|
|
100 Ultra Trail Vipavska dolina | |
|
VIPAVA 09 05 |
Športno društvo Tura je pod vodstvom Dejana Korena drugi vikend v maju pripravilo ambiciozno zastavljeno ultratekaško prireditev 100 Ultra Trail Vipavska dolina (100UTVV). Alpinistom je ob podpori številnih sodelavcev iz vse Vipavske doline, pa tudi širše Slovenije in iz Hrvaške, uspelo svojo prvo ultro spraviti pod streho, za kar so slišali številne pohvale udeležencev. Prijavljenih je bilo nekaj več kot 400 tekmovalcev, na cilju so jih našteli 366. Z najdaljšo od treh prog sta najprej opravila Marjan Zupančič in Ajda Radinja, junakov Vipavske doline pa je bilo veliko več. Marjan je samo tri tedne po prepričljivi zmagi v Istri s še nezaceljenimi ranami in brez nohtov na stopalih ponovil dosežek, a pri tem morda katerega od gledalcev razočaral, saj je bila njegova prednost na cilju »samo« osem minut. Med tekmo je res imel že precej izdatnejšo prednost, vendar v zadnjem delu 105-kilometrske proge s 6.000 višinci ni razmetaval z energijo. V cilj je pritekel kot vihar, sredi špalirja navdušenih gledalcev je tik za ciljno linijo zaokrožil in zmagoslavno dvignil roke. Sicer udrtih oči, utrujen in dehidriran, je že nekaj sekund kasneje zmogel zbrano odgovarjati na (številna) novinarska vprašanja. Brez njega, pa čeprav je teklo veliko odličnih ultrašev, 100UTVV ne bi bil tako zanimiv in ne bi imel takšne teže. Škofjeločanka Ajda Radinja je prav tako ponovila svojo zmago v Istri (tam na 65 km), po svoje je bil istrski nastop zanjo dober trening pred Vipavo. Njena prednost je znašala malo manj kot dve uri, občudovanja pa je vredna absolutna uvrstitev na četrto mesto – pred njo so bili samo trije moški s stopničk. Uradnemu napovedovalcu se je ob njenem prihodu v cilj posrečilo izvrstno vprašanje: boš naslednje leto branila prvo mesto? Izčrpana Ajda je ustrelila: "Pridem tudi prihodnje leto, ampak tekla bom na 25 kilometrov." Pred tem skromnim dekletom se odpira še bogata ultratekaška prihodnost. Klobuk dol tudi pred absolutnima dosežkoma najboljših žensk na 50- in 25-kilometrski progi, Mojce Kermavnar in Jane Bratina, obakrat petih. Jana, doslej vajena predvsem krajših gorskotekaških preizkušenj, je pokazala, da ji niti dolge gorske proge ne delajo težav, Mojca, po poklicu zdravnica, pa ni samo tekla iz zmagovala. Med tekmo je oskrbela poškodovano sotekmovalko, ki jo je dohitela, potem pa še prek telefona dvakrat reševala težave svojih pacientov - kot da bi bila v ordinaciji. Bojan Ambrožič je v svojem blogu povsem utemeljeno zapisal, da bi si zaslužila posebno priznanje. Podpišemo! Omenjeni Bojan Ambrožič je prevladoval na vzponih petdesetke, a si je zvil gleženj in na koncu pristal na četrtem mestu, kamor je izgubljanje na najkrajši progi odložilo tudi Danijela Vinčeca. Marsikateri od tekačev je imel težave z orientacijo, vendar je treba vedeti, da se to dogaja na vseh trailih in da je večina tekačev ocenila, da so bile proge dobro označene. Med osmimi štafetami je bila na najdaljši progi prepričljivo najhitrejša ekipa Slovenske vojske pred domačimi šampioni, lepo četrto mesto pa si je pritekla družina Čufer iz Dobravelj, za katero je tekla tudi mladinka Ana Čufer. Udeleženci so pohvalili organizatorje, a ob tem opazili, da urnik razglasitev ni bil najbolj posrečen. Ker najboljših absolutno niso razglašali kmalu po prihodu prvih treh v cilj, so kasneje nekatere stopničke samevale, najboljši pa niso bili deležni javnega priznanja. Nekaterih tekmovalcev z domačega terena ni bilo na tekmah, ker so tisto soboto tekli na ljubljanskih Trojkah. Z njimi bi bilo tekmovanje še zanimivejše, saj je Vipavska dolina velik rezervoar tekaških talentov. So pa organizatorji že napovedali, da bo prihodnje leto drugače, svojo prireditev bodo izpeljali med 13. in 15. majem 2016, teden pred Trojkami.
Izidi:100UTVV, moški:
Ženske:
Štafete:
T50, moški:
T50, ženske:
T25, moški:
T25, ženske:
Vsi izidi so na povezavi.
Najhitrejše na 25-kilometrski progi: Veronika Krečič, Jana Bratina, Luisa Conforto.
Mihaela Tušar in Mirko Čufer sta na 50-kilometrski progi zmagala v svojih kategorijah.
Marjan Zupančič prejema čestitke Mojce Kermavnar.
Ajda Radinja na cilju.
Ultraše sta masirali tudi tekačici Jerica Sardoč in Petra Tratnik, ki sta prišli s Trojk.
Fotogalerija je na povezavi.
VJ |
|
|
|
|
|
Tek trojk v znaku Primorske | |
|
LJUBLJANA 09 05 |
Ljubljani je ob 70. obletnici osvoboditve čestitalo tudi skoraj 2600 tekaških trojk, od osnovnošolcev do veteranov. Tradicionalno visoka je bila udeležba Primorcev, ki so – s ŠD Nanos iz Podnanosa na čelu – zabeležili vrsto odličnih uvrstitev. Nanos je povsem prevladoval na daljši, 29-kilometrski progi okrog Ljubljane in prek Golovca. 59. Pohod ob žici je pritegnil rekordno množico pohodnikov in tekačev. V treh dneh so našteli 38.376 udeležencev, med njimi 2.591 trojk. V soboto, 9. maja 2015, je bilo vreme prijetno, že kar pretoplo za ta letni čas, proge pa po dolgem času brez blata in zato zlasti po Golovcu, v senci gozda, tako rekoč idealne tako za tiste, ki so si prizadevali za čim boljše izide, kot za večino, ki je prišla predvsem uživat v naravi, druženju in spominih. Organizator, ljubljanski Timing, je spet spremenil razpored okrepčevalnic. Prva na 29-kilometrski progi je bila postavljena prej kot običajno, kar je bilo v vročini dobrodejno, zato pa so po Golovcu tekači pogrešali več postaj. Nobelovo nagrado bi si zaslužila družina v Orlah, ki je samoiniciativno pred hišo postavila mizico s hladno vodo – to je bila iz več razlogov za marsikoga najboljša voda zadnjih nekaj let. Optimizma in pozitivne energije ter solidarnosti, najizrazitejše značilnosti teka trojk, je bilo za izvoz. Po tej plati je bila tekaška prireditev zelo podobna primorskim tekom, za primorskost Trojk pa sta poskrbela tudi množična primorska udeležba in uspešnost primorskih trojk. Ekipe ŠD Nanos Swarco Lea d.o.o. so denimo osvojile vsa tri prva mesta na daljšem teku, svoje so dodala dekleta iz DLT Filipides in drugi primorski tekači. V ekipi Slovenske vojske sta tekla oba primorska prvaka v maratonu, lanski Aleš Žontar in letošnji Danijel Hajdinjak. Uspehe starejših tekačev so dopolnili učenci iz Bovca z zmago na 3000-metrski progi in dijaki Gimnazije Jurija Vege iz Idrije s tretjim mestom na enaki progi. Prevlada ŠD Nanos na daljši progi je bila letos še bolj izrazita kot prejšnja leta. Drugo mesto med moškimi trojkami na 29 kilometrov si je priborila ekipa Slovenska vojska atletska, za katero sta tekla lanski in letošnji prvak odprtega prvenstva Primorske v maratonu, Aleš Žontar (levo) in Danijel Hajdinjak (desno). Danijel živi v Kranju, sicer pa je Primorec, iz Ustij pri Ajdovščini, Aleš pa se je prav tako udomačil na Vipavskem. V zmagovalni ženski trojki je na krajši progi tekla tudi zmagovalka teka Korte-Izola v okviru letošnjega BK2IM Katja Kosmatin. Povzemamo nekaj pomembnejših izidov. 29 km:Moški:
Zmagovalec med veterani A je bila Mojstrana1 (Mirko Janjatovič, Andrej Robič, Franci Teraž) 2:04:02, med veterani B Tomas Sport2 (Dušan Mrak, Boštjan Švab, Tomaž Kalan) 2:06:17 Ženske:
Mešane trojke:
12,5 km:Moški:
Zmagovalec pri veteranih A je bil KD Hrastnik (Aleš Smodič, Igor Zupanc, Bojan Kotar) 52:37, pri veteranih B ŠD Železniki - ELR2015 (Miro Petrovec, Brane Cenčič, Janez Kavčič) 51:04 Ženske:
Zmagovalke pri veterankah so bile Urbane tekačice (Melita Romih, Marjana Benedik, Bernarda Zvir) 58:51 Mešane trojke:
Vsi izidi so na povezavi.
ŠD Nanos je bil najuspešnejši na daljši progi.
Za drugo ekipo na 29-kilometrski progi (Slovenska vojska) sta tekla dva primorska maratonska prvaka, lanski in letošnji, Aleš Žontar (levo) in Danijel Hajdinjak (desno).
Fotogalerija 1 je na povezavi.
Fotogalerija 2 je na povezavi.
