|
|
Srečanje članov in simpatizerjev PGT na Javorniku | |
|
COL 13 03 |
Zlovešči dan, ki se ga zaradi starih vraž boji toliko ljudi: petek, trinajstega. Gorski tekači PGT in nekaj simpatizerjev smo se odločili in šli preizkusit, koliko te stare vraže zares držijo. Le kaj bomo doživeli? Odpravili smo se na nočni pohod na Javornik. Da bo strah zagotovo od nekod prišel in da nam slučajno ne uide, smo se na Javornik odpravili v več skupinicah iz treh smeri. Debela snežna odeja je po sicer že shojeni poti, ob temperaturi ledišča, narekovala na nekaj odsekih malo bolj previden korak, a večina poti, osvetljena z naglavnimi lučkami, je bila prav zares lepa. Prav sanjska. Noč je bila mirna, nebo jasno in prav vsi smo se prepustili užitkom, ki jih je ponujala noč. O strahu pa ne duha ne sluha?! Vrh Javornika, ob razglednem stolpu, ki leži na 1240 metrih višine, smo se tekači iz vseh skupin dobili skupaj. Razgledi v dolino na mesta in vasi krasni, iz bližnjega smučišča se je slišal živ žav nočne smuke. Čisto uživanje. Skupinsko fotografiranje in že se je pohitelo v Pirnatovo kočo. V topli koči sta prijazna oskrbnika poskrbela za izdatno okrepčila in ob sproščenem klepetu so ure tekle hitreje, kot bi sicer. Koordinator PGT Klavdij Čendak je ob slovesu vsem skupaj zaželel dobro in uspešno tekaško sezono, potem pa se je nekaj manj kot 30 prisotnih z besedami zahvale odpravilo nazaj v dolino. Ker na vzponu ni bilo o strahu ne duha ne sluha, je morda ta kje za nazaj čakal na nas? Ne, ker smo bili že štirinajstega.
V koči na Javorniku, v prijetni družbi. Valentina Čufer |
|
|
|
|
|
37. goriški polmaraton | |
|
GORICA 01 03 |
Goriško tekaško društvo Gruppo Marciatori Gorizia je 1. marca 2015 v sodelovanju s svojimi športnimi prijatelji iz Nove Gorice in Šempetra pripravilo svoj tradicionalni polmaraton, katerega trasa poteka tudi po slovenskih tleh. Prijavljenih je bilo več kot 700 tekačev, na cilju so jih registrirali 666, najboljša Slovenca pa sta bila Lucija Krkoč, druga v absolutni ženski konkurenci, in Rok Puhar, ki je četrto mesto zasedel z osebnim rekordom. Niti tokrat Goričani in njihovi gostje tekači niso imeli težav z vremenom; kot kaže, imajo dobre zveze tam zgoraj. V tako rekoč idealnih razmerah, ko je sonce ostajalo za rahlo kopreno in ni pretirano dvigovalo temperature, je proga dovoljevala hiter tek in posledično številne osebne rekorde. In to kljub temu, da je bila trasa za nekaj sto metrov daljša kot lani. Slovensko zastopstvo je bilo kot po navadi številno in uspešno. Med Slovenci je bila tudi Mariborčanka Helena Javornik, na njene uspehe iz časov poklicne tekaške kariere je spomnil napovedovalec Cesare Ballaben, živa enciklopedija teka. Ob Heleni, deseti na atenski olimpijadi, sta v gorici tekla še dva olimpijca; oba sta zmagala. Najhitrejši Slovenec Rok Puhar je bil lani na tem polmaratonu hitrejši, vendar je letos postavil osebni rekord. Pojasnimo. Lani je Rok tekel 20 sekund hitreje, vendar je bila lanska proga za 300 metrov prekratka in izidi za uradno statistiko niso bili veljavni. Letos so progo podaljšali in izidi veljajo (moramo pa dodati, da proga na nekaterih mestih ni bila zadostno nadzorovana, tako da so jo nekateri tekači krajšali). Rok je za Ljudstvo tekačev povedal: »Sem še v fazi bazičnih priprav, za mano sta dva tedna priprav v Medulinu. Moj letošnji cilj je izboljšati osebni rekord na 10.000 metrov, teči okrog 30 minut. Ne bom natančneje napovedoval, vendar je možno, da se spustim pod 30 minut. Danes sem namreč tekel skupaj s tekači, ki so že tekli pod 30 minut, pa tudi na treningu mi gre dobro.« Goriško tekmo je opisal kot »fartlek igro« vodilne skupine šestih tekačev. Madžar Zsolt Koszar (na cilju peti) je napadal in s spremembami tempa utrujal konkurente, z namenom, da olajša delo kolegu Tamasu Kovacsu. Taktika se jima je obnesla, vendar so bili časi na cilju zato za kakšno minuto slabši, kot bi lahko bili ob enakomernem tempu. Med prvimi desetimi so bili štirje Slovenci. Zanimiv je bil dvoboj klubskih kolegov Marka Tratnika in Nejca Lokarja. Nejc je na teku po Panovcu napovedal, da se bo Marku poskusil revanširati v Gorici, vendar mu ni uspelo, in to kljub temu, da je Marko v petek in soboto (kot običajno) spet pretiraval z napornim delom. Omenimo 14. mesto Roka Bratine, gorskega tekača, katerega specialnost so strmi vzponi. V svojem drugem polmaratonu (prvi je bil lanski goriški) je osebni rekord popravil za tri minute. »S hitrostjo sem danes super zadovoljen, prišel sem namreč s polnega treninga - pred dvema dnevoma sem tekel 25 kilometrov. Na Banka Koper 2. Istrskem maratonu na 42-kilometrski progi (maraton bo tekel prvič, op. a.) računam na današnji čas 1:13:59 krat dva, čemur prištejem še nekaj minut, in na to, da bom tekel hitreje od sedanjega državnega rekorda med mlajšimi člani (2:38:20),« smelo napoveduje mladi Tolminc. V Gorici ni pokazal samo hitrosti, temveč tudi novo pričesko. Očitno zelo aerodinamično ... Če smo iz Palmanove poročali, da je Klemnu Magajnetu spodletel napad na čas 1:30, lahko tokrat napišemo, da je mlademu tekaču DLT Filipides tokrat uspelo časovno mejo spustiti pod poldrugo uro. Namerili so mu čas 1:29:51, neto celo samo 1:29:42. »Zadnjih nekaj kilometrov me je zabilo; če me ne bi, bi bil še kakšno minuto hitrejši,« je nekoliko obžaloval Klemen. Maroška olimpijka Soumiya Labani je bila brez ugovorov najmočnejša, Lucija Krkoč pa z drugim mestom ni bila nezadovoljna. »Tekla sem v redu, imela pa sem težke noge, kar je bila posledica zahtevnega treninga v zadnjem tednu,« je povedala naša šampionka, ki se zadnje čase bolj kot gorskemu teku posveča ravnini. Med prvimi desetimi ženskami so bile štiri Slovenke. Tina Čačilo, še ena Štajerka, je delila usodo Roka Puharja, ostala je tik pod stopničkami, lep uspeh pa sta bili tudi sedmo in deseto mesto Primork Jane Bratina in Petre Tratnik. Obe sta postavili osebna rekorda, Petra za minuto boljšega, Jana pa za slabih deset minut! Petra je povedala: »Očitno je zimski trening, vključno s tekom na smučeh, prinesel svoje. Na hitrosti še nisem delala, kljub temu pa je že na začetku sezone padel osebni rekord. Upam, da je to dobra napoved sezone.« Jana, izrazita specialistka za gorski tek, pa je pojasnila, kako je padel njen rekord. »Pred petimi leti sem tekla svoj zadnji polmaraton. Vedno sem si želela čas pod 1:30, a mi ni uspelo. Danes sem šla teč, da vidim, kje sem, kaj zmorem v ravnini na tej razdalji. Za popestritev. Presenetljivo dober izid pa ne spreminja moje tekaške usmeritve, glavni ostaja gorski tek,« je povedala Ajdovka, ki s svojim partnerjem tačas stanuje na Pivškem. Povedati moramo, da je bila na cilju povsem sveža in suha, na njenem čelu je bilo mogoče bolj slutiti kot videti drobne kapljice znoja ... Takoj za deseterico, na 11. mesto, se je uvrstila Helena Javornik, ki jo je zmagovalka Soumiya v ciljnem prostoru prav spoštljivo pozdravila. Helena je v Gorici tekla prvič. Osebni rekord je postavila tudi Janja Torkar, ki jo je na progi spodbujal brat Klavdij, zagotovo pa je bilo tokrat najboljših osebnih dosežkov še veliko več. Bron v kategoriji je osvojila v Italiji živeča Litovka Alionka Kornijenko. Zakaj jo omenjamo? Ker je bila med udeleženci X-teka skozi Dimnice, prvega teka skozi kraško podzemlje v Sloveniji, ki ga je Ljudstvo tekačev organiziralo lani v oktobru. Takrat je tekla v visoki nosečnosti, v Gorici pa jo je na cilju čakal partner s hčerko, trimesečno Carlotto. Povedala je: »Zdaj tečem krose, kljub temu, da je bil današnji tek daljši, pa mi je šlo kar dobro – glede na to, da ne utegnem veliko trenirati. Primorci imate čudovite teke, k vam bom še prišla teč.«
Izidi:Moški, absolutno:
4. Rok Puhar (AK Triglav Kranj) 1:06:45 ... 7. Robert Kotnik (Remax) 1:11:22, 8. Marko Tratnik (ŠD Nanos K2 sport) 1:12:13, 9. Nejc Lokar (ŠD Nanos K2 sport) 1:12:23 Ženske, absolutno:
4. Tina Čačilo (AD Štajerska) 1:19:51 ...7. Jana Bratina (ŠD Nanos K2 sport) 1:22:21 ... 10. Petra Tratnik (ŠD Nanos K2 sport) 1:25:16 Med zmagovalci po kategorijah so bili Lucija Krkoč (SF), Helena Javornik (AD Štajerska, SF45), Valda Dornik (DLT Filipides, SF55), Robert Kotnik (SM40), Franci Teraž (Acroni Team, SM50), Tomaž Devetak (GMG, SM55) in Cveto Tavčar (ŠD Nanos K2 sport, SM60).
Tik pred startom. Na levi strani se rokujeta Lucija Krkoč in Rok Puhar, na desni pa kamero pozdravljajo Primorci Marko Tratnik, Nejc Lokar in Anej Likar.
Fotoreporter se je kmalu po startu (ne po svoji krivdi, saj so tekmovalci zavzeli tudi pločnik) znašel sredi tekačev, vendar je preživel.
Vodilna skupina, v ospredju Rok Puhar.
Marko Tratnik, Rok Bratina, Mirko Janjatovič.
Helena Javornik s startno številko F8.
Lucija Krkoč prihaja v cilj skupaj s Tomažem Ferjančičem.
Najuspešnejša Slovenca, Lucija in Rok.
Litovka Alijonka Kornijenko s hčerko Carlotto.
Fotogalerija je na povezavi.
