prek bal sena.

 

smkros-dva-500

Nejc Lokar je prednost pred Tomažem Ferjančičem ohranil do cilja.

 

Fotogalerija je na povezavi

https://plus.google.com/photos/103862101339423963519/albums/5975912378796515089

 

VJ

 

 

 






 

 

 

Tek na Sabotin

SOLKAN

01 02
 2014

Na seznamu letošnjih tekov pokala Primorski gorski teki se je znašel tudi 1. Tek na Sabotin, po poteh soške fronte. Premierna izvedba ne bo štela ne za udeležbo ne za točke PGT, če bo tek prestal presojo koordinatorjev tega pokala, pa se bo to zgodilo prihodnje leto.

Teka se je domislil Novogoričan Miha Repič, s predlogom, ki naj bi razgibal sicer vrhunsko kadrovsko zasedeno  novogoriško gorskotekaško sceno (ne pozabimo, da sta prvi imeni slovenskega gorskega teka, Mitja in Mateja Kosovelj, Novogoričana, ob njiju pa premora Goriška še nekaj odličnih gorskih tekačev), a brez gorskih tekov,  je prišel na sestanek organizatorjev tekov PGT, ko so snovali novo sezono . Njegov predlog, da organizira tek na Sabotin, priljubljeno planinsko točko nad Novo Gorico, je bil sprejet, kljub temu, da Repič takrat še ni prav dobro vedel, kako bo sestavil organizacijsko ekipo. A njegova pozitivna energija je prevladala in kmalu je dobil zavetje v DLT Filipides, zdaj formalnem organizatorju.

Tek bo začel serijo gorskih tekov letnika 2014 (prvi iz serije PGT 2014, na Tabor, je bil izveden že konec lanskega leta). Pripravili ga bodo 23. februarja, start je napovedan za 11. uro, prijave bodo začeli sprejemati ob 9.30. Startnina bo 10 evrov, kategorij bo manj kot v točkovanju PGT. Za prevoz  garderobe do vrha Sabotina bo poskrbljeno. Vsi tekači bodo prejeli spominek, najboljši še pokale in nagrade.

Proga je dolga 3,95 kilometra, vzpona je za 480 metrov. Start bo pod cestnim mostom prek Soče v Solkanu, trasa najprej vodi po makadamski kolesarski stezi ob Soči, po 1,8 kilometra zavije na kamnito mulatjero na severni strani Sabotina. Pri okrepčevalnici z vodo se bodo tekači usmerili na planinsko pot proti cilju, ki bo pri karavli pod vrhom. Tik pod vrhom bo proga vodila skozi kaverne, spomin na prvo svetovno vojno. Tekači bodo tekli tudi po strelskem jarku in pritekli na asfalt, ki jih bo po nekaj deset metrih pripeljal v cilj.

V primeru dežja bo dobro imeti obute ustrezne copate. Blata ne bo, težave utegne povzročati spolzko kamenje. Pri teku skozi kaverne bo treba paziti, saj je strop ponekod nižji od stojne višine (ne bo odveč  kapa).

Miho Repiča dobite na tel. št. 068/187-250 in na e-naslovu Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..

 

sabotin-cela-500

Proga Teka na Sabotin.

 

 sabotin-visinski-500

Višinski profil proge.

 

VJ