VJ |
|
|
|
|
|
5. Tek čez Veliko Gradišče | |
|
VRHOVLJE PRI KOZINI 03 05 |
ŠRD Vrhpolje je na prvo majsko nedeljo pripravilo svoj peti Tek čez Veliko Gradišče, gorski tek, dolg osem kilometrov, s 300 metri vzponov. Zmagovalca teka za članske točke PGT sta bila ista kot lani, ko sta postavila rekorda proge, Marko in Petra Tratnik, rekord pa je bil tokrat »samo« en, za 41 sekund je svojo lansko znamko popravila Petra. Med 80 tekači jih je bilo deset Italijanov, za katere je bil vrhpoljski tek pomembnejši oziroma prijetnejši od tržaškega maratona, ki je bil na isti dan (maraton se je tokrat začel v Lipici in je potekal tudi po slovenskih tleh). Zmagovalec Marko Tratnik je pogrešal močnejšo konkurenco, s katero bi lahko dosegel boljši čas, na cilju pa je povedal, da mu je proga zelo všeč, saj mu je pisana na kožo. Simon Strnad je Aneju Likarju vrnil milo za drago za poraz v finišu Bovškega teka, Aleš Štor pa je bil četrti, kot že velikokrat. »Danes mi je šlo nekaj bolje kot na Javornik, tam sem bil utrujen. Kaže, da sem imel preveč bazičnih priprav, vmes je prišla še poškodba meč,« je povedal Aleš. Za njim je uspešen nastop na prireditvi Ecomaratona del Collio, kjer je tekel na 22-kilometrski progi – tudi tam je bil četrti. V spominu mu bo ostal po tem, da je bil v cilju pred super tekačem, zamejcem Tadeiem Pivkom. »Dva kilometra pred ciljem zagledam pred seboj Tadeia, ki sodi v špico svetovnega gorskega teka (in turnega smučanja, op. a.). Očitno je tisti tek vzel za trening. Prehitel sem ga, na cilju pa mi je potrdil, da je treniral. Ampak tega ne piše na listi rezultatov ...« je užival Aleš. »Spodobi se iti na domačo tekmo,« je dodal, ko je našteval svoje naslednje tekme: vipavski trail (25 km), DP v gorskem teku za veterane na Osolniku, Čaven vertikal ... V ženski konkurenci je bila tudi tokrat najhitrejša Petra Tratnik, ki letos z lahkoto izboljšuje svoje osebne rekorde. Vidi se, da v teku nadvse uživa in se ne »špara«, medtem ko je Ana Čufer tekla »z ročno« in za Petro zaostala za tri minute. Tretja je bila veteranka Mihaela Tušar, ki je mimogrede ugotovila, da sta Petra in Ana skupaj mlajši od nje. Kristina Mamić iz Skrilj pri Ajdovščini je bila v svoji kategoriji tretja, v skupnem seštevku kategorije pa je druga. »Ne treniram kaj veliko in sistematično, tečem zase, v povprečju štirikrat na teden. Saj časa imam dovolj,« je z nekaj ironije povedala brezposelna turistična organizatorka. »Zdaj me čaka 25 kilometrov vipavskega traila. Dolge proge mi niti ne ležijo pretirano, čeprav želim nekoč teči tudi maraton, raje imam klance. Vzela sem stalno številko v PGT, bomo videla, koliko teh tekov bom naredila letos.« Organizatorjem iz domačega športnega društva so pomagali merilci iz ŠD Kraški tekači in dvojica atletskih sodnikov, Emil in Milojka Klobas (Milojka je na koncu za svoj rojstni dan ponudila še odlično torto). Ponudili so nekaj »nadstandarda« (kavo, medico ...), žal pa so okrepčevalnice založili s premajhnimi količinami vode, tako da so počasnejši tekači ostali brez nje. Tek so izpeljali v okviru akcije Športne unije Slovenije - Slovenija v gibanju.
Izidi:Absolutno moški:
Absolutno ženske:
Zmagovalci po kategorijah:M 1990 in mlajši: Anej Likar M 1989-1980: Marko Tratnik M 1979-1972: Boštjan Pintar M 1971-1964: Simon Strnad M 1963-1956: Mirko Čufer (TD Burja) M 1955 in starejši: Pavel Setnikar Ž 1990 in mlajše: Ana Čufer Ž 1989-1980: Petra Tratnik Ž 1979-1970: Kristina Bele (AK Pivka) Ž 1969-1960: Mihaela Tušar (ŠD Nanos) Ž 1959 in starejše: Tea Bajc (Tekači Vipavske doline)
Vsi izidi so na povezavi.
Petra Tratnik hiti rekordu naproti.
Simon Strnad in Anej Likar nekaj sekund po prihodu v cilj.
Kristina Mamić je bila zadovoljna s svojim tekom.
Marko Tratnik je čestital Milojki Klobas za rojstni dan in poskusil torto.
Ta fotografija Aleša Štora (spodaj v sredini) iz Brd oziroma Collia spominja na srečanje s Tadeiem Pivkom (spodaj levo).
Fotogalerija 1 je na povezavi.
Fotogalerija Katje Furlan je na povezavi.
Video je na povezavi. V njem smo Karla Kastelica, enega od organizatorjev, po pomoti preimenovali v Petra Kastelica. Se opravičujemo.
VJ, foto: Katja Furlan, VJ |
|
|
|
|
|
Peta solistična zmaga Simona Aliča na Triajurju | |
|
SOVODNJE V BENEČIJI 01 05 |
Po obronkih Matajurja so 1. maja 2015 že devetnajstič tekmovali gorski kolesarji in tekači. Simon Alič je že petič zapored osvojil pokal, namenjen najhitrejšemu solistu, dekleta iz Posočja (Športina) pa so osvojila ekipni bron. Vreme tokrat ni bilo naklonjeno tekmovalcem. Progo je dež dodobra razmočil v predhodnih dneh, dodatno močo pa so prinesle še ure, ki so jih kolesarji in tekači prebili na Matajurju. Medtem ko so prvi še nekako zdelovali spolzko progo, je tekaški vzpon iz vasi Matajur do vrha gore krepko upočasnil tekmovalce, saj je praktično vsako postavljanje stopala predstavljalo tveganje za zdrs. Palice so pomagale bolj kot bi sicer, vseeno pa jih je uporabljalo razmeroma malo tekmovalcev. Na sicer nekoliko manj strmem zaključnem vzponu se je blatu pridružil veter z dežjem, vseskozi pa je bila vprašljiva tudi vidljivost. Vrh gore je bila temperatura pod 10 stopinjami Celzija. Vrh Matajurja, pri cerkvici, tokrat ni bilo veliko gledalcev, ki se jih ob lepem vremenu nabere kar precej, začetek spusta pa je označila še precej slabša vidljivost. Če je bil vzpon otežen zaradi blata, je bila večina proge v spustu pravcati blatni tobogan, v katerem so se tekači s palicami drsali kot na snegu – tega tokrat na progi ni bilo. Presenetljivo matajurska drsalnica ni zahtevala kakšnega posebnega davka v poškodbah, kar je bila med drugim tudi posledica dejstva, da so udeleženci Triajurja izkušeni gorski tekači, vajeni težavnih razmer. Odstopov je bilo zelo malo, na cilju so našteli 105 ekip, od tega polovico solistov (lani 118). Slovenci niti letos niso bili številnejši kot običajno, našteli smo šest ekip, ki so – glede na svojo številnost- zabeležile lep tekmovalni uspeh. Gorenjec Simon Alič, tokrat je nastopil pod dvojno klubsko oznako ŠD Nanos in KD Brda, je ponovno dokazal, da mu na Triajurju ni para. Med 48 konkurenti je osvojil svoje peto solistično zlato zapored (vsakokrat, ko je prišel na Matajur), pred njim so bile štiri ekipe s po tremi tekmovalci, najbližji zasledovalec med solisti pa je za njim zaostal za več kot 15 minut. Svoj lanski čas je presegel za šest minut, za Ljudstvo tekačev pa povedal, da je tako kolesaril kot tekel z rezervo in previdno. »Ni imelo smisla tvegati,« je dejal Simon, ki si je pred startom zastavil minimalno nalogo: priti cel do cilja, potem pa bo, kar bo. V odsotnosti nekaterih običajnih tekmecev na Matajurju, denimo Micheleja Ermacore, ki ga je poimenoval La Bestia, so za osvojitev najdragocenejšega pokala, v spomin na domačina Marina Iussiga (Jusiča), so tudi skromnejše ambicije prinesle uspeh. Ko so Simona poklicali na zmagovalni oder in povedali, kakšen čas je dosegel (1:48:18), je bilo slišati klice presenečenja in občudovanja, nato pa se je v dvorani, kamor so se zatekli organizatorji in tekmovalci pred dežjem, razlegel močan aplavz. Simon je bil tudi med najhitrejšimi posamezniki na odsekih, dosegel je drugi najboljši čas tekaškega vzpona. Posamični bron je na kolesu osvojila Marija Medja – Marička. Dokler ji zdravniki zaradi obrabe hrustanca niso prepovedali teka, je Marička nizala odlične tekaške dosežke, zdaj pa ji preostaja kolo, na katerem se tudi znajde. Njena ekipa Športina, v njej sta bili še Maria Teresa Cernoia in Roberta Kereki, je bila narodnostno pisana, njeno poreklo pa lahko umestimo v Posočje. Organizirala jo je Tina Fratina Žagar. Dekleta so bila tretja (čas 2:37:35) med devetimi ženskimi ekipami, zmagala pa je Atletica Buja in pink (2:15:19). Med 46 moškimi ekipami je Soča Team (Matevž Melinc, Andrej Košir, Primož Kenda) s časom 2:00:19 zasedel deseto mesto, zmagala pa je ekipa U.S. Aldo Moro Paluzza s časom 1:39:38. Med štirimi solistkami je lansko zmago ponovila Isabella Milani (2:35:53), njena premoč je bila še bolj izrazita kot Simonova, saj je Giovanno Del Gobbo prehitela za 17 minut. Častni gost prireditve je bil italijanski olimpijski zmagovalec v teku na smučeh Giorgio Di Centa iz Tolmeča. Organizatorji so se tudi tokrat potrudili in s svojim gostoljubjem tekmovalcem pomagali premagovati vremenske težave. Vsi izidi so na povezavi.
Pred startom v Sovodnjah. Desno Simon Alič.
Predaja v Matajurju, kjer so svojo pot začenjali tekači.
Simon sprejema čestitke organizatorjev.
Skupina tekmovalcev iz Posočja. Z leve: Maria Teresa Cernoia, Roberta Kereki, Boštjan Žagar, Tina Fratina Žagar (v vlogi »menedžerke«).
Fotogalerija je na povezavi.
Video je na povezavi.
VJ |
|
|
|
|
|
Letošnji Pušeljc bo še posebno bleščeč | |
|
PRIMORSKA, GORENJSKA 29 04 |
V maju gorske tekače čaka prva od preizkušenj v primorsko-gorenjskem Pušeljcu štirih gorskih tekov, KBK - gorski tek na Blegoš in nazaj. V juniju bosta sledili tekmi na Ratitovcu in v Baški grapi (GM4O), v septembru pa še drugi graparski tek, iz Podbrda na Črno prst. Vse štiri tekme so v programu Primorskih gorskih tekov, Ratitovec tudi v svetovnem in slovenskem pokalu, GM4O pa še za državno prvenstvo v gorskem maratonu. Tekači, ki bodo odtekli vse štiri teke, bodo dobili prestižno majico Pušeljca. Pušeljc bo letos doživel svojo tretjo izvedbo. V prvih dveh je na vseh tekih sodelovalo po 40 tekačev in tekačic, in podobno je pričakovati tudi letos, kljub temu, da bo tokrat del udeležencev prevzel Ultra Pušeljc Trail, nova ultratekaška prireditev, ki bo na eni sami tekmi povezala trase vseh štirih tekem Pušeljca. Začelo se bo 23. maja ob 9. uri v Kopačnici pri Hotavljah s 6. tekom Kopačnica-Blegoš-Kopačnica (KBK). Tekači bodo premagovali 15 kilometrov dolgo progo s 1100 metri vzponov in uživali gostoljubnost organizatorjev, članov ŠD Marmor Hotavlje, ki so svoje tekaške goste pripravljeni sprejeti že tudi nekaj dni prej, da bi uživali v lepotah tamkajšnjih krajev. V ta namen so, predvsem za tujce, pripravili pravi športno-turistični paket. Da okrog tujcev mislijo resno, priča že razpis v štirih jezikih. Vsekakor pa v prvi vrsti vabijo vse ljubitelje teka in pohodništva, da se jim pridružijo. Blegoš je zanimiv tako za vrhunske tekače kot za rekreativce. Dva tedna kasneje, 7. junija, s startom ob 11. uri, se bo v Železnikih začel jubilejni 20. Tek na Ratitovec. 12,1 kilometra dolga preizkušnja s 1148 metri vzponov in 50 metri spustov bo letos odpirala sezono svetovnega gorskotekaškega pokala, poleg tega pa bo veljala še za slovenski pokal. To bo doslej najresnejša organizacijska preizkušnja AD Železniki. Še dva tedna kasneje, 20. junija, bodo na preizkušnji organizatorji iz TD Podbrdo s pravo armado prostovoljcev (tem se bodo na progi Ultra Pušeljc Traila pridružili še prostovoljci, ki sodelujejo pri gorenjskih odsekih prek Blegoša in Ratitovca). 14. Gorski maraton štirih občin se bo začel ob običajni osmi uri, tistega dne pa bodo ob odraslih tekli tudi mladi gorski tekači. GM4O bo tudi tokrat veljal za državno prvenstvo. Proga je klasične maratonske dolžine (42,195 m) z 2800 metri vzponov. Po poletni pavzi bo poker gorskotekaških asov zaokrožil 22. Gorski tek na Črno prst. Pripravili ga bodo 5. septembra, start je napovedan za 9. uro. Gre za najstarejši gorski tek v Sloveniji, s koreninami v 70. letih prejšnjega stoletja. Proga je dolga 6,3 kilometra, tekači pa se povzpnejo za 1320 metrov. Organizatorji iz PD Podbrdo in drugih tekov Pušeljca bodo v Podbrdu potegnili črto pod udeležbo na štirih tekih Pušeljca in razdelili majice, ene najbolj cenjenih v tekaških vrstah. Povezave:6. Tek KBK: povezava. 20. Tek na Ratitovec: povezava. 14. Gorski maraton štirih občin: povezava. 22. Gorski tek na Črno prst: povezava.