VJ |
|
|
|
|
|
24. Tek po Panovcu | |
|
NOVA GORICA 22 02 |
Po enoletni pavzi se je vrnil tradicionalni novogoriški tek po gozdu Panovcu. 24. Panovec je bil prvi (članski) tek v pokalu PPT v letošnjem letu (za sezono 2015 pa šteje že Štanjelski tek iz konca lanskega leta). Zmag nista izpustila aktualna šampiona primorskega pokala, Petra in Marko Tratnik sta bila tudi tokrat najhitrejša. Ne samo na progi, tudi pri odhajanju s prireditve ... Lanski novogoriški pokalni tek je DLT Filipides pripravil pod imenom 2. Goriški tek v septembru. Njegova prednost je bila, da se je dogajal sredi mestnega vrveža in je bil deležen večje pozornosti, sama trasa pa je bila nekaj krajša in manj privlačna kot tista po Panovcu. Organizatorji so se tokrat vrnili v Panovec, vodenje teka pa je ob pomoči predsednice DLT Filipides Jane Kotar Ilijaš prevzela Maja Dakskobler. Udeležba je bila skromnejša od pričakovanj, zbralo se je 78 tekačev, večinoma s Primorske, a tudi zvestih spremljevalcev PPT z Gorenjske in iz Ljubljane. Tekel je, in to zelo hitro (11. mesto), tudi Sevničan Maj Popelar, letnik 1999, eden od slovenskih tekaških talentov. Najmlajši je bil še en Maj, Natan Maj Poženel iz Tolmina, letnik 2003. S progo je dobro opravil, na cilju je bil prej kot v uri. Na drugi strani časovne premice je bil Izolan Fabio Ivančič, letnik 1933. Tekači so imeli opravka z blatom, ki ga je večina pričakovala, nekateri pa so copate z globljim profilom pozabili doma in imeli nekaj težav zlasti na strmejših odsekih. Na prvem letošnjem primorskem gorskem teku na Sabotin je zmagal Rok Bratina iz Tolmina. Takrat Marko Tratnik, tudi odličen gorski tekač, ni tekel, sta se pa pomerila v Panovcu. Kaže, da je Roka blato motilo bolj kot Marka, ta se v takšnih razmerah znajde kot riba v vodi, zlasti pri spustih. Prihodnji konec tedna se bosta ta dva tekača ponovno pomerila na goriškem polmaratonu, izid pa ni prav gotov, saj mlajši tekmec Rok zadnje čase hitrosti posveča več pozornosti. Njegov tokratni nastop je sicer potekal v znamenju dvojk: tekli so 22.2., drugo mesto pa je dosegel s startno številko 22 ... Tomaž Ferjančič, standardni Markov konkurent na primorskih tekih, je za Rokom zaostal za slabe pol minute. Za Petro Tratnik so očitno zelo uspešne zimske priprave, fizično se je okrepila in z novogoriško zmago napoveduje najmanj tako uspešno sezono, kot je bila lanska. Pred tretjo, veteranko Sergejo Lipušček, je bila še Monika Bajc, letos že študentka (biologije). Zaradi izpitov se ni mogla udeležiti priprav ŠD Nanos v Istri in ima v nogah manj kilometrov, kot jih je imela lani ob tem času. A s presenečenjem ugotavlja, da ji za zdaj ta primanjkljaj koristi, tek ji gre precej bolje od nog kot lani. Njena poglavitna letošnja cilja sta čim višja uvrstitev v PPT in ljubljanski polmaraton, vse bolj pa si ji všeč dolgi teki. Po kategorijah ni bilo veliko presenečenj, za enega od njih pa je poskrbel Jadran Nardin. Na domači tekmi ni dovolil, da ga prehitita ne Ljubljančan Štefan Lešnik ne serijski zmagovalec, Gorenjec Cveto Tavčar. Med 18 tekačicami je bila tudi Mojca Švara Buda iz Tomačevice. Proga ji je bila všeč, malo manj pa blato na njej. »Ful lepa proga, ampak bilo je veliko blata. Morda moja obutev ni bila ustrezna, morda tekačica ni bila dovolj frišna ... Ja, mislim, da je bil malo kriv profil, malo pa je bila kriva tekačica,« je, polna pozitivne energije, povedala Mojca. Izvedeli smo še, da teče enkrat do dvakrat na teden, odvisno od časa, ki ga ima na voljo ob vsakodnevnih opravkih. Njeno zadovoljstvo nad progo je delila velika večina udeležencev teka; dež in blato sta pač višja sila, tu ni mogoče kaj veliko storiti. Če bi bil tek dan prej, bi tekače dočakala suha, idealna proga ... Zaradi gozdarskih posegov so jo morali prestavljati, takšna, kot je bila letos, pa bi znala postati standardna – če je gozdarska višja sile ne bo spet spremenila.
Izidi:Absolutno, moški:
Absolutno, ženske:
Zmagovalci kategorij:Ž +55: Tea Bajc (ŠD Tekači Vipavske doline) Ž 45-54: Sergeja Lipušček Ž 35-44: Kristina Bele (AK Pivka) Ž 25-34: Petra Tratnik Ž -24: Monika Bajc M +70: Vladimir Savić (AK Pivka) M 65-69: Edi Kutin (TKK Srpenica) M 60-64: Jadran Nardin (DLT Filipides) M 55-59: Miro Vogrič (DLT Filipides) M 50-54: Bojan Furlan (ŠD Nanos) M 45-49: Simon Strnad (ŠD Nanos) M 40-44: Tomaž Ferjančič M 35-39: Kristjan Ipavec (ŠD Nanos) M 30-34: Robert Žgavc (Vipava) M 25-29: Marko Tratnik M -24: Rok Bratina
Vsi izidi so na povezavi.
Komaj 15-letni Maj Popelar iz Sevnice se je odlično kosal s starejšimi tekači.
Petra Tratnik je na začetku leta dobro pripravljena.
Jadran Nardin se je potrudil, da je zmaga v njegovi kategoriji ostala doma.
Start 9-kilometrskega teka pri dijaškem domu, ki je tekačem nudil prijazno zatočišče.
Marko in Petra Tratnik ter Rok Bratina na startni črti.
Mojca Švara Buda.
Ob pomoči Jane Kotar Ilijaš (levo) je tek prvič vodila Maja Dakskobler (desno).
Marko Peric je Ljubljančanki Metki Kenda izročil darilce - priznanje za njeno vztrajnost in privrženost primorskim tekom.
Najboljših deset v Panovcu. Manjkata zmagovalca, ki se jima je mudilo domov.
Fotogalerija je na povezavi.
Video je na povezavi.
VJ, foto: Danila Lazar, VJ |
|
|
|
|
|
2. Gorski tek na Sabotin | |
|
SOLKAN 15 02 |
Na drugem gorskem teku na Sabotin, ki se je že udomačil v seriji PGT, je teklo 74 gorskih tekačev, med njimi je bilo precej Italijanov (pol ducata jih je iz zamejstva pripeljal Tomaž Devetak, ki tokrat ni tekmoval, temveč se je posvečal vlogi spremljevalca). Najhitrejša sta bila mlada upa slovenskega gorskega teka, Rok Bratina iz Tolmina, in Ana Čufer iz Dobravelj pri Ajdovščini. Postavila sta rekorda proge. Nedelja je zadržala sobotne oblake, deževalo pa ni. Proga, slaba dva kilometra speljana po na novo položenem ravninskem asfaltu ob Soči, potem pa strmo se vzpenjajoča kamnita mulatjera, je bila spolzka in mestoma zelo nevarna. Toda tekači z njo niso imeli težav, drsenje 21-letnega Roka Bratine ni ustavilo na poti do absolutnega rekorda. Za slabe štiri kilometre teka, hoje in plezanja po skalah (slabih 500 metrov vzpona) je mladi državni reprezentant potreboval samo 24 minut in pet sekund. Lani je Marco Moretton tekel čas 25:14. Ana Čufer je prav tako izboljšala čas Jane Bratina (lani 29:37), na cilju je bila v času 29:26 (lani je bila Ana s časom 30:25 druga). Tek na Sabotin je eden najzanimivejših, tekačem, ki jih proga vodi tudi skozi kaverne in po strelskih jarkih, pripoveduje zgodbo o prvi svetovni vojni, vrh Sabotina pa postreže s prelepim razgledom na Brda in naprej, vse do morja. Rok to zimo trenira na polno, v njegovih letošnjih načrtih pa ni samo gorski tek, ki sicer ostaja v prvem planu. Odpravlja se na maratonsko progo Banka Koper 2. Istrskega maratona, kjer bo poskusil postaviti kar najboljši čas. Trening mu pravi, da so noge že sposobne doseči nov državni rekord za mlajše člane (trenutno 2:39:18). Niti dve leti mlajša Ana, tudi reprezentantka, ne zanemarja treninga in njen dosežek na Sabotinu kaže na napredek v primerjavi z lanskim letom. Sicer pa je imela v minulih dneh misli usmerjene zlasti v izbiro študija, na jesen se bo najverjetneje odpravila v Ljubljano študirat geografijo. Tekla je skupaj s stricem Mirkom, na cilj sta prišla istočasno, tik pred ciljno črto pa se nista uspela zmeniti, kdo jo bo prečkal prvi (drug drugega sta potiskala naprej). Ženski rekord ima očitno še nekaj »rezerve«. Roku sta sledila aktualni prvak PGT Simon Strnad, veteran, ki je za seboj pustil mladinskega reprezentanta Aljaža Božiča, presenetljiv četrti pa je bil veteran Miro Vogrič (letnik 1958), ravninski tekač. Lanska osvajalka ekipnega brona na SP v gorskem maratonu Urša Trobec je bila druga med ženskami, tretje mesto pa je zasedla novinka Martina Svetičič (letnik 1978) iz Kobarida. Martina se z gorskim tekom ukvarja poldrugo leto, v letošnji sezoni pa bo na PGT nosila stalno startno številko. Tina Mavrič je dan prej, na Valentinovem teku na Kokoš, padla in si prislužila šive na levem kolenu. Toda odločena je bila, da teče tudi na Sabotin, in nobeno pregovarjanje, češ da je bolje počivati, ni pomagalo. Na koncu je popustil tudi zdravnik, kirurg Gregor Ravnikar, predavatelj na tekaških delavnicah Istrskega maratona in specialist za športne poškodbe. »Pa naj bo,« je dejal in Tino oskrbel tako, da je v nedeljo lahko tekla. Pa ne samo tekla, na cilju je naredila še svoje tradicionalno kolo. Nekaj težav s krči sta imela Neva Jogan Žgur in najstarejši udeleženec teka Albert Lazar, a sta prišla na cilj – in osvojila medalji. Organizatorja, Miha Repič in DLT Filipides, so svoje delo opravili dobro, na koncu so postregli še s krofi.
Izidi:Absolutno moški:
Absolutno ženske:
Zmagovalci po kategorijah:M 1990 in mlajši: Rok Bratina M 1989-1980: Sandi Furlan (ŠD Nanos) M 1979-1972: Boštjan Pintar M 1971-1964: Simon Strnad M 1963-1956: Miro Vogrič (DLT Filipides) M 1955 in starejši: Cveto Tavčar (ŠD Nanos) Ž 1990 in mlajše: Ana Čufer Ž 1989-1980: Neva Jogan Žgur (ŠD Kraški tekači) Ž 1979-1970: Martina Svetičič Ž 1969-1960: Urša Trobec
Rok Bratina v zadnjih korakih pred kočo na Sabotinu.
Ana in Mirko Čufer.
Martina Svetičič bo letos nosila stalno startno številko.
Tina Mavrič s poškodovanim kolenom.
Najhitrejše ženske: Martina Svetičič, Ana Čufer, Urša Trobec.
Najhitrejši moški: Aljaž Božič, Rok Bratina, Simon Strnad.
Fotogalerija je na povezavi.
Fotogalerija Viljema Langa je na povezavi.
Video je na povezavi.
VJ |
|
|
|
|
|
Valentinov tek dvojic na Kokoš | |
|
LIPICA 14 02 |
V nekoliko slabšemu vremenu od napovedanega se je Valentinovega teka dvojic, ki ga je na Kokoš 14. februarja 2015 prvič izpeljal Primož Čuš (Freetime, krasnadlani.si), udeležilo 20 parov. 15 je bilo mešanih parov, trije pari so bili moški, dva pa ženska. Tekmovalci so se morali od mejnega prehoda Lipica (Casino Astraea) povzpeti na vrh Kokoši in se spustiti nazaj v dolino, pot je bila dolga 6,5 kilometra, vzpon je znašal 274 metrov. Pri mešanih parih sta prvo mesto zasedla Anja Zima in Klemen Zupan s časom 31:59, druga sta bila Marjetka Šibelja in Aleš Suhadolnik s časom 32:18, tretja pa Andrea Strnad in Aljaž Černe s časom 34:02. Pri moških parih sta prvo mesto zasedla Leoluca Mirabile in Rugo Manolo s časom 37:35, na drugem mestu ta bila Rok in Marko Mugoša s časom 38:44, na tretjem pa Jan in Erik Tul s časom 40:17. Pri ženskih parih sta bili prvi Roberta Virili in Elisa D'Agostini s časom 41:10, drugi pa sta bili Darja Škarlin in Katarina Zupančič s časom 50:45. Za regularnost tekmovanja so poskrbeli atletski sodniki z Emilom Klobasom na čelu.
Ženska para na stopničkah za zmagovalce.
PČ |
|
|
|
|
|
9. Batujski kros | |
|
BATUJE 14 02 |
Za teden dni prestavljeni kros v Batujah so izpeljali na Valentinovo, 14. februarja 2015. Kulturno prosvetno društvo Batuje in organizatorji, ki jih je vodil Rafael Krkoč, so gostili 112 tekačev vseh starosti. Ne najboljša vremenska napoved je odgnala marsikaterega rednega udeleženca primorskih pokalnih krosov, nekaj pa je bilo tudi novih obrazov. Bovški tekaški naraščaj ni zatajil niti tokrat, z avtobusom se je pripeljalo 18 mladih tekačev iz TD Bovec. Osvojili so pet zlatih medalj, eno več pa so pospravili člani bližnjega ŠD Nanos. Organizatorjem so neznanci v urah pred krosom ponagajali, odstranili so kažipote do prizorišča prireditve, tako da so nekateri udeleženci imeli dodatne opravke z iskanjem poti. Na koncu so bili tekači zadovoljni tako z vremenom, ki ni puščalo, kot s ponudbo, ki je vsebovala tudi klasično tekaško pašto. In seveda s podlago, kajti batujski kros slovi po tem, da so proge speljane po travnikih in da jih blato ne ovira. V najštevilnejši skupini odraslih tekačev (25) na šestkilometrski progi, tekli so vse ženske in moški z izjemo članov in mlajših veteranov, sta se tako kot v Kamnjah merila legenda PPT Miro Vogrič in Simon Strnad. Slednji, devet let mlajši, je bil tokrat močnejši in je Vogriču vrnil za kamenjski poraz. Na cilju pa je povedal, da je bil kros pravzaprav ogrevanje pred nedeljskim gorskim tekom na Sabotin. Po daljšem času je v članski konkurenci spet nastopil Uroš Vodopivec, pred leti prvak PPT, pa tudi reprezentant v gorskih tekih. Nekaj časa se mu je na čelu upiral Nejc Zorman iz Komende, a je Vodopivec v drugi polovici proge potegnil in tek odločil sebi v prid. Povedal je: »Super, po dolgem času sem spet tekmoval in vesel sem, da so poškodbe mimo!« Tretji je bil David Curk. Med tistimi, ki so se veselili prijetnega tekaškega dne, je bil tudi najstarejši udeleženec, Fabio Ivančič. V Kamnjah je sicer napovedal, da se poslavlja od uradnih tekov, a v Batuje je še prišel – in tam priznal, da življenje brez teka ni isto kot z njim. Kaže, da ga bomo letos še videvali na primorskih tekih, če mu bosta koleni ob pomoči opornic dovoljevali nastope. Med ženskami je bila najhitrejša veteranka Nataša Aljančič iz Domžal, v konkurenci članic pa je slavila Rebeka Petrovčič iz Postojne, hčerka enega najhitrejših veteranov na PPT v zadnjih letih Roberta Petrovčiča. Jabolko ne pade daleč od drevesa. Med mladimi tekači velja opaziti že tretjo trojno zmago Kopatinovih, Sare, Roka in Jana Franca. Bomo videli, ali jim bo uspel tudi poker, ali bodo torej tako uspešni še na četrtem krosu, v Šmarjah, ki ga bodo Kraški tekači pripravili 15. marca 2015. Takrat se bo serije krosov iztekla, priznanja za skupne izide pa bodo razdelili na Majskem teku, 16. maja v Ajdovščini.
Izidi:Zmagovalci:Fantje 2008 in mlajši: Mathias Mlekuž (TD Bovec) Dekleta 2008 in mlajše: Sara Kopatin (ŠD Nanos) Fantje 2006-2007: Rok Kopatin (ŠD Nanos) Dekleta 2006-2007: Gaja Leban Jež (AD Posočje) Fantje 2004-2005: Jan Franc Kopatin (ŠD Nanos) Dekleta 2004-2005: Ema Rodman (ŠD Nanos) Fantje 2002-2003: Tobi Gaberšček (TD Bovec) Dekleta 2002-2003: Barbi Melihen (TD Bovec) Fantje 2000-2001: Žiga Kravanja (TD Bovec) Dekleta 2000-2001: Tanja Žagar (TD Bovec) Mladinci 1996-1999: Jaka Grže (OŠ M. Vilharja) Člani 1980-1995: Uroš Vodopivec (ŠD Nanos) Članice 1980-1995: Rebeka Petrovčič (AK Pivka) Mlajši veterani 1970-1979: Borut Malavašič (ŠD Nanos) Mlajše veteranke 1970-1979: Metka Kenda (Ljubljana) Veterani 1960-1969: Simon Strnad (ŠD Nanos) Veteranke 1960-1969: Nataša Aljančič (AK Domžale) Starejši veterani 1959 in starejši: Miro Vogrič (DLT Filipides) Starejše veteranke 1959 in starejše: Stanka Batagelj (ŠD Tekači Vipavske doline)
Vsi izidi so na povezavi.
Bila je pustna sobota in tekače so si prišle pogleda tudi maškare.
Nekaj časa je Nejc Zorman vodil, potem pa je pobudo prevzel Uroš Vodopivec (levo).
Trije najhitrejši člani: Nejc Zorman, Uroš Vodopivec, David Curk.
Najhitrejše veteranke: Lucia Galuzzi, Nataša Aljančič, Andreja Zrimšek.
Fotogalerija je na povezavi.
Video je na povezavi.
VJ |
|
|
|
|
|
9. Kamenjski kros | |
|
KAMNJE 25 01 |
V Kamnjah pri Ajdovščini so 25. januarja 2015 pripravili drugi primorski zimski kros. Večina zmagovalcev prvega krosa te zime, ki so ga pripravili v Vrtojbi, je zmagalo tudi tokrat. Našteli smo 133 tekmovalcev vseh starosti, skoraj dvakrat več kot lani (71), ko je bilo vreme precej manj prijazno. Zanje so organizatorji iz ŠKTD Kamnje-Potoče - kot običajno – poskrbeli s široko roko. Žene in dekleta so pekle vso noč, moški pa so pristavili njim najljubše pijače. Z devetimi zmagami je bilo na tekmovališču pri košatem hrastu najuspešnejše ŠD Nanos. Sara Kopatin je začela serijo zmag ŠD Nanos in družine Kopatin, bila je celo za sekundo hitrejša od zmagovalca med vrstniki Matevža Mavra. Očitno ji razgibane proge še bolj ustrezajo kot ravninske, na katerih sicer tudi zbira lepe uvrstitve. Starejša brata Rok in Jan Franc sta za njo poskrbela za še dve zlati medalji Kopatinov. Med fanti letnikov 2000 in 2001 je premočno zmagal Žiga Kravanja; res je leto starejši od tekmecev, a res je tudi, da imajo Bovčani v njem tekaški potencial visoke vrednosti. V članskih konkurencah sta prvaka PPT Petra in Marko Tratnik spet slavila. Petra ni imela močnejše tekmice, tako da se je na progi lahko primerjala le z moškimi, Marko pa se je meril s klubskim kolegom Nejcem Lokarjem v dvoboju, ki postaja primorski tekaški »clasico«. Nejc je nekaj časa držal korak z Markom, ki je močnejši v strminah, a je na koncu moral priznati poraz (»proga je imela zame preveč sprememb ritma«). Marko je bil v izjavi na cilju odrezav: »V redu, fajn tekma, takšna proga mi ustreza.« Petra je bila še bolj jedrnata, povedala je, da se je v Kamnje prišla »razdihat«. V teku veteranov so gledalci vrh naravnega amfiteatra spremljali dvoboj tekmecev iz različnih kategorij, starejšega veterana Mira Vogriča in veterana Simona Strnada, med katerima je devet let. Simon, aktualni primorski prvak v gorskih tekih, je dopoldne odtekel tekmo gorenjske zimske lige, uro zatem pa že tekel v Kamnjah, kjer mu je zmanjkalo svežine, a je v svoji kategoriji vendarle zmagal. Miro je startal zadržano, ko je pospešil, se ga je držal samo Simon, na cilju pa je starejši tekmec obranil minimalno prednost. Tekla sta dva predstavnika generacije iz 30. let. Najstarejši Fabio Ivančič (letnik 1933) se je zahvalil za priložnostno darilo pozornih organizatorjev in za odlično izveden tek, potem pa povedal, da se zaradi let od tekov poslavlja. Svoje naslednike je spodbodel z besedami: »Zdržite do 80. leta!« Na Dolenjskem živeči Anglež Dennis Wraight (teče za Marathon Novo mesto), letnik 1937, je spraševal po vrstniku in prijatelju Albertu Lazarju, ki je bil odsoten, progo pa je pretekel v visokem tempu. Za Ljudstvo tekačev je povedal: »Bilo je težko! To je bil moj prvi kros po 12 letih.« Iz Tolmina je v Kamnje prišla družina Močnik. Informacijo o teku, primernem za sina Luko, je prinesla mama, edina, ki na krosu ni tekla, ostali trije pa so se tekme udeležili. Mala Neja je bila najmlajša tekačica v kategoriji najmlajših in je pogumno pritekla do cilja. Luka je imel smolo, starejši konkurenti so ga podrli, in to kar dvakrat, a je vseeno prišel na cilj in se uvrstil na sredino. Potem pa ga je zanimalo, kako bi bilo, če ne bi bil padel, in je progo po koncu prireditve pretekel še enkrat. »Kar dober bi bil,« je komentiral oče Gregor, ki je – čeprav ni kdo ve kako dobro pripravljen – v svoji kategoriji osvojil bron. Gregor je včasih tekel več, udeleževal se je tekov v okolici Tolmina in na Bovškem, eden njegovih boljših dosežkov pa je deseto mesto na desetkilometrskem teku Ljubljanskega maratona. »Zdaj je tu družina in ni več toliko časa za tek.« O krosu pa je povedal: »Lepa prireditev, sploh pa, ker je vreme lepo.« To je bil prvi kros Močnikov in ni izključeno, da se bodo udeležili še kakšnega. In morda bodo na progo nekoč spravili tudi mamo ...