Poker slovenskih gorskotekaških asov z Ratitovca 2014: (z leve) Simon Alič, zmagovalec Miran Cvet, Aleš Žontar, Peter Lamovec. Ratitovec bo letos prva postaja svetovnega gorskotekaškega pokala WMRA, tretja bo Grintovec, šesta pa Šmarna gora. Slovenija bo gostila polovico pokalnih tekem.
VJ |
|
|
|
|
|
14. Bovški tek | |
|
BOVEC 26 04 |
Tekaško društvo Bovec je zadnjo nedeljo v aprilu pripravilo 14. Bovški tek, na katerem je teklo 357 tekačev. Na devet kilometrov dolgem teku za točke PPT sta bila zmagovalca ista kot lani, Marko in Petra Tratnik, ki sta izboljšala svoja lanska časa. V prijetnem vremenu brez dežja se je merilo 31 tekačev na trikilometrski progi, 115 na devetkilometrski, ki je štela za članske točke PPT, na mladinskih progah pa je tekmovalo kar 211 mladih tekačev. Tako kot že vrsto let so tudi tokrat v Bovcu gostili ekipo tekačev iz Prijedora (BiH). Ti so se osredotočili na mladinske in trikilometrski tek ter pokazali, iz kakšnega testa so. Na trikilometrski progi sta zmagala mladinec Božidar Vujić in pionirka Anja Trebovac, drugouvrščena na nedavnem odlično zasedenem mednarodnem teku Beli kros v Beogradu. Med mladimi tekači so bili najuspešnejši člani sosednjih tekaških kolektivov, TD Bovec in AD Posočje, s po petimi zmagami. Med zmagovalkami je bila Lara Likar iz Velikih Žabelj, učenka šestega razreda OŠ Dobravlje. Deklica rosnega letnika 2003 je že del zgodovine PPT. Na mladinskih tekih je začela teči leta 2008, ko je skupno zasedla osmo mesto, leto pozneje je bila deveta, leta 2010 je že stopila na stopničke s tretjim mestom, leta 2011 je bila druga, nato pa so sledila tri leta prvih mest in Lara tudi v letošnji sezoni vodi, saj je zmagala tudi v Tolminu. Še lani je tekla za OŠ Dobravlje, letos pa je članica ŠD Nanos. »Danes ni bilo hude konkurence. Ena od tekmic se je sicer na začetku zalaufala, a smo jo na koncu vse prehitele – kaže, da je slabo ocenila svoje moči,« je povedala za LT. Dodala je, da trenira enkrat na teden, vendar gre vsak večer (!) teč z očetom. Za sezono nima kakšnih posebnih ciljev, želi si nove zmage v primorskem pokalu, o drugih nastopih pa ne razmišlja. Glede na članstvo v ŠD Nanos se ji bodo gotovo ponudile še tudi druge priložnosti za dokazovanje svojega talenta in neizmerne tekaške volje. V šoli ji gre dobro, učitelji ji vpisujejo same štirice in petice, od predmetov pa ji je najbolj všeč športna vzgoja. Jasno ... Če je Lara še na začetku tekaške kariere, je 20 let starejša Koprčanka Daša Bajec Korent iz AD Nova Aurora svojo tekaško kariero že zaključila. Bila je sprinterka in srednjeprogašica, ki zdaj rekreativno »kariero« nadaljuje na dolgih progah. Bovški tek je odtekla z odliko, z osvojitvijo petega mesta med 36 tekačicami. Očitno premore dovolj učinkovito kombinacijo »hitrih« in »počasnih« mišic, da je hitra v sprintu in na dolgih progah. Povedala je: »Že nekaj časa nisem tekla, z možem Blažem sva se odločila, da greva teč ultra triatlon na Nanos, in sicer na 25-kilometrsko progo, kar bo najdalj doslej. Danes sva preizkusila, kako sva pripravljena. Solidno, pa tudi proga je lepa, nekaj je vzponov in nekaj spustov, vse skupaj ni prehudo.« Tudi Blaž, do nedavnega tekač na 110 metrih z ovirami, zdaj pa atletski trener, je bil zadovoljen s svojim tekom. Seveda imata oba pred zahtevno preizkušnjo 9. maja nekaj treme, vendar je je po Bovcu vsekakor manj kot prej. Marko Tratnik je po sobotnem drugem mestu na Javorniku zmagal, za dve sekundi izboljšal svoj lanski čas in napovedal, da mu bo težko odvzeti primorski primat. V finišu za drugo mesto je 27 let mlajši Anej Likar prav na koncu ugnal Simona Strnada, ki ima nekaj težav z ahilovo tetivo. Anej je tačas v odlični formi, svoj najboljši čas v Bovcu je popravil in z optimizmom gleda na nadaljevanje sezone. Markova sestra Petra je ponovila sobotno zmago na Javorniku, kljub temu, da vmes ni imela niti dovolj spanja, njen čas je bil za 51 sekund boljši kot lani. Po tem, ko se v mlajših letih teku ni pretirano posvečala, tačas pospešeno izboljšuje svoje izide in je še daleč od meja zmogljivosti. Zanjo velja podobno kot za najboljše tekače: hitri so povsod, tako na ravnini kot na vzponih – teh na Petrinih treningih okrog Cola vsekakor ne manjka. Saša Pisk je bila prav tako zadovoljna s svojim tekom in drugim mestom, na tretjo stopničko pa je pred nekdanjo primorsko pokalno prvakinjo Kristino Bele presenetljivo stopila domačinka Ana Sovdat. Ana se organiziranih tekov skorajda ne udeležuje, teče »za svojo dušo«, a to počne zelo učinkovito. Organizatorji Bovškega teka so napovedali, da bodo prihodnje leto, po treh desetletjih, spet pripravili maraton, predvidoma v septembru. Proga ne bo najprimernejša za postavljanje rekordov, bo pa ta maraton "za dušo" ljubiteljev teka in narave. Najhitrejši in najhitrejše so za LT podali tudi video izjave, vendar nas je tehnika tokrat pustila na cedilu. Se opravičujemo.
Izidi:Absolutno 9 km, moški:
Absolutno 9 km, ženske:
Zmagovalci kategorij 9 km:Ž +55: Tea Bajc (ŠD Tekači Vipavske doline) Ž 45-54: Tea Obrč (Ljubljana) Ž 35-44: Kristina Bele (AK Pivka) Ž 25-34: Petra Tratnik Ž -24: Rebeka Petrovčič (AK Pivka) M +70: Milan Kogoj (PD Šentviška gora) M 65-69: Boris Žigon (DLT Filipides) M 60-64: Cveto Tavčar (ŠD Nanos) M 55-59: Robert Petrovčič (AK Pivka) M 50-54: Stojan Rodica (ŠD Kraški tekači) M 45-49: Simon Strnad M 40-44: Ervin Furlan (ŠD Nanos) M 35-39: Kristjan Ipavec (ŠD Nanos) M 30-34: Sebastjan Cenčič (3K Šport) M 25-29: Marko Tratnik M -24: Anej Likar
Zmagovalci mladinskih kategorij:Deklice 2008 in mlajše: Niki Mlekuž Kamarič (TD Bovec) Deklice 2007: Miša Sardoč (ŠD Nanos) Deklice 2006: Ajda Sovdat (AD Posočje) Deklice 2005: Lia Domevšček (TK Kobarid) Deklice 2004: Žana Sovdat (AD Posočje) Deklice 2003: Lara Likar (ŠD Nanos) Deklice 2002: Barbi Melihen (TD Bovec) Deklice 2001: Teodora Pjević (AK Prijedor) Deklice 2000: Anja Trebovac (AK Prijedor) Dečki 2008 in mlajši: Mathias Mlekuž (TD Bovec) Dečki 2007: Robin Teo Poženel (AD Posočje) Dečki 2006: Aljoša Kranjc (SSK Ponikve) Dečki 2005: Jan Žgur (ŠD Nanos) Dečki 2004: Tomaž Rutar (AD Posočje) Dečki 2003: Andrej Skočir (AD Posočje) Dečki 2002: Tobi Gaberšček (TD Bovec) Dečki 2001: Sašo Zorč (TD Bovec) Dečki 2000: Mirko Cvijić (AK Prijedor)
Vsi izidi so objavljeni na povezavi.
Lara Likar tekmuje v PPT že osmo leto.
Člani AK Prijedor in TD Bovec.
Ana Sovdat (desno) se je na domači progi izkazala.
Anej Likar in Simon Strnad tik pred finišem tekme.
Burja iz Žagoliča: Petra Tratnik je tudi tokrat pometla s konkurenco.
Blaž in Daša se pripravljata na vipavski ultra trail.
Fotogalerija 1 je na povezavi.
Fotogalerija Katje Furlan je na povezavi.
Fotogalerija 2 je na povezavi.