Zmagovalci krosa:Fantje 2008 in mlajši: Matevž Maver (AK Pivka) Dekleta 2008 in mlajše: Sara Kopatin (ŠD Nanos) Fantje 2006-2007: Rok Kopatin (ŠD Nanos) Dekleta 2006-2007: Lana Kokotec (AK Piran) Fantje 2004-2005: Jan Franc Kopatin (ŠD Nanos) Dekleta 2004-2005: Ema Rodman (ŠD Nanos) Fantje 2002-2003: Pino Sekač (AD Mass) Dekleta 2002-2003: Lara Likar (ŠD Nanos) Fantje 2000-2001: Žiga Kravanja (TD Bovec) Dekleta 2000-2001: Tanja Žagar (TD Bovec) Mladinci 1996-1999: Jaka Grže (OŠ M. Vilharja) Člani 1980-1995: Marko Tratnik (ŠD Nanos) Članice 1980-1995: Petra Tratnik (ŠD Nanos) Mlajši veterani 1970-1979: Borut Malavašič (ŠD Nanos) Mlajše veteranke 1970-1979: Metka Kenda (Ljubljana) Veterani 1960-1969: Simon Strnad (ŠD Nanos) Veteranke 1960-1969: Nataša Aljančič (AK Domžale) Starejši veterani 1959 in starejši: Miro Vogrič (DLT Filipides) Starejše veteranke 1959 in starejše: Tea Bajc (ŠD Tekači Vipavske doline)
Vsi izidi so na povezavi.
Sara Kopatin se na krosih odlično znajde.
Žiga Kravanja, eden od obetavnejših slovenskih tekaških talentov, je ponovil lansko zmago.
Miro Vogrič preverja, kolikšno prednost ima pred Simonom Strnadom.
Petra Tratnik prihaja v cilj, sledi ji Branko Vrečar.
Marko Tratnik daje izjavo za televizijo. Za njim je Nejc Lokar.
Fabio Ivančič je povedal, da se od tekov poslavlja.
Močnikovi iz Tolmina na svojem prvem krosu, ki morda ne bo tudi zadnji.
Fotogalerija je na povezavi.
Video je na povezavi.
VJ, foto: Katja in Ervin Furlan, VJ |
|
|
|
|
|
Urbani tekači od meje do meje | |
|
ISTRA 25 01 |
Urban Praprotnik je svoje tekače v nedeljo, 25. januarja 2015, povedel od sečoveljskega mejnega prehoda s Hrvaško do Lazareta na meji z Italijo. 75 Urbanih tekačev si je privoščilo pohodni rekreativni tek poljubne dolžine, 40 od njih pa je preteklo vso pot v dolžini maratona in celo še nekaj več (44 kilometrov). »Super je bilo, pot je bila res lepa, nobenih posebnih problemov, o katerih bi bilo vredno govoriti, ni bilo. Vsi smo navdušeni zaradi dejstva, da je bilo to možno narediti. Povedati je treba, da je bil to družabni tek, potovalni tek, na katerem se teče skupaj ter se morajo posamezniki prilagoditi ritmu počasnejših in drug drugemu,« je povedal Urban, za katerega je bil minuli konec tedna v Istri zelo delaven. Začel je s petkovim predavanjem na tekaški delavnici BK2IM, nadaljeval v soboto s praktičnimi vajami za izboljševanje tekaške tehnike, v nedeljo pa je vodil še maratonski tek po istrski obali. Zadnjih šest kilometrov so tekači odtekli vsak v svojem ritmu (s fotoaparatom smo jih ujeli v Ankaranu), za celotno pot, z vsemi postanki, so porabili približno šest ur. Dolžino poti, ki jo bo pretekel, si je postavil vsak sam. Ko je imel teka dovolj, se je preselil na avtobus, ki je spremljal tekaško kolono. Mini fotogalerija je na povezavi. Video Urbana Praprotnika je na povezavi.
Jasmina Kozina Praprotnik je tekla v majici BK1IM. |
|
|
|
|
|
Capriva odlična zamenjava za Medeo | |
|
CAPRIVA 18 01 |
Po 15 tekih, ki so jih organizatorji iz društva Marciatori Gorizia pripravili v Medei, so se zaradi varnosti tekačev (za vedno številnejše je bilo težko zagotavljati primerne razmere na progi) odločili Mali maraton dveh pokrajin ukiniti oziroma ga premestiti nekaj kilometrov bliže Gorici, v Caprivo, kjer je dobil ime Briški mali maraton (Maratonina del Collio). Pojasnilo nepoznavalcem: Collio je italijanski del vinogradniškega gričevja, ki ga na slovenski strani imenujemo Brda. Poimenovanje »mali maraton« nekoliko zavaja, saj gre za polmaraton. Speljan je bolj valovito kot tisti v Medei, proga med vinorodnimi griči se blago dviguje in spušča, kar prispeva k zanimivosti že tako prijetne krajine, otežuje pa postavljanje osebnih rekordov. V lepem, prav nič zimskem nedeljskem dnevu sta bila med 411 finišerji najhitrejša Benečan Lorenzo De Conto (pred Lokavcem Nejcem Lokarjem) in Batujka Lucija Krkoč. Tekači so najprej opravili dobre štiri kilometre dolg mali asfaltni krog, nato pa še 16-kilometrskega velikega. Nejc Lokar je prvih pet kilometrov tekel v ozadju vodilne skupine, na desetem kilometru pa je pospešil in sedem kilometrov vodil s prednostjo kakšnih 15 metrov. Na 17. kilometru ga je dohitel kasnejši zmagovalec in tri kilometre sta tekla z ramo ob rami oziroma sta se izmenjavala v vodstvu, v zadnjem kilometru pa je Benečan pritisnil na plin in zmagal z osebnim rekordom. »Prav nobene možnosti nisem imel proti njemu,« je povedal Nejc, za katerim sta dva meseca bazičnih priprav, vsak s po 436 kilometri. »To tekmo, prvo po Palmanovi, sem vzel za testno tekmo, da vidim, ali sem naredil dobro bazo. Kaže, da sem jo, zdaj pa bom delal na hitrosti. Razmere so bile idealne, vreme in proga sta bila super. Proga je bila sicer malo bolj razgibana, a če si pripravljen, ni hudega. Nisem pričakoval, da bo tako lepa, tudi organizatorji so se izkazali.« Letošnji načrti drugouvrščenega v Caprivi so doseči čim boljši čas polmaratona (lanski osebni rekord je 1:11:20), »rad bi ga izboljšal za minuto«, v drugi polovici sezone pa je osrednja točka načrta Ljubljanski maraton. »Lahko se zgodi, da bom v Ljubljani tekel na 42 kilometrov, to bi bil moj prvi maraton,« je povedal. Lucija je pričakovala bolj ravninsko progo, podobno kot v Medei (tam sicer ni tekla, se je pa o tamkajšnji progi pozanimala pri kolegih). »Malo me je presenetila, pričakovala sem podobno kot v Palmanovi ali Gorici. Prvih 10 kilometrov je bilo še nekaj svežine, potem pa se je začelo poznati, da sem v polnem treningu. Poznalo se mi je, da sem utrujena. Nisem sicer bila zadihana, noge pa so bile težke.« A zmaga ni bila niti za hip pod vprašajem. Lucija je potegnila že na začetku in se ni ozirala, tako da niti ne ve, kaj se je dogajalo s konkurentkami za njenim hrbtom. Najbliže ji je prišla tržaška šampionka Giulia Schillani, a je razlika na cilju znašala skoraj tri minute, še dodatne štiri minute pa je za progo potrebovala primorska prvakinja v pokalu PPT Petra Tratnik. Za mesto slabši je bil njen brat Marko, tudi prvak PPT. Za razliko od Nejca Lucijo še čaka »delanje baze«, nabiranje kilometrov. Tega se bo lotila čez teden dni, po še enem nastopu, predvidoma na mednarodnem krosu v Belgiji prihodnji vikend. »Krosa že dolgo nisem tekla in vprašanje je, kako mi bo šlo na šestkilometrski progi. Sicer se mi zdi, da sem še kar hitra, a bomo videli.« Batujka od poletja nima več težav s poškodbami, kar jo izredno veseli. Za pomlad si je zadala odteči maraton, s poskusom postavljanja osebnega rekorda, izbrala pa ga še ni. O nadaljevanju sezone se bo odločala po njem; morda se bo ukvarjala s 5-kilometrskim tekom na stezi, uličnimi teki - ali pa z gorskimi teki. Teh lani ni tekla in verjetno si nastopov v svoji paradni disciplini primorska šampionka že kar želi. Kakšnih 50 Slovencev je bilo zadovoljnih s progo, organizacijo in okoljem tega novega teka. Zabeležili so tudi nekaj dobrih uvrstitev, pri čemer so prednjačili člani ŠD Nanos in DLT Filipides. Ob najštevilnejših Italijanih in Slovencih so tekli tudi Avstrijci, Hrvati, Srbi, Danec ... Organizatorji so delo opravili tako, kot se spodobi. Povejmo še, da je predstavnik ŠD Istrski maraton pred startom prisotne tekače povabil na Banka Koper 2. Istrski maraton in da bodo člani društva Marciatori Gorizia upravljali eno od okrepčevalnic istrske tekaške prireditve. Za razliko od večine italijanskih tekov organizatorji niso zahtevali zdravniških spričeval ali podpisovanja izjav o odgovornosti tekačev. Že za naslednji tek istih organizatorjev žal to ne bo veljalo, saj je v razpisu za 37. Posoški čezmejni polmaraton (1. marca 2015) objavljeno, da morajo tekači iz tujine predložiti zdravniško spričevalo. Izidi:Moški, absolutno:
4. Marko Tratnik (ŠD Nanos-K2 sport) ... 7. Tomaž Ferjančič (ŠD Nanos-K2 sport) ... 9. Mirko Janjatovič (KGT Papež), 10. Marko Peric (DLT Filipides). Zmagovalec v svoji kategoriji je bil Robert Petrovčič (AK Pivka). Ženske, absolutno:
... 6. Jana Kotar Ilijaš (DLT Filipides) ... 9. Monika Bajc (ŠD Nanos-K2 sport).
Vsi izidi so na povezavi.
Na startu prvega polmaratona v Caprivi.
Najhitrejša dekleta v Caprivi. Manjka Giulia Schillani.
Nejc Lokar prejema priznanje za drugo mesto.
Fotogalerija je na povezavi.
VJ |
|
|
|
|
|
Razpored Primorskih pokalnih tekov v sezoni 2015 | |
|
PRIMORSKA 17 01 |
Na seznamu tekov PPT 2015 (uradna objava na povezavi) je 14 članskih in 10 mladinskih tekov za točke, temu pa moramo prišteti še primorski odprti prvenstvi v maratonu in polmaratonu v okviru Banka Koper 2. Istrskega maratona, ki pa ne bosta štela za točke. Tekov za udeležbo pokal ne pozna več, vsi teki štejejo za točke, prav tako ni več stalnih startnih številk. V letošnji sezoni v pokalu ne bo več dveh italijanskih tekov, goriškega Posoškega polmaratona in nabrežinskega Kraškega polmaratona (ta je bil tudi primorsko odprto prvenstvo), Vipavskega teka in Kneškega teka. Prav tako svojega teka še ne bo pripravilo ŠD Nanos (napovedovali so ga v pripravah na sezono 2015). Vstopili pa so Banka Koper 2. Istrski maraton še s polmaratonom, ki bo ob maratonu primorsko odprto prvenstvo v sodelovanju ŠD Istrski maraton, PPT in Ljudstva tekačev, članska teka v Vrtojbi in Trnovem ob Soči. Novogoriški tek se kot tradicionalni Tek po Panovcu vrača na februarski termin, primorsko odprto prvenstvo na 5000 m pa se z majskega seli na septembrski termin. Zaključek PPT 2015 nameravajo pripravili v novembru (22.11.), podrobnosti bodo objavili kasneje. Predvidoma na prvo soboto v decembru (5.12.) bodo izpeljali 16. Štanjelski tek, prvi tek v sezoni 2016. Pravila glede udeležbe za članske teke se ne spreminjajo in so objavljena na spletni strani DLT Filipides, pravila za mladinske teke pa bodo nekoliko spremenjena in bodo objavljena naknadno. Članski teki PPT 2015december 2014: 15. Štanjelski tek (6. decembra) februar: 24. Tek po Panovcu, Nova Gorica (22.) april: BK2IM, Izola (OPP na 21 in 42 km, 12.), Tek v Belo, Idrija (18.), 14. Bovški tek (26.) maj: Majski tek, Ajdovščina (16.), 44. Tek prijateljstva, Hotedršica (23.), 31. Petelinjski tek (30.) junij: 8. Bistrški tek, Črne njive nad Ilirsko Bistrico (6.), Dobravski tek, Dobravlje pri Ajdovščini (28.) avgust: 14. Tek na Tabor, Sežana (22.) september: Rekreacijski tek, Trnovo ob Soči (5.), 20. Kraški tek, Povir (12.), Tek za borelo, Vrtojba (20.), Primorsko odprto prvenstvo na 5000 m, Koper (26.) december: 15. Štanjelski tek za sezono PPT 2016 (5.). Mladinski teki PPT 2015april: 14. Tek Sotočja, Tolmin (11. aprila), 14. Bovški tek (26.) maj: Majski tek, Ajdovščina (16.), 44. Tek prijateljstva, Hotedršica (23.), 31. Petelinjski tek (30.) junij: 8. Bistrški tek, Črne njive nad Ilirsko Bistrico (6.), Dobravski tek, Dobravlje pri Ajdovščini (28.) september: Rekreacijski tek, Trnovo ob Soči (5.), 20. Kraški tek, Povir (12.), Tek po ulicah Cerknega (19.)