VJ |
|
|
|
|
|
11. Bubin tek na Javornik | |
|
COL 25 04 |
Društvo Trillek s Cola je zadnjo soboto v aprilu pripravilo svoj tradicionalni Bubin gorski tek v spomin na Silva Tratnika - Bubo na Javornik. Na 9,3-kilometrski progi s 630 metri vzponov in 95 metrov spustov se je merilo 62 tekačev. Na cilju sta bila najhitreje Simon Alič in Petra Tratnik iz ŠD Nanos. Tekači iz ŠD Nanos so osvojili kar prvih šest mest. Vso progo sta z ramo ob rami tekla Simon Alič in Marko Tratnik, Simon pa je potegnil v zadnjem klancu in naredil nekaj razlike. Tretji je bil njegov soimenjak in od letos tudi klubski kolega Simon Strnad, četrti pa Borut Malavašič, sveži mladoporočenec, ki je ta svoj status potrdil s pijačo za kolega tekače v koči na cilju (Gorenjec je dobil domicil na Primorskem in to očitno pozitivno vpliva na njegove manire). Med mlajšimi veterani je zmagal Tržačan Spartaco Brizzi, ki letos dela primorski pokal. Če tudi tukaj dodamo kanček humorja, lahko ugotovimo, da je zmaga posledica njegove temeljite priprave na tekmo. Na Col je namreč prišel prejšnjo soboto, 18. aprila, na datum, ki je dolgo veljal za Bubin tek. Toda organizatorji so ga nekaj dni pred 18. aprilom spremenili, ker bi tvegali bistveno manjšo udeležbo zaradi Teka v Belo na isti dan. Spartaco tega ni vedel (ne spremlja obvestil na Ljudstvu tekačev), zato se je na startu tega gorskega teka znašel na napačni dan. A če je že bil na Colu, je odtekel do Javornika in opravil trening, tako da je bil za pravo tekmo bolje pripravljen. Tekma deklet je ponudila dvoboj dveh primorskih pokalnih prvakinj, Petre Tratnik, šampionke ravninskih tekov, in Ane Čufer, mlade šampionke gorskih tekov. Nekoliko presenetljivo je na Aninem gorskotekaškem »terenu« zmagala Petra, vedeti pa je treba, da je ta proga pravzaprav Petrin domač teren (doma je iz Cola, natančneje: Žagoliča). Ana sicer ni tekla na polno, vendar je priznala, da tudi če bi, tokrat ne bi imela nobene možnosti za zmago proti Petri. Ta se je dobro počutila, očitno se je njena krvna slika, s katero je še pred nedavnim imela težave, bistveno izboljšala, zato je izboljšala tudi svoj osebni rekord proge. Pod 50 minutami je ob njej teklo le še deset moških. Razvrstitev absolutno najboljših je bila na Javorniku podobna kot na Gradišču: zmaga Aliča, med ženskami pa sta bila na enakih mestih Ana in Klementina Lemut. Slednja tako nadaljuje z dobrimi nastopi, ki jih je napovedala že lani. Organizatorji iz Trilleka so ob pomoči domačih gasilcev prireditev izpeljali brez zatikanj, za startnino so zaračunali samo 10 evrov, za ta denar ponudili vse običajne storitve (topla rdeča kapa bo prav prišla tudi naslednjič, ko bo na Javorniku temperatura ostala pod desetimi stopinjami), tekače so z Javornika spravili z avtobusom, pašti so dodali še sladoled, vodja organizacije Sandi Škvarč pa je, preden je odšel v Koper komentirat nogomet, povabil na 12. Bubin tek v prihodnjem letu. Tratnika sta klubske kolega in še nekatere tekaške prijatelje po teku povabila domov na kozarček, tam pa je bil glavni junak njihov osel Zdravko ...
Izidi:Absolutno moški:
Absolutno ženske:
Zmagovalci po kategorijah:M 1990 in mlajši: - M 1989-1980: Marko Tratnik M 1979-1972: Borut Malavašič (ŠD Nanos) M 1971-1964: Simon Alič M 1963-1956: Spartaco Brizzi M 1955 in starejši: Cveto Tavčar (ŠD Nanos) Ž 1990 in mlajše: Ana Čufer Ž 1989-1980: Petra Tratnik Ž 1979-1970: Marta Švigelj (PGT) Ž 1969-1960: Mihaela Tušar (ŠD Nanos) Ž 1959 in starejše: Tea Bajc (Tekači Vipavske doline) Vsi izidi so na povezavi.
PGT-jevci so svojim jaknam na Colu dodali rdeče kape.
Mladi ženin Borut Malavašič (v sredini) je kolega povabil na pijačo.
Še ena skupina fotografija, na kateri prevladujejo člani ŠD Nanos.
Marko Tratnik s svojim oslovskim prijateljem Zdravkom. Prva fotogalerija je na povezavi.
Druga fotogalerija je na povezavi.
Video je na povezavi.
VJ |
|
|
|
|
|
Trieste SoloWomenRun | |
|
MILJE 19 04 |
V trgovskem središču Montedoro v Miljah so v nedeljo, 19. aprila 2015, tretjič pripravili Tržaški tek samo za ženske (Trieste SoloWomenRun). Nekaj sto žensk, oblečenih v roza majice, je teklo na 3,5 in malo manj kot 10-kilometrski progi. Na daljši, »resnejši« in bolj tekmovalni, je med 84 tekmicami zmagala Mlada Tržačanka, stadionska tekačica Elisabetta Giacomelli, druga pa je bila Daniela Da Forno, ambasadorka Banka Koper 1. Istrskega maratona (na fotografiji v modrem). Daniela na BK2IM ni nastopila zaradi drugih obveznosti, tekla bo na bližnjem tržaškem maratonu (Bavisela), napoveduje pa tudi nastop na vertikalnem kilometru na Čavnu 24. maja 2015. Prav veliko Slovenk na ženskem teku, ki je najbliže Primorski (znan je še DM tek v Ljubljani), ni bilo, srečali pa smo Istranki Bredo in Eriko. Breda Krajnc je prireditev pohvalila, krajša proga, na kateri je tekla, pa se ji zdi izredno lepa in zanimiva.
Fotogalerija je na povezavi.
VJ |
|
|
|
|
|
100 milj Istre | |
|
UMAG 18 04 |
Večina udeležencev treh ultra trailov po hrvaški Istri, dolgih 65, 110 in 173 kilometrov, pod oznako 100 milja Istre (100 milj Istre) se je do cilja v Umagu prebilo v soboto, 18. aprila 2015. Tudi za tretjo izvedbo tekmovanja (17.-19. aprila 2015) je med slovenskimi tekači vladalo veliko zanimanje, Slovenci so bili za Hrvati najštevilnejši udeleženci. Na najdaljši, več kot 100 milj dolgi progi (173 km, 7000 metrov vzponov, 4 točke ITRA) je zmagal Marjan Zupančič z rekordnim časom 21:08:50, pred Avstrijcem Thomasom Wagnerjem je imel skoraj dve uri prednosti. Tretja absolutno je bila Italijanka Francesca Canepa, na cilju samo dve uri in pol za Marjanom. Slovenci so pobrali polovico zmag, ob Marjanu še Toni Vencelj in Ajda Radinja na 65 kilometrov. Marjan je bil na cilju povsem zbit, a nadvse zadovoljen. »To je bila ena mojih najljubših zmag,« je povedal za LT. Tako dolgega teka v enem zamahu ni tekel še nikoli, najdaljša doslej je bila zadnja etapa na njegovi rekordni planinski transverzali, od Cola do Ankarana. Lanski poskus v Istri se našemu ultramaratoncu ni posrečil, odstopiti je moral zaradi težav z želodcem. Tudi tokrat se je želodec oglašal, vendar je Marjan trmasto vztrajal do konca, ni si hotel dovoliti še enega odstopa. Briljantna zmaga je bila mogoča tudi zaradi požrtvovalne logistične podpore žene Katarine in sina Marka, poudarja Marjan. Drugi slovenski zmagovalec Toni je na cilju odprl pivo, ki ga sam vari, in si ga privoščil. Med tekom tega ni počel, na cilju pa mu je pivo izjemno prijalo. Tako lahko ugotovimo, da tabuja o nezdružljivosti teka in piva (seveda v razumnih količinah) ne rušita samo Dušan Mravlje in Ljudstvo tekačev, temveč tudi Dolenjec Toni Vencelj. Na zdravje!
Marjan Zupančič za mizo v hotelu, medtem ko so njegovi tekmeci še prihajali v cilj. Bil je tako hiter, da je ciljno črto prečkal, še preden je vaš poročevalec uspel priti s teka v Idriji (skozi metež) do Umaga.
Toni Vencelj si je privoščil pivo lastne proizvodnje.
Ajda Radinja prihaja v cilj.
Podrobnosti so na povezavi.
Fotogalerija je na povezavi.
VJ |
|
|
|
|
|
Idrijski Tek v Belo | |
|
IDRIJA 18 04 |
Klub idrijskih študentov je 18. aprila 2015 v Idriji drugič zapored pripravil Tek v Belo. Zelo velik delež od 176 udeležencev so prispevali domači tekači in tekačice. Na desetkilometrski progi sta bila najhitrejša Sebastjan Zarnik in Petra Tratnik. Dež tekačem ni pretirano kvaril razpoloženja, čeprav marsikateri od že prijavljenih ni startal, po teku so se zatekli v šolo, kjer so bili ob okrepčilu deležni tudi glasbenega programa. Idrijska proga je očitno Sebastjanu všeč, saj v primorsko rudniško mesto rad prihaja; tokrat ga je pospremila še družina. Kljub devetim letom razlike v starosti, eden najboljših slovenskih gorskih tekačev jih šteje 38, Marko Tratnik pa 29, je slednji brez uspeha dihal za ovratnik Sebastjanu. Tega je v finišu teka sicer zagrabil bodec (prvič v življenju, je povedal), a je bila ciljna črta dovolj blizu. Marku je sledil Jernej Šemrov, ki je povedal, da prihajajo boljši časi, saj je njegova forma v vzponu, četrti pa je bil serijski zmagovalec PPT Tomaž Ferjančič. Simon Strnad je bil sedmi. Na startu je zaradi težav v čipom zamudil kakšno minuto in je moral vložiti veliko energije v dohitevanje svojih običajnih konkurentov. Med dekleti Markova sestra Petra ni izpustila pričakovane zmage. Druga Saša Pisk je priznala, da se Petre ne pusti ujeti, a je bila s svojim nastopom zadovoljna, saj se je komaj izkopala iz zdravstvenih težav. Mlada Monika Bajc (letnik 1995) nadaljuje z dobrimi nastopi na začetku sezone in je tretje mesto zasedla pred nekaterimi tekačicami, katerim je še pred kratkim gledala v hrbet. Najštevilnejša je bila ekipa Kolektorja, kar pomeni, da je idrijski tek čvrsto zasidran v svojem domačem okolju. Prejela je posebno priznanje organizatorjev. Študenti uspešno nadaljujejo več kot dvajsetletno tradicijo prirejanja tekov na Idrijskem, enem od prvih središč teka na Primorskem, iz časov, ko je pokal PPT delal prve korake.
Izidi:Absolutno, moški:
Absolutno, ženske:
Zmagovalci kategorij:Ž +55: Tea Bajc (ŠD Tekači Vipavske doline) Ž 45-54: Sergeja Lipušček (DLT Filipides) Ž 35-44: Kristina Bele (AK Pivka) Ž 25-34: Petra Tratnik Ž -24: Monika Bajc M +70: Lucijan Lipušček (DLT Filipides) M 65-69: Edi Kutin (TKK Srpenica) M 60-64: Pavel Setnikar (Avtoservis Setnikar) M 55-59: Tomaž Devetak (Ljudstvo tekačev) M 50-54: Oskar Hvala (KD Brda) M 45-49: Simon Strnad (ŠD Nanos) M 40-44: Tomaž Ferjančič (ŠD Nanos) M 35-39: Sebastjan Zarnik M 30-34: Uroš Srnec M 25-29: Marko Tratnik M -24: Jernej Šemrov
Vsi izidi so na povezavi.