Čeprav bo prvi tek v letu 2015 februarski Tek po Panovcu, se je sezona že začela z decembrskim Štanjelskim tekom, kjer tekmovalci prvič niso več nosili stalnih startnih številk.
VJ |
|
|
|
|
|
Primorska bo dobila tri ultra traile | |
|
PRIMORSKA 15 01 |
Lani je Primorska dobila nekaj novih tekov (Sabotin, Čaven, Dimnice ...), ki so vnesli svežino v slovensko tekaško ponudbo, in takoj ko smo tekači pomislili, da nam zdaj manjka samo še kakšen trail, zvrst teka v tačas najhitrejšem vzponu, so v javnosti zaokrožile informacije o kar treh novih trailih. In to ne kakšnih »običajnih«, temveč 100- in večkilometrskih. Kraljevska ponudba, tako razkošna, da se človek vpraša, ali ni že kar pretirana. Saj stokilometrskih tekov ne zmore kdorkoli, pa tudi ti super tekači ne morejo odteči vsakih nekaj dni enega! Starti teh treh ultra trailov tvorijo trikotnik, katerega stranice merijo 25, 35 in 50 kilometrov, kar je koncentracija, ki bi jo kje drugje na tem planetu težko našli. V Podbrdu, kjer so že organizirali svetovno prvenstvo v gorskem maratonu (in ga bodo, kot vse kaže, čez dve leti spet) in soseščini so se domislili, da svoj Pušeljc štirih tekov na treh lokacijah (Podbrdo, Hotavlje-Kopačnica, Ratitovec-Železniki) združijo in organizirajo mega tek v naravi, Ultra Pušeljc Trail. Iz organizacijsko-logističnih razlogov niso iskali novega termina, temveč so za 20. junij 2015 razpisali Podbrdo Trail Running Festival. Angleščina v imenu je utemeljena z ambicijo, da pritegnejo tudi mednarodno tekaško udeležbo, in z dejstvom, da za trail v slovenščini še nimamo ustreznega jedrnatega prevoda. Napovedujejo štiri tekaške prireditve: Mini GM4O (proge 1-3 km, za mladino od 8 do 18 let starosti), Graparski trimček (12 km, 800 m vzponov), GM4O (42,2 km, 2800 m vzponov – tekma za državno prvenstvo v gorskem maratonu) in Ultra Pušeljc Trail. Dolžina slednjega je 100 km, vzponov je za 6000 m, postavljenih bo 10 okrepčevalnic, startnina pa je 80 evrov (do 31. maja 2015). V času priprave tega besedila je bilo skupaj prijavljenih 283 tekačev, od tega za UPT 86. Graparska ultra prinaša tri točke v kvalifikacijah za sloviti Ultra-Trail du Mont-Blanc. Podrobnosti najdeš na povezavi. Ultra Trail 100 Vipavska dolina, napovedan za 9. maj 2015, bo podobno kot Pušeljc imel družbo še dveh tekov, trailov dolžine 25 in 50 km. Organizatorji iz vipavskega planinskega društva so skupaj s turističnim gospodarstvom Vipavske doline pripravili bogat spremljevalni program, pa tudi celotna prireditev zveni ubrano s turistično promocijo doline. Doslej je prijavljenih 69 tekačev, od tega 30 za ultro, katere proga je speljana od starta v Ajdovščini prek Kovka do najvišje točke na Malem Golaku (1495 m), mimo koče na Čavnu, prek Kuclja se spusti v dolino, potem nadaljuje prek vinorodnih krajev na južnih obronkih Vipavske doline. Iz Podnanosa se spet povzpne na Nanos (Pleša 1262 m) in se izteče v Gradišču pri Vipavi, v kampu Tura na višini 251 m. Zgodnje prijave so cenejše, 50 evrov za posameznike, za vsakega od članov tričlanskih štafet pa 30 evrov. Na progi bo 15 okrepčevalnic. Podatka o skupnih višinskih razlikah nismo zasledili. Podrobnosti najdeš na povezavi. Še bistveno daljša pa je proga traila SLO100 milj. Tudi tu gre za tekaški dogodek na primorsko-notranjskih lokacijah s tremi dolžinami prog: 50 km, 100 km in 100 morskih milj (184 km). Start in cilj bosta v Postojni, start bo 18. septembra 2015. Vzponov bo za 7842, spustov pa za 7851 m. Nekaj vmesnih lokacij: Postojna, Cerknica, Snežnik, Senožeče, Nanos, Podkraj, Predjama, Postojna. Postavljenih bo 11 okrepčevalnic. Organizator je Športno društvo Slovenske steze – SLO trail. Roka za prijave sta dva, v prvem je startnina 80 evrov. Razpisa 50- in 100-km teka še niso objavljene. Podrobnosti najdeš na povezavi.
UT Pušeljc bo štel kot kvalifikacijska tekma za UTMB.
Posnetek spletne strani vipavske ultre.
Posnetek spletne strani SLO100 milj.
VJ |
|
|
|
|
|
Letos na seznamu PGT kar 21 tekov, tudi en hrvaški | |
|
PRIMORSKA 08 01 |
Organizatorji Primorskih gorskih tekov so pripravili seznam tekem v letu 2015, ko bo potekala 16. sezona PGT. Napovedanih je 21 tekov za odrasle, največ doslej, in osem za mladino. Novosti so Čaven vertikal, tek na Ratitovec, v pokal se po nekaj letih odsotnosti vrača tek na Kokoš, prvič je na seznamu tudi hrvaški tek Učka vertikal. Tekači iz drugih držav že dolgo sodelujejo na tekmah primorskih tekaških pokalov, sodelovanje italijanskih tekaških organizatorjev s svojimi teki je tudi že dolgoletna tradicija, vključitev enega od hrvaških tekov pa je novost. Pregled sezone 2014, ob katerem so se na sestanku v Kamnjah sredi decembra pomudili organizatorji gorskih tekov in vodstvo PGT, je pokazal, da se je tekov udeležilo več tekačev kot leto prej, več jih je tudi izpolnilo pogoj udeležbe na vsaj osmih tekmah. Sodelovalo je tudi precej pohodnikov. Prvič sta bila v pokal vključena Otlica s svojim tekom na Angelsko goro in Hotavlje s tekom Kopačnica-Blegoš-Kopačnica. Na delo organizatorjev ni bilo pripomb, in tudi poskusna izvedba vertikalnega kilometra na Čaven se je obnesla. Organizatorji so po analizi z zadovoljstvom ugotovili, da so bili vsi teki dobro organizirani, pa tudi zaključek z razdelitvijo priznanj in nagrad v Gaberjah se je iztekel v zadovoljstvo vseh prisotnih. Seznam lanskih 17 članskih in sedmih mladinskih tekov se letos širi na 21 članskih in osem mladinskih tekov (med slednje se po novem uvršča Črna prst). Čaven ponuja 4,4 km dolžine in 1074 m višine, Ratitovec 12,1 km dolžine ter 1148 m višine in 50 m spusta, Kokoš 3,2 km dolžine in 280 m višine, Učka pa 7, 7 km dolžine in 1417 m višine. Gorski maraton štirih občin bo štel za državno prvenstvo in točke PGT, drugi teki na tisti termin pa bodo šteli za udeležbo. Čaven in Ratitovec bosta tudi štela še za slovenski pokal (za točke Ratitovca bosta štela moški tek iz Železnikov in ženski iz Podlonka; ostali bodo šteli za udeležbo). Gradiški tek bo letos podaljšan za kilometer, do razgledne točke Škavnica. Pogoj udeležbe je za člane 11 tekov, za mladino pa pet tekov (za uvrstitev trije). Startnina bo 12 evrov, razen posebej dogovorjenih izjem. Za uvrstitev v članski absolutni konkurenci šteje 11 najboljših tekov, za uvrstitev v kategoriji pa 13 najboljših tekov, pri čemer je pogoj za uvrstitev najmanj šest tekov. Novost je popust za družine – vsak tretji družinski član ne plača startnine. Seznam PGT 2015:5. Tek na Tabor, Gaberje – 30.11.2014, 10.00 - ČLANI 2. Tek na Sabotin, Solkan – 15.2.2015, 11.00 - Č 15. Gradiški gorski tek, Gradišče pri Vipavi – 6.4.2015, 10.00 – Č, MLADINA 11. Bubin spominski tek na Javornik, Col – 25.4.2015, 10.00 - Č 5. Tek čez Veliko Gradišče, Vrhpolje pri Kozini – 3.5.2015, 11.00 - Č 6. Tek Kopačnica-Blegoš-Kopačnica, Hotavlje – 23.5.2015, 9.00 - Č 2. Čaven vertikal, Lokavec – 24.5.2015, 10.00 - Č 12. Tek na Špičasti vrh, Zadlog (Črni Vrh) – 31.5.2015, 10.30 – Č, M 20. Tek na Ratitovec, Železniki – 7.6.2015, 11.00 - Č 6. Gorski tek na malo goro, Kamnje – 14.6.2015, 10.00 - Č 14. Gorski maraton štirih občin, Podbrdo – 20.6.2015, 8.00 – Č, M 10. Tek na Kokoš, Lipica – 28.6.2015, 10.00 - Č 7. Tek po Šentviški planoti, Ponikve – 5.7.2015, 10.00 – Č, M 9. Gorski tek na Bevkov vrh, Jazne – 19.7.2015, 10.00 – Č, M 4. Šmarski tek, Šmarje pri Sežani – 1.8.2015, 18.30 - Č 14. Tekaški vzpon na Široko, Most na Soči – 15.8.2015, 10.50 – Č, M 4. Tek na Angelsko goro, Otlica – 30.8.2015, 9.30 - Č 22. Gorski tek na Črno prst, Podbrdo – 5.9.2015, 9.00 – Č, M 15. Tek na Hleviše, Idrija – 26.9.2015, 10.00 - Č 17. Gorski tek na Nanos, Podnanos – 11.10.2015, 10.00 – Č, M Učka vertikal, Medveja – 17.10.2015, 10.00 - Č Zaključek PGT 2015 (tudi 6. Tek na Tabor za PGT 2016), Gaberje – 29.11.2015, 10.00 – Č
Več na povezavi.
Primorskim gorskim tekom se je letos pridružil še zadnji gorski tek iz Pušeljca štirih primorskih in gorenjskih tekov, Tek na Ratitovec.