Sebastjan Zarnik in Marko Tratnik po prihodu v cilj.
Tri najhitrejše: Monika, Saša in Petra.
Franko Šiškovič je poskrbel, da ni bil pretirano moker.
Tovarištvo na progi.
Marinka Lapanja je v Izoli postala najboljša primorska maratonka. Seveda je nastopila tudi na domačem teku.
Tekli so številni tekači, člani ekipe Kolektor Group.
Fotogalerija je na povezavi.
Video je na povezavi.
VJ |
|
|
|
|
|
Banka Koper 2. Istrski maraton | |
|
IZOLA 12 04 |
V okviru Banka Koper 2. Istrskega maratona so pripravili tudi odprti prvenstvi Primorske v maratonu in polmaratonu. Prvaki so postali maratonca Danijel Hajdinjak in Neža Mravlje ter polmaratonca Danilo Magdič in Ana Radivo, ki je edina od lanskih zmagovalcev ponovno stala na najvišji stopnički. (Avtor tega poročila je tudi član organizacijskega odbora BK2IM). Društvo Istrski maraton je 11. in 12. aprila 2015 pripravilo BK2IM. Za nedeljske teke na maratonski, polmaratonski in 10-kilometrski progi se je prijavilo 3400 tekačev in tekačic, na cilju pa se jih je pojavilo nekaj več kot 3000. V soboto je tekla mladina, sodelovalo je nekaj sto nadobudnih tekačev, njihovih staršev ter nonotov in non. Izola in slovenska Istra sta v soboto in nedeljo gostila 18.000 udeležencev, spremljevalcev in gledalcev te prireditve. Ana Radivo je bila edina, ki je ubranila lansko naslov. V vrhu razvrstitev sta se znašla dva tujca, zmagovalec maratona, Hrvat Robert Radojkovič, in polmaratona, Švicar Pierre Christian Fournier, in to sta tudi edini razliki v najvišjih uvrstitvah absolutno in odprtih prvenstev Primorske v maratonu in polmaratonu, za kateri sta poskrbela Primorski pokalni teki in Ljudstvo tekačev, ob podpori DLT Filipides in družbe Arctur d.o.o. iz Nove Gorice, vodilnega ponudnika storitev s področja superračunalnikov v Jugovzhodni Evropi. Pierrova zgodbica je zanimiva. V gneči opravil tik pred začetkom maratona je k organizatorjem prek facebooka prispelo vprašanje tega Švicarja, ki je bil v tistih dneh na dopustu v Istri. Navdušen je nad našo deželo, in ker je sam tekač, bi zelo rad tudi tekel na eni od treh prog BK2IM. Prijave so bile zaprte, a v imenu mednarodne promocije prireditve smo organizatorji v odgovoru zapisali, da ga lahko sprejmemo na startno listo tudi zadnji hip. Tako smo nevede poskrbeli za zmagovalca. Pierre je odličen tekač, tekaški polprofesionalec. Startnino je seveda poravnal, saj na BK2IM ne poznamo »top runners«, katerim se nastop plačuje, niti ne delimo denarnih nagrad. Ker je na listi izidov ob imenu Roberta Radojkoviča pisalo SLO (napačen vnos ob prijavi za tek), je prejel pokal za zmagovalca primorskega prvenstva, ob preverjanju izidov, ki so zdaj uradni, pa so organizatorji razvrstitev popravili. To med drugim pomeni, da bodo pokale prvim trem maratoncem ponovno delili. Tekači in gledalci ob progi so nas dan po maratonu opozorili, da je najstarejša tekačica Kazmira Lužnik na polmaratonski progi malo pred Koprom krajšala progo. Na cilju je zabeležila čas 2:46:29, namenjena ji je bila zlata medalja za zmago v kategoriji J, v kateri je bila edina tekmovalka, a je ni prišla iskat. Kazimiro smo poklicali po telefonu in jo vprašali, kaj se je zgodilo. Povedala je, da se je pred Koprom za njo začela nabirati kolona vozil in da ni želela biti ovira. Malo pred Koprom je zato progo skrajšala, ko se je vračala proti Izoli, je videla tablo z oznako 10 kilometrov. V nadaljevanju do cilja ni več krajšala. "Opravičujem se, če sem koga užalila ali prizadela, moj namen je bil zgolj to, da se umaknem in ne zaviram prometa." Vodstvo tekmovanja jo je na seznamu uradnih izidov diskvalificiralo, medalja pa ostaja nepodeljena. Naj dodam še odgovor na morebitno vprašanje, zakaj organizatorji niso poskrbeli za to, da preprečijo krajšanje oziroma krajšanje takoj kaznujejo. Na odseku Izola-Koper je na petih kilometrih neštevilno priložnosti za krajšanje, popoln nadzor je nemogoč. Očitno pa je tudi, da tako tekmovalci kot gledalci lahko opravijo delo (pomožnih) sodnikov. Organizatorji smo jim za to hvaležni. Ob progi torej ob najboljšem navijanju, kar jih je, na našem maratonu lahko računamo tudi na najboljše sodnike, kar jih je (zmagovalec maratona Robert Radojković je na cilju izjavil, da takega navijanja še ni doživel, niti v sloviti Barceloni!). Priznanja na odprtem prvenstvu Primorske v polmaratonu je podeljevala predsednica DLT Filipides, skrbnika PPT, Jana Kotar Ilijaš, na odprtem prvenstvu Primorske v maratonu pa legendarni Dušan Mravlje. Dušan je bil vesel, da je lahko nagradil svojo hčerko Nežo, premočno zmagovalko na istrski progi, ki jo je ocenila kot zahtevno v drugem delu, a zelo lepo. Dušan je imel v nedeljo še en opravek. V Strunjanu je na improvizirani, neuradni okrepčevalnici »Pri Mirjani« (gostilna pri strunjanskem avtokampu) skrbel za dobro voljo in ponudbo piva. Ta neugnani tekač je znova razbijal mit o škodljivosti te tekočine, ki pa vsebuje številne vitamine in druge koristne sestavine – in je v razumnih količinah lahko prava spodbuda tekačem. Najhitrejši borci za izide se ob tej okrepčevalnici niso ustavljali, a bolj ko je mineval čas in so mimo prihajali počasnejši maratonci, več je bilo med njimi tekaških užitkarjev. Marsikateri ni zamudil priložnosti za rokovanje, izmenjavo kakšne besede ali fotografijo z Dušanom. Povedati pa moramo še, da je ta »okrepčevalnica« ponujala predvsem vodo, in v visokih nedeljskih stopinjah je bil ta dodatek v verigi uradnih okrepčevalnic nadvse dobrodošel. BK2IM je nadaljeval s prakso gostovanja predstavnikov drugih tekov oziroma organizacij na naših okrepčevalnicah. Nekaj teh smo bili celo prisiljeni zavrniti, ker so bile potrebe zapolnjene. Prvič so se na vabilo odzvali tujci, športno društvo Gruppo Marciatori Gorizia. Absolutna slovenska novost pa je bila uvedba Petrinih angelčkov, posebne skupine študentov Aplikativne kineziologije in Fakultete za vede o zdravju, ki je na progah pomagala tekačem na različne načine, od spodbujanja in preskrbe s tekočinami do oskrbe manjših poškodb, masaže in posredovanja v primerih nekoliko resnejših težav. V tako vročem dnevu so mobilne »enote« študentskih dvojic pod vodstvom dr. Petre Zupet uspešno zapolnile prostore med okrepčevalnicami in marsikateremu od tekačev pomagale do cilja. Poudarki druge izvedbe Istrskega maratona so bili tudi ekološki (izvedba projekta Zero Waste) in humanitarni. Na prireditvi so sodelovali gibalno ovirani otroci in tisti s posebnimi potrebami, predstavilo se je društvo Beli obroč, ki pomaga žrtvam kaznivih dejanj, za otroke, ki si te ne morejo privoščiti, so zbirali športno opremo ... Dogodek je bil tudi primorska »fešta«, z nastopom Rudija Bučarja, Frčafel in drugih. Istrani, drugi Slovenci in tujci so zaplesali sredi Lonke v ritmih Istre in Rudijeve himne maratona – in tudi stoje počastili primorsko himno Vstala Primorska. Ko se je lani zdelo, da je 500 prostovoljcev nedosegljiv rekord, se jih je letos odzvalo več kot 800. Njihovo organiziranje je bil zelo zahteven zalogaj, a prostovoljci so s svojo dobro voljo, pozitivno energijo in navdušenjem tekačem vlivali dodatne moči. Skupaj so ustvarili izjemno atmosfero navdušujočega tekaškega in družabnega dogodka. Prihodnje leto bo Istrski maraton svoj sedež premaknil proti Piranu (10. aprila 2016) in zaključil svojo prvo triado.
Izidi odprtih prvenstev Primorske:OPP v maratonu, moški absolutno:
Primorski prvaki po kategorijah:A: Rok Župevec B: Danijel Hajdinjak C: Mitja Kolbe (ŠDP) D: Boštjan Potočnik E: Franc Jensterle F: Zoran Berčič G: Marko Gostečnik H: Bojan Foršček (Dromedar blues) I: Boris Mrak (TD Bovec) J: Ivan Tacer (Urbani tekači) Ženske absolutno:
Primorske prvakinje po kategorijah:A: Aida Hajdarevič (ŠD Tek je lek) B: Mojca Kermavnar C: Neža Mravlje D: Sonja Berglez E: Božica Selinšek (TAO Ptuj) F: Marinka Lapanja (ŠD Nanos) G: Boža Meža (Velenjski tekači) H: Jožica Šiftar (TS Radenska) I: Jožica Rogelj (Marathon Novo mesto)
OPP v polmaratonu, moški absolutno:
Primorski prvaki po kategorijah:A: Nejc Lokar B: Danilo Magdič C: Aleš Suhadolnik D: Bojan Vozlič (AK Ormož) E: Gregor Kampjut (ŠD Turbo M) F: Milan Gornik (TKD Sovica) G: Miran Kavs (ŠD Kraški tekači) H: Cveto Tavčar (ŠD Nanos) I: Janez Haložan J: Jože Legvart (Tek.si) Ženske absolutno:
Primorske prvakinje po kategorijah:A: Marija Mezeg B: Ana Radivo C: Melita Romih (Urbani tekači) D: Urša Robnik (IPA) E: Sergeja Lipušček F: Andreja Guček G: Dragica Cvišič (Vzajemna klub) H: Ivanka Širca (AK PIvka) I: Stanislava Batagelj (Tekači Vipavske doline) Zmagovalec maratona je bil Robert Radojkovič (Hrvaška, 2:39:42), polmaratona pa Pierre Christian Fournier (Švica, 1:12:16). Na 10-kilometrski progi sta zmagala Peter Kastelic (33:16) in Katja Kosmatin (38:04).
Na Vzajemninih tekih je sodelovalo nekaj sto mladih tekačev, številni v družbi staršev, nonotov in non ....
Dušan Mravlje na »okrepčevalnici« v Strunjanu.
V imenu PPT je priznanja podeljevala predsednica DLT Filipides Jana Kotar Ilijaš.
Najboljše maratonke.