VJ |
|
|
|
|
|
Fabio Ivančič, tekač s sončne strani Izole | |
|
IZOLA 05 01 |
Malo je tekačev na Primorskih pokalnih tekih, ki ne poznajo staroste primorskih tekačev. V sezoni 2014 je odtekel 12 od 13 tekov PPT, manjkal je samo v Povirju. Med tekači iz kategorije K (nad 70 let), rojenimi v 30. in 40. letih prejšnjega stoletja, je najnižja letnica, 1933, zapisana ob imenu Istrana Fabia Ivančiča. Fabio svojo »funkcijo« staroste jemlje zelo resno. Ko meni, da kateri od tekov zasluži še posebno pohvalo, ob razglasitvi izidov zaprosi za mikrofon, v imenu kolegov in kolegic pove, s čim so se organizatorji odlikovali, in se jim zahvali. V mesecih, ko ob naših tekaških progah cveti, med tekom nabere šopek in ga na cilju izroči eni od predstavnic organizatorja – vedno seveda dekletu ali ženi. Starosta primorskih tekačev, tudi eden najstarejših rekreativnih tekačev v državi, na tekih demonstrira svoj tekaški kredo: pomembno je teči in v teku uživati. Tako kot v življenju, če je le mogoče. Kljub visokim letom bi Fabio lahko na progi bolj hitel, a se mu to enostavno ne zdi potrebno niti ga ne mika. Umirjen in uživaški pristop k teku, tudi v visoki starosti, ima svoje prednosti. Pomembna je družabnost, ob njej – ali še pred njo – pa je zdravje. Fabio teče že 40 in več let, začel pa je okrog svojega 40. rojstnega dneva, slučajno, kot pravi. »Videl sem, da nekateri tečejo, pa sem si rekel: zakaj ne bi tekel še jaz? Otroka, hčerka in sin sta bila še majhna, ko sem ju nekega dne peljal na sprehod v Simonov zaliv. Tam sem tekel prvič, oblečen v navadno obleko in obut v običajne čevlje. Spominjam se tudi, da smo nekoč šli na Kozino, bilo je poleti, mi pa smo iskali kakšen manj vroč kotiček, in tudi tam sem tekel po travnikih. Na Istrabenzu, kjer sem bil zaposlen kot računovodja, me je k teku spodbujal sodelavec Gvido Franca, z nama je tekel tudi eden od črpalkarjev. Skupaj smo se udeleževali tekov, kot je bil Martinov v Kortah, in drugih. Začelo se je slučajno, iz tega je nastala navada, iz navade razvada, iz razvade zasvojenost. In ko si zasvojen, ne moreš več nehati.« Takšna »zasvojenost« ima svoje pozitivne plati. Fabio na vprašanje, ali redno ukvarjanje s tekom pomaga k boljšemu zdravju, odgovarja: »Mislim, da pomaga. Požene ti kri po žilah, in ko po teku stopim pod tuš, sem čisto druga oseba. Nekaj je gotovo na tem, čeprav morda kakšna druga stvar, recimo kolena, trpi.« Zdravje 81-letniku lepo služi, na njivi dela, kot da bi jih imel 30. Bere, piše, spomin mu ne dela težav, le pri branju potrebuje očala. »A očala bi potreboval ne glede na to, ali tečem ali ne,« zatrjuje. Na desno uho zadnja leta malo slabše sliši (na levo pa je gluh od najzgodnejše mladosti, saj je kot dojenček prebolel vnetje srednjega ušesa, po katerem je ostal brez bobniča), temu prišteje še kakšno »fiziološko« težavo, drugih razlogov za obiskovanje zdravnikov pa nima. Ne spomni se, da bi imel kdaj resnejše tekaške poškodbe, vse do lanskega septembra, ko mu je po novogoriškem teku zateklo levo koleno. To je bil tudi razlog, da v Povirju teden kasneje ni tekel. Najprej je menil, da je oteklina posledica utrujenosti, toda zdravnica ga je poslala k ortopedu. Ta mu je povedal, da ima v kolenu vodo. »Nemogoče, jaz pijem samo vino,« je bil Fabiev komentar. Zdravnik se je nasmejal, potem pa mu je iz kolena potegnil poldrugi deciliter tekočine. Zadnje mesece Fabio pri teku uporablja kolenska steznika in začenja razmišljati, kako dolgo bo še lahko tekel. »Zdravnik mi je namreč povedal, da opaža začetke obrabe kolena. Morda bo leto 2015 zadnje leto mojega teka. V tem primeru bom tek zamenjal s kolesarjenjem,« ima Fabio že pripravljen plan B. Pri miru vsekakor ne namerava biti. Fabio živi in kmetuje na hribu nad Izolo, v neposredni bližini bolnišnice, tik na Rudo. Tistemu koncu se reče Viližan. Do hiše, kjer prebiva njihova družina (še žena in hčerka; sin dela v tujini), 74 metrov nad morjem, vodi strma pot (mimogrede: zelo primerna za trening gorskega teka). »To je najbolj sončni del Izole. Italijani so mu zato pravili Solame. Tukaj uspeva najboljši refošk v Izoli. Moj nono je z nono konec 19. stoletja na Viližanu kupil kamnito hiško in nekaj zemlje okrog nje. Po dobrih sto letih sem staro hišo pred nekaj leti podrl in zgradil novo čisto enakih dimenzij.« Zanimivo je, da so tekočo vodo (sami) napeljali šele pred šestimi leti, prej so uporabljali kapnico, in ko je je zmanjkalo, so iz doline vodo vozili z vozom na oslovski pogon. Tekaški veteran ima odličen spomin. Povedati ve, kako je potekalo življenje v Izoli pred drugo svetovno vojno (»za meščane smo bili sciavi del monte« - sužnji s hriba), spominja se megalomanskih načrtov izpred desetletij, kaj vse naj bi še zgradili na njihovem hribu. Na Viližanu naj bi ob bolnišnici zgradili naselje s hoteli, namenjenimi zdravstvenemu turizmu, in stanovanjskimi bloki za tamkajšnje zaposlene, od Rexa pa naj bi do vrha hriba vozila vzpenjača. Na srečo so ti načrti ostali na papirju. Več škode so »modri« upravljalci z okoljem naredili s kopanjem v hrib. Z laporjem z Viližana so leta 1959 nasipavali močvirje, na katerem je začela rasti koprska Luka, uporabili so ga še za druga nasipavanja, nekaj časa pa je nudil tudi surovino za proizvodnjo v tamkajšnji opekarni. Kopanje so ustavili šele tedaj, ko so prišli tik do edine poti, ki vodi iz doline do bivališča družine Ivančič, in tako poskrbeli, da vožnja po tem nezavarovanem odseku voznikom dviguje adrenalin. Starosta primorskih tekačev ima veliko srce. To ni povezano zgolj s tekom (kot vemo, redni tek okrepi in poveča srce), temveč tudi z njegovo radodarnostjo. V času, ko zori sadje, Fabio ob odhodu na tek v avto ob tekaški opremi vrže še kakšen zabojček grozdja, breskev, fig ... za kolege in kolegice. Njegovi bližnji tekaški prijatelji pa so deležni tudi kakšnega kozarca refoška ali šilca ta močnega iz steklenice, na kateri piše: »Živela svoboda, buljši šnops ku voda!«
Fabio Ivančič na zadnjem teku PPT v letu 2014 v Štanjelu.
Od bivališča Ivančičev sredi vinogradov, oljčnikov in sadovnjakov na najbolj sončnem koncu Izole se odpira čudovit razgled.
VJ |
|
|
|
|
|
Drugi Goricatlon v soncu, dežju in snegu | |
|
NOVA GORICA 27 12 |
Organizatorji, našteli smo enajst organizacij oziroma društev, so drugi Goricatlon, 12-urno dobrodelno tekaško prireditev, izpeljali v nenavadnih vremenskih razmerah, na dan, ko je zima udarila z vso silo. Začelo se je ob osmih zjutraj in končalo ob osmih zvečer, ko je vodja Goricatlona Tomi Ilijaš utrujen, a nadvse zadovoljen sporočil, da so bili postavljeni štirje rekordi. V primerjavi s prvo prireditvijo je sodelovalo več ekip in več tekačev, zmagovalna ekipa je opravila več krogov, vsi skupaj so na kup zložili več krogov, posledica pa je bila, da so za Varstveno delovni center Nova Gorica zbrali več denarja kot lani, na premieri. Že na začetku zadnje sobote v letu so se napovedovale snežinke, potem se je pokazalo sonce, v popoldanskem in večernem delu pa sta se izmenjavala sneg in dež. Mraz je lezel v kosti predvsem redarjem, ki se za razliko od tekačev na progi niso mogli kaj prida ogrevati, sicer pa je bilo za okrepčilo, tudi toplo, poskrbljeno. Dvakratni svetovni prvak v gorskem maratonu, domačin Mitja Kosovelj, je tekel tako lani kot letos, odtekel je dve uri in bil deležen razmeroma ugodnih vremenskih razmer. Povedal je: »Navdušen sem nad takimi prireditvami, vsakokrat z veseljem sodelujem, še posebej zato, ker s svojim načinom življenja lahko prispevam tudi za dobrodelne namene. Fajn je bilo, vreme je bilo med mojim tekom super, za ostale tekače pa je bilo za malenkost slabše. A mislim, da bo to vzdušje premagalo vreme.« Imel je prav, toplina namena, za katerega so tekli in hodili na Goricatlonu, ter pozitivna energija sta sneg, ledeni dež in mraz premagali na vsej črti. Član zmagovalne ekipe ŠD Nanos-K2 sport, Gorenjec Stanko Zupan, je v zadnji izmeni, v dežju in ob slabi vidljivosti, kar letel in nanizal kar 18 950-metrskih krogov, na cilju pa za Ljudstvo tekačev povedal: »Močan motiv je bil, ko sem slišal, da so moji predhodniki tekli odlično in da moram jaz za nov rekordni dosežek narediti le še 15 krogov. Pa odlično vreme je bilo, hladno, kar mi je zelo ustrezalo. Vse je bilo super!« Nekateri tekači so tekli za dve ekipi, kar pravila tekmovanja dopuščajo. Sonja Leskovar je bila edina članica svoje ekipe, tekla je ves dan in zbrala 85 krogov. 12-urni tek sta si pravično razdelila Vanja in Mitja Gleščič, skupaj sta nanizala 125 krogov, povedati pa je treba, da Mitja ni tekel najbolj zdrav. Aleksandra Fortin je tudi tokrat zbrala svojo ekipo in se povsem približala stopničkam, tekla je dvakrat po eno uro. Sodelovali so člani novogoriškega društva reševalnih psov, otroci, na stezo so se odpravili pohodniki, invalidi, pokazalo se je, da vaterpolisti tudi hitro tečejo ... Za nemoten potek prireditve je skrbelo nekaj več kot 50 prostovoljcev. Ob zaključku so prisotne nagovorili in razdelili priznanja podžupanja Ana Zavrtanik Ugrin, predstavnik novogoriškega kluba rotarijancev Martin Šinigoj in direktorica Varstveno delovnega centra Nova Gorica Tea Leban, ki je na koncu še razrezala torto (spekla jo je članica DLT Filipides Valda Dornik) in povedala, kako so se čudili njihovi varovanci, ko jim je povedala, kaj se bo dogajalo: »Kaj, za nas bodo tekli!?« Tomi Ilijaš je potegnil črto: »Padli so vsi rekordi, ki so možni. Število ekip (33) je za pet višje kot lani, udeležencev je bilo tudi več kot lani, krepko čez 300, ŠD Nanos je popravil svoj lastni rekord pretečenih kilometrov (189 krogov, lani 183), skupaj smo nabrali 3616 krogov, kar je 536 več kot lani, posledica vsega tega pa je tudi več zbranega denarja, 5516 evrov, za VDC Nova Gorica.« Najhitrejše ekipe:
Ekipe, ki so zbrale največ denarja:
Več na povezavi.