Podrobnejši izidi so objavljeni na spletnih straneh DLT Filipides (povezava), Istrskega maratona (povezava) in Timing Ljubljana (povezava).
Fotogalerija je na povezavi.
Video LT je na povezavi.
Video Urbana Praprotnika je na povezavi.
Trailer Petra Kleve je na povezavi.
Venčeslav Japelj |
|
|
|
|
|
14. Tek sotočja | |
|
TOLMIN 11 04 |
Atletsko društvo Posočje je 11. aprila 2015 pripravilo svoj tradicionalni Tek sotočja. Teklo je 172 mladih tekačev, ki so odprli sezono mladinskih tekov za točke PPT. Najuspešnejši so bili tekači gostitelja, AD Posočje, s sedmimi zmagami, šest pa so jih zbrali tekači ŠD Nanos. Najuspešnejša je bila družina Kopatin (ŠD Nanos), zmagala sta tako brata Rok in Jan Franc kot njuna sestra Sara. Morda pa imamo naslednike slovitih tekačev iz družine Kosovelj, in to kar tri, ne le dva ... Naslednji mladinski tek bo na sporedu prav kmalu, to bo 14. Bovški tek 26. aprila. Izidi:Zmagovalci po kategorijah:Deklice 2008 in mlajše: Sara Kopatin (ŠD Nanos) Deklice 2007: Miša Sardoč (ŠD Nanos) Deklice 2006: Ajda Sovdat (AD Posočje) Deklice 2005: Julija Kuzmin Delgiusto (AD Piran) Deklice 2004: Eva Klara Kramar Roš (IK Kobarid) Deklice 2003: Lara Likar (ŠD Nanos) Deklice 2002: Pia Gerbec (AD Posočje) Deklice 2001: - Deklice 2000: Blažka Ortar (AD Posočje) Dečki 2008 in mlajši: Mathias Mlekuž (TD Bovec) Dečki 2007: Martin Leban (AD Posočje) Dečki 2006: Rok Kopatin (ŠD Nanos) Dečki 2005: Jan Žgur (ŠD Nanos) Dečki 2004: Jan Franc Kopatin (ŠD Nanos) Dečki 2003: Andrej Skočir (AD Posočje) Dečki 2002: Matic Skočir (AD Posočje) Dečki 2001: Alen Cvijanovič (AD Posočje) Dečki 2000: Denis Pašič (AK Pivka)
Vsi izidi so na povezavi.
Najuspešnejši so bili domači tekači, člani AD Posočje.
Eden od Kopatinov, Rok, preverja, kaj se dogaja za njegovim hrbtom.
Fotogalerija je na povezavi.
VJ, foto: Katja Furlan |
|
|
|
|
|
15. Gradiški gorski tek | |
|
GRADIŠČE PRI VIPAVI 06 04 |
Natanko sto je bilo gorskih tekačev, ki so se na velikonočni ponedeljek udeležili 15. Gradiškega gorskega teka, veljavnega za točke PGT. Na novi progi sta bila najhitrejša Simon Alič s sapo jemajočim časom 23:54 in mlada zdravnica iz postojnske porodnišnice Mojca Kermavnar, ki je čas pol ure zgrešila za sekundo. Ne samo za to vrsto tekov zelo množična udeležba, tudi visoka kakovost tekačev je bila značilnost tega teka, saj smo našteli devet državnih reprezentantov (tako čez palec), med njimi tudi enega iz netekaških vrst, balinarja Anžeta Petriča, ki so ga organizatorji iz TD Burja postavili v vlogo podeljevalca priznanj. Tekli so Graparji, skupina zamejskih Slovencev izpod Matajurja (saj res, bliža se Triajur!), številni Italijani, poker mladih tekačev Habe Dream Teama iz Zadloga ... in prvi sosedje organizatorjev, tekmovalci iz ŠD Nanos. Spet najuspešnejši. Njihovi zadnji okrepitvi Simon Strnad in Aleš Žontar, primorski maratonski prvak, sta se izkazala, Aleš kar z drugim mestom absolutno, pred enim najboljših slovenskih gorskih tekačev Gašperjem Bregarjem. Nanos je pobral prvi dve mesti in prispeval še tri tekače med prvo deseterico. Aleš svojega primorskega naslova v Izoli v nedeljo ne bo branil, medtem ko ga Mojca Kermavnar bo. Odličen nastop na gorskem teku sicer ne more biti jamstvo za maratonski dosežek, a česa slabega tudi ne napoveduje. Ana Čufer, ena najobetavnejših slovenskih mladih gorskih tekačic, je zaostala za 11 let starejšo Mojco, ne prav daleč za njo pa je bila Klementina Lemut. Za LT je Klementina lani napovedala, da se bo letos bolj posvetila gorskemu teku, pred tednom dni na Vipavskem teku še ni vedela, kaj tamkajšnja zmaga pomeni, ker prave konkurence ni bilo, vrh Škavnice (734 m), kjer je bil tokrat cilj, pa se je veselila: njena pripravljenost je morda še celo boljša, kot je pričakovala. Proga je bila tokrat nekoliko spremenjena. Zadnjega pol kilometra je predsednik TD Burja Darko Hrovatin tekače pognal v ekstremno strmino, progo podaljšal sicer samo za 20 metrov, a dodal 30 metrov višine. Zdaj je proga dolga 4020, višinska razlika pa znaša 580 metrov. Na krajših progah so tekli tudi otroci. Bilo je sončno, vendar mrzlo. Namesto v zadnjih letih običajne jote (s klobaso) so tekači tokrat za topli obrok dobili pašto. Praktične nagrade pa so bile takšne kot običajno. Merjenje so opravili člani TD Burja, ročno, in vse je držalo ...
Izidi:Absolutno moški:
Absolutno ženske:
Zmagovalci po kategorijah:M 1990 in mlajši: Gašper Bregar M 1989-1980: Aleš Žontar M 1979-1972: Boštjan Pintar (Dobravšče) M 1971-1964: Simon Alič M 1963-1956: Mirko Čufer (TD Burja) M 1955 in starejši: Miro Petrovec (Tek je lek) Ž 1990 in mlajše: Ana Čufer Ž 1989-1980: Mojca Kermavnar Ž 1979-1970: Kristina Mamič (Olimp) Ž 1969-1960: Mihaela Tušar Ž 1959 in starejše: Tea Bajc (Tekači Vipavske doline)
Vsi izidi so na povezavi.
Najhitrejša dekleta na 15. Gradiškem teku: Ana Čufer, Mojca Kermavnar, Klementina Lemut.
Sonja Božič Pudgar je imela družinski opravek pri stopničkah, ko je delila nagrade veteranom. Njena slabša polovica Danilo Pudgar je osvojil srebro.
Fotogalerija Katje Furlan je na povezavi.
Fotogalerija 2 je na povezavi.
Video je na povezavi.
VJ |
|
|
|
|
|
Toni Perušič teče za Sončke | |
|
SLOVENIJA 30 03 |
Ob 15-letnici svojega ukvarjanja s tekom se je Belokranjec Toni Perušič odločil s 1100-kilometrskim tekom »15 za 15« po Sloveniji pomagati pri zbiranju denarja za počitniški program Zveze Sonček. Začel je 28. marca, končal pa naj bi 11. aprila. Vsepovsod ga spremljajo prijatelji teka in Sončkov ter mu pomagajo na izjemno dolgi poti. Tonija (v sredini) in skupino istrskih tekačev, tudi ultramaratoncev, smo ujeli v ponedeljek, 30. marca 2015, tik pred prostori VDC Sonček Koper na Markovcu, kjer se je "Toni Maratoni" zadržal nekaj minut, potem pa odhitel proti Luciji. Organizatorji projekta so si postavili cilj, da zberejo 10 odstotkov še nepokritih stroškov za program počitniških taborov, torej 16.700 evrov. Poljuben znesek lahko nakažete na transakcijski račun št. 0208 5001 7410 410, odprt pri NLB, d. d., pri nakazilu pa se sklicujete na številko 704-400. Donirate lahko tudi s SMS-sporočilom s ključno besedo SONCEK ali SONCEK5 na številko 1919. Tako boste prispevali 1 evro ali 5 evrov za počitniški program otrok in mladostnikov.
VJ |
|
|
|
|
|
4. Tek Škofije tečejo | |
|
ŠKOFIJE 29 03 |
Na Škofijah so v nedeljo, 29. marca 2015, četrtič pripravili tek Škofije tečejo. Organizirala ga je domača Osnovna šola Oskarja Kovačiča v sodelovanju s športnim društvom Tekači z obale, našteli so 151 tekačev, kar je največ doslej. Zdi se, da ta tek nadomešča nekdanji Kros Primorskih novic. V sončnem vremenu je 51 (25 moških, 26 žensk) odraslih tekačev odteklo slabih deset kilometrov po Parencani do Bertokov in nazaj. Ta tek ni namenjen kakšni hudi tekmovalnosti, časov ne ugotavljajo, zabeležijo pa le tri najhitrejše na cilju. In ti so bili med moškimi Danijel Vinčec (ŠD 3šport), Peter Harnold (SCRT Maribor) in Claudio Ridolfo (Trieste Atletica), med ženskami pa Ana Radivo (ŠD 3šport), Polona Demšar (KKK Ankaran) in Maja Šprohar (ŠD 3šport). Pravzaprav podatek o 51 odraslih ni točen, kajti v družbi 50 odraslih je tekla devetletna Lisa Garcia (Tekači z obale), skupaj z mamo Sanelo Kadić in Simono Glavan. Na krajših progah so po dolgem teku tekmovali tudi vrtčevski otroci in osnovnošolci. Našteli smo stoenega, tako da seštevek udeležbe 152 krepko presega vse dosedanje. Startnina ni bila pretirana, pet evrov za otroke, osem za odrasle, 15 za tričlanske družine. »Vsako leto nas je več. Prejšnja leta sem nabavila 150 startnih številk, a so ostajale, letos sem jih samo 120, pa jih je zmanjkalo, tako da smo morali uporabiti tudi lanske,« je povedala Metka Pikl, glavna organizatorka, tudi pobudnica tega teka. Metka je zagovornica netekmovalnega teka, takšnega, ko v cilj pritečeš z nasmehom. S tem argumentom je prepričala številne šolarje, da so se odpravili na tek, kljub temu, da se to v teh časih zdi misija nemogoče. »Ni pomembno zmagati, temveč sodelovati. Pri teku je treba uživati, se ga lotiti z veseljem. Ker je bil tek netekmovalen, so mladi prišli v tolikšnem številu – nikoli jih še ni bilo toliko,« je povedala Metka. Prihodnje leto bodo zadovoljili tudi tiste (redkejše) tekače, ki si želijo izvedeti svoje čase, saj so si zagotovili pomoč nekoga, ki bo meritve (celo s čipi) opravil brezplačno. A bistvo teka Škofije tečejo, uživanje v teku, se ne bo spremenilo, zagotavlja Metka. Četrt stoletja so na Škofijah po zaslugi neumornega Boža Dobrojeviča pripravljali Kros Primorskih novic, zadnja leta pa o teh krosih (zadnje so pripravljali na Bonifiki) ni več slišati. To, kar zadnja štiri leta počnejo na OŠ Oskarja Kovačiča Metka (je učiteljica na šoli in predsednica ŠD Tekači z obale) in njeni sodelavci, močno diši po nadaljevanju polstoletne tradicije krosa, le da nima nobene zveze s Primorskimi novicami. Letos so vabila pošiljali na vse istrske osnovne šole, tek pa pravzaprav predstavlja nekakšno občinsko prvenstvo v teku, ki jih včasih ni bilo tako težko organizirati kot danes ... V nedeljo se na Škofijah ni samo teklo. Zbirali so rabljeno športno opremo za otroke in prostovoljne prispevke za sklad šole in vrtca. In zbrali so vrtoglavih 680 evrov! Organizacija je bila mnogoplastna zadeva, nikakor ne zgolj v rokah učiteljev in tekaških navdušencev. Učenci četrtih razredov so izdelali medalje, šestošolci so pekli piškote, na popoldanskih delavnicah pa so šolarji izdelovali darila in rožice ter pisali misli za tekače (vsak je dobil svojo).