Sonja Leskovar je bila tudi tokrat vsa ekipa Manufakture.
Vroče srce je ogrelo tudi gole noge.
Tekači so izkusili vse mogoče vremenske razmere, od sonca do snega.
Sodelovali so tudi reševalni psi in njihovi vodniki.
Aleksandra Fortin in Stanko Zupan po prihodu na cilj.
Predstavniki štirih najhitrejših štafet.
Predstavniki ekip, ki so zbrale največ denarja za VDC Nova Gorica.
Direktorica VDC Tea Leban je razrezala torto. Ob njej je najboljša slaščičarka med tekači Valda Dornik.
Fotogalerija (VJ in Edi Sorgo) je na povezavi.
VJ |
|
|
|
|
|
15. Štanjelski tek | |
|
ŠTANJEL 06 12 |
Zadnji primorski pokalni tek sezone je 6. decembra 2014 pri štanjelskem lovskem domu pripravilo ŠK društvo Hruševica pod vodstvom Rajka Grče. Na cilju smo našteli 209 tekačev, na devetkilometrski progi (podatek na spletni strani Timing Poljane je napačen) z živahnimi vzponi in spusti sta bila najboljša letošnja prvaka PPT, Petra in Marko Tratnik. Kislo vreme ni odvrnilo tekačev, ki so se namenili na tradicionalno štanjelsko tekaško prireditev. Tako se lahko tudi 15. Štanjelski tek pohvali z udeležbo več kot 200 tekačev. Ob običajno številni primorski udeležbi so na Kras prišli veterani z gorenjskega konca, za katere je Štanjel ena od obveznih postaj v sezoni. Najstarejši med njimi, Jaka Reš, letnik 1935, je zaključil seznam moških, tik pred njim je bil še dve leti starejši Izolan Fabio Ivančič. Najstarejša kategorija (+70) je bila zelo številna, teklo je devet kerlcev, od tega štirje rojeni v 30. letih. Po odhodu Helene Žigon s tekaških prog so zdaj tekaški nestorji pripadniki generacije, rojene v desetletju, v katerem se je začela druga svetovna vojna. Številno je bilo ljubljansko zastopstvo, s šefom Svobodnih sindikatov Dušanom Semoličem na čelu; Dolenjcev, ki so prejšnja leta prihajali z avtobusom in harmoniko, pa tokrat ni bilo. So pa prišli tekači iz Hotavelj, Boštjan Jezeršek je bil na čelu 18-članske skupine, v kateri je gostoval Cveto Tavčar, žirovski blisk med starejšimi veterani. Kraševci so tudi tokrat tekačem ponudili malico s pršutom, niti terana ni manjkalo, v hladu je prijal tudi požirek ta krepkega, za prebujanje pa je skrbela kava. Domači kmetovalci so na tržnici ponudili svoje pridelke – in posel je kar cvetel. Žal je razglasitev najboljših zamujala zaradi merilcev iz Timinga Poljane, ki so podcenili napovedano število tekačev. Zamujali so že z vpisovanjem, sledile pa so še druge napake. Podobno so merilci zatajili že pred dvema letoma, se spominja organizator Rajko Grča: "Lani je ekipa, ki je predlani delala napake, svoje dobro opravila, letos pa so prišli novi merilci, ki spet delu niso bili kos." V zaostrenih razmerah, ko denarja za izvedbo tekem vsepovsod zmanjkuje, utegne plačevanje časomerilcev, ki svoje delo opravljajo slabo, postati večja težava PPT. Izkazala se ni niti redarska služba. Kakšen kilometer pred ciljem so pustili odprto križišče, ne da bi poskrbeli za zadostne oznake, v katero smer teči. Zašla sta Anej Likar in Marko Peric. Protest prvega so organizatorji upoštevali, Marko pa se za protest ni odločil, tako da je ostala njegova uvrstitev pri koncu razpredelnice namesto med prvimi desetimi. Zmagovalec Marko Tratnik se je med tekom, ko je že izdatno vodil pred Alessandrom Maraspinom, ustavil, ko je opazil past, in nanjo opozoril tamkaj stoječega redarja; a ta na opozorilo ni reagiral. Med prvimi desetimi moškimi je bilo kar šest članov Nanosa, med njimi na petem mestu novinec v tem klubu Simon Strnad, letošnji zmagovalec Primorskih gorskih tekov. Marko Tratnik je povedal, da je ubiral svoj tempo: »Ko je Italijan spustil, sem šel naprej. Proga je bila lepa, ni bilo vroče. Odlične razmere za Gorjane!« Tretji je bil Tomaž Ferjančič, večkratni prvak PPT. Očitno je poškodba pozdravljena, kljub odsotnosti pravega treninga je Tomaž še vedno med najhitrejšimi in bo treba v prihodnji sezoni spet resno računati z njim. Petra je potarnala, da ji ni šlo najbolje, vso progo je čutila utrujenost, očitno pa njena šibkost ni bila tolikšna, da bi zasledovalkam ponudila priložnost. Druga je bila Tržačanka Valentina Bonanni: »Uničena sem! Kar nekaj časa nisem tekmovala, in to se mi pozna. A sem z uvrstitvijo in časom zadovoljna.« Tretja Sergeja Lipušček, pet let starejša od Valentine, pa se ni pritoževala: »Lep tek je bil to, šlo mi je v redu.« Prva tekma sezone 2015 v pokalu PPT je minila brez stalnih startnih številk. Odločitev vodstva pokala, da jih ukine, ni izzvala večjih komentarjev. Lučano Plahuta je za Ljudstvo tekačev povedal: »Počakajmo eno leto, potem pa bomo videli, kako se je zadeva obnesla.« Po osmih letih je na svojem teku spet nastopila Vera Poljšak. Ona je »kriva« za nastanek Štanjelskega teka, bila je njegova prva organizatorka pred 14 leti. V Dutovljah so razglasili izide letošnjega Kraškega pokala. Najboljši moški so Miran Kavs, Stojan Rodica in Rajko Skok, v ženski konkurenci pa so najboljše Rada Milič, Darja Verbič in Neva Žgur Jogan. Vsi našteti so člani ŠD Kraški tekači. Predvsem zaradi prenehanja delovanja Hitrih nog iz Senožeč je se pokal znašel v krizi in zdaj njegovi pobudniki razmišljajo, kako bi mu vbrizgali svežo kri. Na koledarju primorskih tekov do iztekal leta ostaja samo še Goricatlon, dobrodelni tek v Novi Gorici, ki ga bodo pripravili 27. decembra med 8. in 20. uro. Objavljamo pojasnilo Timinga Poljane:"Na podlagi analize dogajanja na prireditvi smo prišli do zaključka, da je s strani Timinga dejansko prišlo do nekaterih organizacijskih napak, za katere se opravičujemo. Vseeno smo mnenja, da ti spodrsljaji niso bistveno vplivali na kvaliteto izvedbe meritev in čas objave rezultatov. Rezultati so zamujali, ker je zelo veliko število tekmovalcev ob prečkanju cilja imelo pokrite ali neberljive startne številke (pod vetrovko, na boku, na hrbtu, zvite ali obrnjene na pasu) oz. so jih odkrili šele tik pred prečkanjem cilja. Z analizo fotografij smo našteli kar 33 takšnih primerov, kar je bilo za prireditev, ki je na skrajnem robu obvladljivosti za ročno merjenje, neobvladljivo. V ZVEZI S TEM TEKMOVALCE IN ORGANIZATORJE OPOZARJAMO, DA JE OBVEZNO STARTNE ŠTEVILKE NOSITI NA PRSIH ALI NA TREBUHU, VIDNE PA MORAJO BITI ŽE VEČ 10 M PRED CILJEM. Na tekmah z ročnim merjenjem je žal nesprejemljivo tudi pritrjevanje na tekaške pasove." Aleš Šubic, Timing Poljane
Izidi:Absolutno, moški:
Absolutno, ženske:
Zmagovalci kategorij:Ž +55: Tea Bajc (ŠD Tekači Vipavske doline) Ž 45-54: Sergeja Lipušček Ž 35-44: Valentina Bonanni Ž 25-34: Petra Tratnik Ž -24: Ana Vrečar (Šmarnogorska naveza) M +70: Vladimir Savić (AK Pivka) M 65-69: Milan Doganoc (Pantera Logatec) M 60-64: Cveto Tavčar (ŠD Nanos) M 55-59: Miran Kavs (ŠD Kraški tekači) M 50-54: Milan Gornik (TKD Sovica) M 45-49: Simon Strnad (ŠD Nanos) M 40-44: Alessandro Maraspin M 35-39: Stanko Zupan (ŠD Nanos) M 30-34: Andrej Velišček (ŠD Kraški tekači) M 25-29: Marko Tratnik M -24: Anej Likar (ŠD Nanos)
Vsi izidi so na povezavi: http://www.timingpoljane.si/wp-content/uploads/2014/12/rezultati_stanjel_2015.htm
Seveda, tek je bil na Miklavžev dan!
Ekipa iz Hotavelj. Žirovec Cveto Tavčar je četrti z leve, Boštjan Jezeršek pa četrti z desne.
Jaka Reš in Vera Poljšak.
Petka v cilju.
Najboljši v Kraškem pokalu. Zgoraj z leve Darja Verbič, Rajko Skok, Miran Kavs, Stojan Rodica; spodaj Rada Milič, Neva Žgur Jogan.
Najboljši v najstarejši kategoriji, z leve: Lucijan Lipušček, Vladimir Savić, Slavko Sitar.
Zmagovalci, z leve: Alessandro Maraspin, Valentina Bonanni, Marko in Petra Tratnik, Tomaž Ferjančič, Sergeja Lipušček.
Hej, hej, Ljubljančanke! Niso ostale brez medalje.
Fotogalerija je na tej povezavi.
Video je na povezavi: https://www.youtube.com/watch?v=ZUAhZ0Lo044&feature=youtu.be
VJ |
|
|
|
|
|
Tek skozi Briško jamo | |
|
BRIŠČIKI 30 11 |
Gorskotekaška sekcija tržaškega planinskega društva (CAI CIM) je zadnjo nedeljo v novembru pripravila svojo tradicionalno, unikatno tekaško tekmovanje Cronotraversata del Maestro (mojstrov kronometer). Najhitreje sta s progo opravila Alessio Milani in Daniela Da Forno. Briška (tudi Briškovska) jama, italijansko Grotta Gigante, je v Guinnessovo knjigo rekordov vpisana kot turistična jama z največjo dvorano na svetu, globoko nekaj več kot sto metrov. Tržaško planinsko društvo, ki z jamo upravlja, vsako leto pripravlja edinstven kronometrski tek skozi velikanko, najprej slab kilometer po površini, nato po 500 stopnicah proti dnu jame in na drugi strani spet po 500 stopnicah ven. Tek je kljub temu, da je kratek, zelo naporen, tekači morajo biti na spolzkih tleh pozorni, kljub temu, da je jama razsvetljena in svetilk ne potrebujejo. Pomagajo si s poprijemanjem za ograjo, za kar pridejo prav rokavice, sicer pa je bila jama pred nedavnim obnovljena in je vzorno urejena: ograja vzdolž stopnic je iz nerjavečega jekla. Tokrat je bilo prijavljenih približno 200 tekačev, na cilju so jih našteli 171. Slovensko zastopstvo je bilo skromno, zadnje zadoščajo prsti ene roke. Nekatere Primorce, ki sicer vsako leto pridejo na ta konec Tržaškega Krasa, je v nedeljo pot vodila na zaključek PGT v Gaberje, manjkali pa so tudi nekateri predhodno napovedani odlični tekači iz notranjosti Slovenije. Tako na stopničkah ni bilo Slovencev, kar se le redko dogaja, vendar slovensko zastopstvo ni povsem izostalo. Zmagala je namreč Daniela Da Forno, kraljica gorskih tekov v Dolomitih, članica ŠD Nanos iz Podnanosa, s časom 10:36, tretji med moškimi pa je bil Paolo Glavina, Slovenec iz Boljunca. Absolutno najhitrejši Alessio Milani je uro ustavil pri 8:54. Organizatorji teka razmišljajo o tem, kako svojo prireditev osvežiti. Nameravajo jo podaljšati prek deset kilometrov, spustu minus sto metrov pa dodati še vzpon na plus sto metrov. Poleg tega so v stikih z organizatorji X-teka skozi Dimnice v brkinskem Slivju. Morda se iz tega izcimi kakšna kombinacija, v kateri bi upoštevali izide enega in drugega teka skozi kraško podzemlje in delili dodatna priznanja najboljšim »duatloncem«. Izidi so na povezavi: http://www.caicim.it/indexita.asp
Paolo Glavina na cilju. Uspel mu je odličen tek, ki mu je prinesel tretje mesto.