Mladina se je teka lotila z veseljem in strastno.
Najhitrejši med odraslimi.
Simona, Lisa in Sanela v cilju.
Fotogalerija je na povezavi.
VJ |
|
|
|
|
|
20. Vipavski tek | |
|
VIPAVA 28 03 |
Tekaško društvo Burja je 28. marca 2015 pripravilo jubilejni, 20. Vipavski tek. Dejstvo, da letos tek ni več v okrilju Primorskih pokalnih tekov, je pokvarilo udeležbo, sicer pa je bilo vse tako, kot dolga leta prej, v prijetno sončnem vremenu. Najhitrejša sta bila Jošt Lapajne in Klementina Lemut. Teklo je 55 tekačev, organizacijo je kot običajno vodil Darko Hrovatin. »Si se udeležil vseh dvajsetih tekov?« smo ga vprašali, provokacijo pa je dobro prenesel, z nasmeškom: »Ja, vodim jih od začetka. Vsekakor je število lepo, a tudi po sebi vidiš, da si 20 let starejši. In to, da ti ne zmanjka volje, tudi nekaj pomeni. Še vztrajamo in upam, da bomo šli še naprej, čeprav sem danes malo razočaran. Glede na lepo vreme sem pričakoval nekaj več ljudi, po drugi strani pa si nisem mislil, da jih toliko teče samo za točke. Sam sem prepričan, da človek najprej teče zase, kajti v teku je treba uživati. Današnji tek je prav takšen, za lastno zadovoljstvo, za dušo.« Upad udeležbe ne bo spremenil odločenosti Vipavcev, da ostanejo izven PPT, zagotavlja Dare. »Izstopili smo zaradi prevelikega prispevka za merjenje časov. 230 evrov za meritve za kakšnih sto tekačev je odločno preveč, tolikšnega stroška nima smisla nalagati organizatorjem tekov.« Proga je bila dobro urejena, nekaj je sicer bilo negotovosti pri usmerjanju, a večjih težav ni bilo, vreme so naročili ... Organizatorji zagotavljajo, da bo enako prijetno tudi naslednji ponedeljek, ko bodo izpeljali prvi gorski tek v tem letu, Gradiški gorski tek. Proga bo nekoliko spremenjena, 20 metrov bo daljša, tekače pa čaka tudi dodatnih 30 višincev. Zmagovalec Jošt Lapajne je v Vipavi tekel tretjič, tokrat daleč najhitreje. Bil je edini, ki se je spustil pod pol ure. Povedal je: »Ta tek je sodil v okvir priprav na sezono. Odličen tempo tek na 8,5 kilometra. Zdaj me čaka 15-kilometrska preizkušnja v Bellunu, želim pa si tudi, da bi hitro pretekel polmaraton.« Sicer pa je Joštova paradna disciplina gorski tek gor-dol; upa, da bo prišel na svetovno prvenstvo in da se bo dobro odrezal. Zelo hiter je bil balinar, reprezentant Anže Petrič. Na Vipavskem teku ga vidimo kar pogosto. »Seveda, saj sem domačin. Rekel sem si, da se je treba začeti pripravljati za evropski pokal v balinanju. Potrebujem kondicijo, zato sem domači tek vzel kot trening tekmo. Tekel sem odlično, sicer sem tudi zgrešil progo, a sem zadovoljen.« Zmagovalka Klementina Lemut podobno kot Jošt ni najmočnejša na ravnini, bolj ji ustrezajo gorski teki. Povedala je: »Proga je bila lepa, uživala sem, vreme je bilo super. Škoda sicer, da ni bilo nobene ženske, ki bi jo lovila, a sem zadovoljna.« O Gradiškem gorskem teku pa je povedala: »Upala sem, da bom letos lahko primerjala lanski in letošnji čas, vendar je proga spremenjena. Pravzaprav si te tekme kar želim, da se preizkusim še v hrib.«
Izidi:Moški absolutno:
Ženske absolutno:
Darko Hrovatin je vodil vseh dvajset izvedb Vipavskega teka.
Jošt Lapajne pred ciljem.
Anže Petrič (levo) ni samo odličen balinar, temveč tudi zelo dober tekač.
Najhitrejši na jubilejnem teku.
Fotogalerija je na povezavi.
VJ |
|
|
|
|
|
15. Mali kraški maraton | |
|
SEŽANA 22 03 |
V Sežani so Kraševci (Zavod za šport, turizem in prosti čas Sežana), skupaj s tržaškimi kolegi iz ASD Trieste Atletica, na prvo spomladansko nedeljo pripravili 15. Mali kraški maraton. Padla sta oba rekorda polmaratona, novi najboljši znamki sta postavila Tone Kosmač in Lucija Krkoč, tokratna prireditev pa bo odšla v zgodovino kot tekma z najboljšimi vremenskimi razmerami doslej. Bilo je sicer malo kislo, a deževalo ni, počasnejši polmaratonci pa so v cilj prihajali celo obsijani s soncem. Deževalo je ponoči, a ko se je izpadalo, je sledil oblačen dan, vendar s temperaturo, ki je bila blizu optimalne za tekače. Vetra skoraj ni bilo, edina omembe vredna ovira je bila spolzka podlaga, na kar je opozorila zmagovalka v teku na 21 kilometrov Lucija Krkoč. Pa še na nekaj je opozorila (tega v Sežani ni bilo slišati): ob moškem rekordu, tega so razglasili, je nedelja prinesla še ženskega, kajti Lucija je dosegla za tri sekunde boljši čas od doslej najboljše znamke. Za zmagovalko polmaratona je bil nastop dobra napoved sezone, v kateri jo najprej, 12. aprila, čaka maraton v Milanu. Tam bodo tekli še trije izmed najhitrejših na 15. MKM, druga polmaratonka Tina Čačilo, zmagovalka na kratkem teku Katja Juhart in zmagovalec med polmaratonci Anton Kosmač. Maratonsko napoved zaključimo še s podatkom, da bo 26. aprila maraton tekla tudi tretja polmaratonka, Tržačanka Giulia Schillani; njena izbira je londonski maraton. Še nekaj na temo maratona: zmagovalec Banka Koper 1. Istrskega maratona Aleš Žontar je tudi na kraškem polmaratonu stopil na stopničke. Nepričakovano, kajti še tik pred tekmo je imel resne prebavne motnje zaradi trebušne gripe. Zbrali smo nekaj izjav tekmovalcev s sežanskih stopničk. Giulia: »Odlična tekma! Prejšnjo nedeljo sem tekla 35 kilometrov, danes pa je bil tek naslednja idealna priprava na maraton. Prvi dve sta bili zame premočni, a sem s tekom zadovoljna. Tek je dobro organiziran, proga pa je lepa, čeprav zahtevna.« Lucija: »Skoraj največji problem je bila mokra proga, saj je drselo. A vetra ni bilo. Današnji dosežek je dobra popotnica za maraton.« Hotavec Anton Kosmač je očitno v odlični formi, postavil je rekord (starega je izboljšal za dobre pol minute), in če težja konfiguracija proge pomeni približno dve dodatni minuti, bi ravninsko progo tačas zmogel v uri in treh minutah, in to v solo teku! »Bilo je prijetno hladno, ni pihalo, čutiti je bilo le rahel vetrič. Kaže, da so to odlične razmere za hiter tek. Dobro sem pripravljen za Milano.« Na 9,4-kilometrskem teku velja ob najhitrejših moških omeniti sedmo in deveto mesto mladih upov slovenskega teka Emila Pašiča (AK Pivka) in Jake Gržeta (AK Postojna), na 21-kilometrskem teku pa sedmo in osmo mesto Aljaža Zaletelja (Tekaški forum) in Roka Bratine (KGT Papež – Salomon). Drugo mesto na krajšem teku je med ženskami osvojila ena najboljših tekačic lanskega X-teka skozi Dimnice Loreta Kmet, tretja pa je bila nekdanje zmagovalka PPT Kristina Bele, ki je za LT povedala: »Vsak dan tečem, saj zima ni bila tako huda, da ne bi mogla trenirati. Na novo sezono sem pripravljena. Prihodnji vikend gremo na polmaraton v Novi Sad, zato sem danes tekla na krajšem teku. Z rezultatom nisem posebno zadovoljna, z uvrstitvijo pa sem. Vreme je danes super, začuda skozi Orlek ni pihalo.« V okviru 15. MKM so na atletski stezi pripravili mednarodno tekmovanje v hitri hoji za vse ženske in moške kategorije. Tekmovanja, ki je veljalo za Pokal Alpe-Adria in deželni pokal Furlanije-Julijske krajine Five Race Walking Races, se je udeležilo 67 hitrohodcev iz šestih držav. Organizatorji so bili člani AK Koper z vodjo pogona hitre hoje in trenerjem v tem klubu Fabiem Ruzzierjem na čelu. Ekipno so bili najuspešnejši Slovenci, ki so pobrali pet zlatih medalj v mladinskih kategorijah (Andrej in Matija Brulc ter Klara Cah iz AK Koper, Tamara Reicht in Filip Križnik iz Maribora).
Izidi:21 km, moški:
Na cilj je prišlo 945 tekmovalcev.
21 km, ženske:
Na cilj je prišlo 359 tekmovalk.
9,4 km, moški:
Na cilj je prišlo 517 tekačev.
9,4 km, ženske:
Na cilj je prišlo 582 tekmovalk.
Vsi izidi so na povezavi.
Lucija Krkoč v cilju.
Ob tekačih so v Sežani nastopili tudi hitrohodci. Fabio Ruzzier (v sredini) je ob organizacijskih opravilih tudi nastopil na 3000 metrov in med mlajšimi tekmeci osvojil bron.
Fotogalerija je na povezavi.
VJ
|
|
|
|
|
|
Drugi šmarski Stiplčezbale | |
|
ŠMARJE PRI SEŽANI 15 03 |
Na drugem Šmarskem krosu iz serije Primorskih pokalnih krosov se je 15. marca 2015 merila dobra stotnija tekačev (107). Razmere so bile neprimerno boljše kot na prvem krosu lani, ko je Slovenijo oklepal žled, maloštevilni tekači v Šmarjah pa so se dodobra premrazili. Tokrat je v prelepem spomladanskem vremenu tekla dobra stotnija, spremljevalcev pa je bilo še najmanj toliko kot tekačev. Organizatorji iz ŠD Kraški tekači so tudi zanje lepo poskrbeli, tekmovanje so lahko spremljali sede na klopeh. V članskih kategorijah sta slavila aktualna prvaka PPT Petra in Marko Tratnik. Skupne uvrstitve po štirih krosih bodo razglasili na Majskem teku v Ajdovščini. Kljub temu, da si je precej tekmovalcev že na prvih treh krosih te zime priborilo mesto vrh stopničk v skupni razvrstitvi, zato je marsikateri v Šmarjah manjkal, in navzlic državnemu prvenstvu v krosu dan prej v Velenju se je števec udeležencev povzpel nad sto. Gledalci so bili sicer prikrajšani za nekaj običajnih dvobojev, Marku Tratniku je bilo brez Nejca Lokarja na progi nekoliko dolgčas, Petra Tratnik pa je že vajena, da se na progi primerja s fanti in tekmuje z uro. Tratnika sta na cilju priznala, da nista bila najbolje pripravljena na tek, saj jima družabne obveznosti do klubskih kolegov noč pred tekom niso pustile kaj prida spanca. Šmarski tek je znan tudi pod imenom Stiplčezbale. Gre za besedno igro z angleškim poimenovanjem teka na 3000 metrov z ovirami (steeplechase), tokrat glavno vlogo igrajo bale iz sena. V Šmarjah so se lani domislili, da najboljšim tekačem tek popestrijo z balami, zamisel je bila članom všeč, zato so jo letos razširili še na proge mlajših kategorij. Članom so na koncu prvega od štirih krogov namesto ene nastavili dve (eno vrh druge), a ob strani za vsak primer pustili prostor za tek mimo. Zanimivo je bilo spremljati tekmovalce; nekateri so disciplinirano preskakovali bale, drugi pa so se izmuznili mimo njih brez dodatnega trošenja energije. Pritožb zaradi te rahle neizenačenosti razmer na progi ni bilo. V seštevku zlatih medalj je ŠD Nanos za eno medaljo prehitel TD Bovec (5:4), obe ekipi pa sta bili zaradi velenjskega prvenstva prikrajšani za nekaj svojih najboljših tekmovalcev. Mladinec Jaka Grže pa je tekel tako v Velenju kot Šmarjah. V Šmarjah je bil edini v kategoriji, tekel je dva kroga, 4000 metrov, meril pa se je s člani, ki so tekli dvakrat dalj. Priložnost, ki jo je ponudil istočasni start, je dobro izkoristil. »V prvem krogu sem bil z njimi, potem pa sta prva dva šla naprej. Se mi je poznala včerajšnja tekma,« je povedal Jaka, vodeči v prvem krogu. Z nekaj grenkobe se je spomnil prvenstva v Velenju, kjer je kar drago plačal novo izkušnjo: »Narobe sem prebral letnike. Namesto da bi prehitel še enega tekmeca, sem ga pustil pred sabo, ker sem mislil, da je starejši. In je bilo, kar je bilo ...« Naslov državnega prvaka je splaval po vodi. »A je v redu!« je za Ljudstvo tekačev zatrdil mladi, perspektivni tekač iz Postojne, ki bo imel še veliko priložnosti za dokazovanje. Iz Trsta je prišel mlajši veteran Alessandro Zacchigna, zamejski Slovenec. Alessandro je odličen tekač cestnih tekov, zelo pa so mu pri srcu tudi krosi. Povedal je: »Za ta kros sem izvedel na spletu, na Filipidesovi strani. V Sloveniji tečem enkrat ali dvakrat letno, sicer pa v Italiji hodim na ravninske teke. Šmarski kros je datumsko padel prav lepo, bil je odlična priprava za teke, ki se jih nameravam udeležiti v naslednjem obdobju. Tudi tokratni urnik mi zelo ustreza. Žal sta bila prva dva (člana Marko Tratnik in Uroš Vodopivec, op. a.) očitno premočna, drugi pa počasnejši, tako da sem vso tekmo tekel sam, v lastnem ritmu. Ta v pripravah na ostre tekme ne pomaga dosti – a je bil trening vseeno soliden.« Merjenje časov je potekalo na klasičen, ročni način, ki se je ob utečeni ekipi merilcev izkazal za zanesljivega. In niti vpisovanje v računalnik pri prijavah ni bilo potrebno, zadoščali so oddani listki ob prihodu na cilj. Kot je tradicija na kraških tekih, so najboljše tudi tokrat obdarovali s steklenicami žlahtne kapljice. Na prireditvi je bila opazna krepka podpora sponzorjev, vključno z eno od zavarovalnic, glavnega sponzorja, ki so odgnali strah organizatorjev, da bo v klubski blagajni ŠD Kraški tekači nastala luknja. Seveda niso kar tako padli z neba ... Izidi:Zmagovalci:Fantje 2008 in mlajši: Mathias Mlekuž (TD Bovec) Dekleta 2008 in mlajše: Kim Kovač (Eklimas) Fantje 2006-2007: Filip Renčelj Vrhunc (ŠD Hopla Sežana) Dekleta 2006-2007: Lana Kokotec (AD Piran) Fantje 2004-2005: Jan Žgur (ŠD Nanos) Dekleta 2004-2005: Ema Rodman (ŠD Nanos) Fantje 2002-2003: Tobi Gaberšček (TD Bovec) Dekleta 2002-2003: Barbi Melihen (TD Bovec) Dekleta 2000-2001: Nika Bozja (TD Bovec) Mladinci 1996-1999: Jaka Grže (OŠ M. Vilharja) Člani 1980-1995: Marko Tratnik (ŠD Nanos) Članice 1980-1995: Petra Tratnik (ŠD Nanos) Mlajši veterani 1970-1979: Alessandro Zacchigna (Sportiamo Trieste) Mlajše veteranke 1970-1979: Danijela Kos Veterani 1960-1969: Simon Strnad (ŠD Nanos) Veteranke 1960-1969: Lucia Galuzzi (AK Domžale) Starejši veterani 1959 in starejši: Miran Kavs (ŠD Kraški tekači) Starejše veteranke 1959 in starejše: Tea Bajc (ŠD Tekači Vipavske doline)
Vsi izidi so na povezavi.
Start žensk in veteranov.
Povedel je Jaka Grže, sledila sta mu Marko Tratnik in Uroš Vodopivec.
Nekateri so se skoku prek bal odpovedali. Ni bilo proti pravilom ...
Alessandro Zacchigna prihaja v cilj.
Vodja prireditve Stojan Rodica je bil tudi zajček za teke mlajših kategorij. Za ogrevanje, kajti čakal ga je še nastop med veterani.
Tobi Gaberšček vedno teče na polno.
Marko in Petra Tratnik v družbi veterana Simona Strnada, ki na progi ni imel konkurence, zato pa je namesto treh odtekel pet krogov. Dva za trening ...
Za konec še gasilski posnetek.
Fotogalerija Katje Furlan in VJ je na povezavi.
Fotogalerija Luke Denića je na povezavi.
Video je na povezavi.
VJ, foto: Katja Furlan, Luka Denić, VJ |
|
|
|
|
|
Državni prvaki iz Podnanosa in Postojne | |
|
VELENJE 14 03 |
Primorski tekači so se na državnem prvenstvu v krosu v Velenju 14. marca 2015 dobro odrezali. Zabeležili so štiri uvrstitve posameznikov in pet ekip na stopničke. ŠD Nanos in AK Postojna sta osvojila vsak po en naslov ekipnih državnih prvakov. Tekmovanje ob Velenjskem jezeru je potekalo v dobrih razmerah, nastopilo je 359 tekačev iz vse Slovenije. Med pionirji letnika 2004 in mlajšimi je bil član ŠD Nanos Jan Franc Kopatin drugi, njegov brat Rok peti, v Podnanos pa sta prinesla naslov ekipnih prvakov. Spomnimo, da brata v PPT ne poznata porazov. Med pionirkami letnikov 2002 in 2003 je bila Karin Cukjati iz TK Kobarid tretja. Med pionirji letnikov 2002 in 2003 je tretje mesto osvojil Tobi Gaberšček iz TD Bovec, ta ekipa pa je osvojila srebro. Ekipa TD Bovec je osvojila še bron med pionirji letnikov 2000 in 2001. Med mlajšimi mladinci letnikov 1998 in 1999 je drugo mesto zasedel Postojnčan Jaka Grže, AK Postojna pa je osvojil ekipno zlato. Pri mlajših članih je bil tretji Jernej Šemrov iz Hotedršice, nekdanji prvak PPT, četrti pa je bil gorski tekač Rok Bratina iz Tolmina. Četrti med člani je bil Nejc Lokar iz Lokavca, do stopničk mu je zmanjkalo nekaj sekund. Dodajmo, da je nekdanja serijska zmagovalka na tekih PPT v mlajših kategorijah, Štajerka Zala Ahtik, postala državna prvakinja med starejšimi mladinkami. V skupni moški ekipni razvrstitvi je TD Bovec zasedel tretje mesto. Primorski tekači in njihovi spremljevalci so se lahko prepričali, da so primorski teki zelo dobro organizirani ...
Nejc Lokar (v sredini, desno od njega brata Kopatin) z mlajšimi tekaškimi kolegi in kolegicami iz ŠD Nanos, ki so se iz Velenja vrnili z nekaj odličnimi uvrstitvami.
KT , VJ |
|
|
|
|
|
Srečanje članov in simpatizerjev PGT na Javorniku | |
|
COL 13 03 |
Zlovešči dan, ki se ga zaradi starih vraž boji toliko ljudi: petek, trinajstega. Gorski tekači PGT in nekaj simpatizerjev smo se odločili in šli preizkusit, koliko te stare vraže zares držijo. Le kaj bomo doživeli? Odpravili smo se na nočni pohod na Javornik. Da bo strah zagotovo od nekod prišel in da nam slučajno ne uide, smo se na Javornik odpravili v več skupinicah iz treh smeri. Debela snežna odeja je po sicer že shojeni poti, ob temperaturi ledišča, narekovala na nekaj odsekih malo bolj previden korak, a večina poti, osvetljena z naglavnimi lučkami, je bila prav zares lepa. Prav sanjska. Noč je bila mirna, nebo jasno in prav vsi smo se prepustili užitkom, ki jih je ponujala noč. O strahu pa ne duha ne sluha?! Vrh Javornika, ob razglednem stolpu, ki leži na 1240 metrih višine, smo se tekači iz vseh skupin dobili skupaj. Razgledi v dolino na mesta in vasi krasni, iz bližnjega smučišča se je slišal živ žav nočne smuke. Čisto uživanje. Skupinsko fotografiranje in že se je pohitelo v Pirnatovo kočo. V topli koči sta prijazna oskrbnika poskrbela za izdatno okrepčila in ob sproščenem klepetu so ure tekle hitreje, kot bi sicer. Koordinator PGT Klavdij Čendak je ob slovesu vsem skupaj zaželel dobro in uspešno tekaško sezono, potem pa se je nekaj manj kot 30 prisotnih z besedami zahvale odpravilo nazaj v dolino. Ker na vzponu ni bilo o strahu ne duha ne sluha, je morda ta kje za nazaj čakal na nas? Ne, ker smo bili že štirinajstega.
V koči na Javorniku, v prijetni družbi. Valentina Čufer |
|
|
|
Stran 22 od 30