Tako je startal Ankarančan Luka Mezek.
Ogrevanje pred tekmo. Daniela Da Forno v družbi z Giulio Schillani, eno najboljših tržaških tekačic. Prijateljici sta osvojili prvo in drugo mesto.
Daniela po prihodu na cilj. Morda je bil to njen zadnji tek skozi Briško jamo, saj se ji norenje navzdol z leti zdi vse nevarnejše.
Sežanka Milojka Klobas se ogreva.
Marco Bocciai prihaja na primorske teke, njegova majica pa pove, da je bil tudi v Dimnicah.
Med udeleženci smo opazili majico Istrskega maratona. Oblekel jo je Mattia Pizzolato.
VJ |
|
|
|
|
|
Zaključek PGT 2014 v Gaberjah in Tek na Tabor | |
|
GABERJE 30 11 |
V Gaberjah na Ajdovskem je društvo PGT, koordinator Primorskih gorskih tekov, 30. novembra 2014 pripravilo zaključno prireditev sezone s podelitvijo priznanj. Še pred tem je TD Burja izpeljalo 6. Gorski tek na Tabor, prvega od tekov sezone 2015. Zmagala sta Simon Strnad in Ana Čufer, tudi zmagovalca letošnje sezone. Zaključek sezone je bil kot običajno, ko mikrofon vzame v roke koordinator pokala Klavdij Čendak, dinamičen in zanimiv. Sproščenosti se navzamejo tudi drugi udeleženci in v Martinovi dvorani nastane prava primorska fešta z narezkom, domačim pecivom in veliko torto. In ogromno dobre volje, nabrane na primorskih gorskih tekih med letom. Število tekačev se je tudi letos povečalo. Čendak ugotavlja, da je to že nekaj let stabilen trend, kar prinaša zadovoljstvo, a tudi dodatne izdatke. Kljub finančnim zadregam so organizatorji pokal pripeljali do konca tako, kot so si zamislili na začetku. Izpeljali so načrtovane teke, vse na visoki ravni, na koncu pa izdatno nagradili najboljše tekače in tiste z največ teki. Na sezono 2014 bo marsikaterega od njih v naslednjih letih spominjala kakovostna bunda, da manjših nagrad niti ne naštevamo, glavna nagrada v Gaberjah pa je bil televizor. Mala Gaja Furlan ga je z žrebom dodelila Stanku Čuferju, očetu najboljše gorske tekačice sezone Ane. Ob Ani se je na najvišjo stopničko povzpel donedavni kolesar Simon Strnad. Čendak ju je povabil, da opravita medsebojni intervju. Ni jima bilo težko, njuni tekaški kolegi pa so izvedeli, da je Simon v gorski tek prišel po naključju, ko se je iztekala njegova kolesarska kariera, potem pa je stvar postala resna in Simon je spoznal, da je tudi tekaški talent. Gorski tek, ta garaški šport, in družba gorskih tekačev sta ga povsem prevzela. Kolegom je čustveno priznal: »Občutki v vaši družbi so enkratni, to je čisto nekaj drugega kot v kolesarstvu! Hvala vsem!« Na Anino vprašanje, kaj je njegov hobi, razen kolesarstva in teka, pa je z odgovorom presenetil: »Kuhanje!« Ana, še mladinka (je najmlajša zmagovalka PGT doslej, medtem ko je Simon najstarejši), je povedala, da bi tistega, ki bi ji pred začetkom sezone rekel, da bo zmagala, imela za neprištevnega. »Zmaga me je presenetila. Vse se je poklopilo. Še naprej bom hodila na te teke, na katerih me navdušuje vzdušje, saj je med nami skoraj več želje po druženju kot pa tekmovalnosti.« Vse najboljše tekače v absolutni konkurenci smo zbrali pred kamero LT in njihove komentarje si lahko ogledate v videu. Med podelitvijo priznanj po posameznih kategorijah je prišlo do škandala, seveda v narekovajih. Boris Žigon, pri katerem je tekmovalnost vedno zelo visoka, je na stopničkah svoj pokal za drugo mesto ponudil Danilu Pudgarju, ki je stal na tretji stopnički, z utemeljitvijo: »Ti si boljši od mene, ta pokal si zaslužiš bolj od mene!« Po prijateljskem prerekanju sta pokala ostala tam, kamor so ju namenili organizatorji, Borisova gesta pa je potrdila besede zmagovalke Ane. Priznanja za odlično opravljeno delo so dobili vsi organizatorji tekem, spomnili so se sponzorjev in sofinancerjev ter medijske podpore Ljudstva tekačev in fotografa Staneta Rovščka; slednji je glavnima organizatorjema Ivu Keteju in Klavdiju Čendaku predal lastnoročno obdelani stekleni stvaritvi. Udeleženci so bili deležni celo mini kulturnega programa, najmlajša tekmovalka Larisa Jogan Žgur je pripravila simpatično plesno točko. V ženski absolutni konkurenci se je letos zgodilo, da sta dve tekačici osvojili enako število točk, tako da sta obe prejeli pokala za tretje mesto. Za obema je najuspešnejša sezona doslej. Marta Švigelj je z resnim treningom osvobodila svoj talent in naravne dispozicije, Urša Trobec pa je po dolgih letih kakovostnih nastopov prišla do najvišje točke, osvojitve bronaste medalje na svetovnem prvenstvu v gorskem maratonu (s slovensko žensko ekipo). Opisovanje PGT s presežniki pa ima svojo senco: podelili so samo dva pokala mladim tekačem, v kategorijah mlajših dečkov in deklic. V preostalih dveh kategorijah (starejši dečki in deklice) nihče od tekmovalcev in tekmovalk ni izpolnil minimuma odtečenih tekem. Odsotnost mladih z gorskih prog je boleča in ji za zdaj ni videti rešitve. Tema za sestanek organizatorjev, ko bodo finiširali načrt sezone 2015, še bolj pa klubov, v katerih se z mladimi ne ukvarjajo in za katere je sistem dela, kot ga prakticira KGT Papež, čista znanstvena fantastika ... Ob tej priložnosti so predstavili neuradni seznam gorskih tekov v letu 2015. Na njem je 17 prireditev (ob Taboru še Sabotin 22.2., Gradišče 6.4., Col 25.4., Vrhpolje 3.5., Hotavlje 16.5., Zadlog 31.5., GM4O 20.6., Kamnje 25.6., Ponikve 5.7., Jazne 19.7., Šmarje 1.8., Široko 15.8., Otlica 26.8., Črna prst 5.9., Hleviše 26.9., Nanos 11.10.), najverjetneje pa se bodo na tej listi znašli še trije teki (Čaven vertikal 24.5., Ratitovec 7.6. in Učka vertikal 17.10.). Seznam bo postal dokončen po sestanku organizatorjev tekov, načrtovanem v naslednjih tednih. Zaključek sezone s tekom na Tabor za sezono 2016 je predviden 29. novembra 2015.
Izidi Teka na Tabor:Absolutno moški:
Absolutno ženske:
Zmagovalci po kategorijah:M 1990 in mlajši: Anej Likar M 1989-1980: Sandi Furlan (ŠD Nanos) M 1979-1972: Borut Malavašič (ŠD Nanos) M 1971-1964: Ivan Sokol (TD Burja) M 1963-1956: Tomaž Devetak (GMG Gorica) M 1955 in starejši: Cveto Tavčar (ŠD Nanos) Ž 1990 in mlajše: Ana Čufer Ž 1989-1980: Bernarda Habe (Dream Team Habe) Ž 1979-1970: Darja Jejčič (TD Burja) Ž 1969-1960: Mihaela Tušar Ž 1959 in starejše: Tea Bajc (Tekači Vipavske doline)
PGT 2014:Absolutno, moški:
Absolutno, ženske:
Zmagovalci po kategorijah:M 1989 in mlajši: Anej Likar M 1988-1979: Sandi Furlan (Ajdovščina) M 1978-1971: Borut Malavašič M 1970-1963: Simon Strnad M 1962-1955: Tomaž Devetak (GMG Gorica) M 1954 in starejši: Cveto Tavčar (ŠD Nanos) Ž 1989 in mlajše: Ana Čufer Ž 1988-1979: Tina Pintar (Vipavski Križ) Ž 1978-1969: Marta Švigelj Ž 1968-1959: Mihaela Tušar Ž 1958 in starejše: Rada Milič (ŠD Kraški tekači) Ml. dečki: Natan Maj Poženel (AD Posočje) Ml. deklice: Sara Furlan (ŠD Nanos)
Izidi so na povezavi: http://www.primorskigorskiteki.si/index.php/pgt
Ciljni finiš vrh Tabora, v sredini je Luciano Comelli, tekaški organizator iz Milj.
Ana Čufer in Simon Strnad sta se dobro znašla tudi z mikrofonom v roki. Opravili sta navzkrižni mini intervju.
Med bogatimi nagradami za najboljše in najpogostejše tekače pokala je bil tudi televizor. Gaja Furlan je za njegovega lastnika izžrebala Stanka Čuferja.
Najboljši v PGT 2014. Družbo jim delajo Jožko Dakskobler (levo spodaj) in Ivo Kete ter Klavdij Čendak (desno spodaj).
Stane Rovšček predaja priznanji Ivu Keteju in Klavdiju Čendaku.
Fotogalerija 1 je na povezavi: https://plus.google.com/photos/103862101339423963519/albums/6087827699388207777
Fotogalerija 2 je na povezavi: https://plus.google.com/photos/103862101339423963519/albums/6088263268263915121
Video je na povezavi: https://www.youtube.com/watch?v=korJjkq4WX8&feature=youtu.be
VJ |
|
|
|
|
|
Začetek prijav za Banka Koper 2. Istrski maraton | |
|
IZOLA 28 11 |
S ponedeljkom se bodo začele prijave za drugo izvedbo Istrskega maratona (nedelja, 12. aprila 2015). Tako kot prvi bo imel sponzorsko podporo Banke Koper. Organizatorji bodo skušali ponoviti odlično premierno izvedbo in jo v nekaterih elementih še nadgraditi. Organizacijski odbor vodi Marijana Sikošek, profesorica na portoroški Turistici, tudi predsednica društva Istrski maraton. Središče dogajanja bo tokrat Izola (v letu 2016 Piran), kjer bo cilj vseh treh dolgih tekov, maratona, polmaratona in rekreativnega teka na 10 kilometrov. Prva dva bosta skupaj startala v središču Izole, start bo na istem mestu kot cilj, pri Lonki, izolska desetka pa se bo začela v Kortah nad Izolo, na nadmorski višini 200 metrov, in se ob spremljavi navdušujočih razgledov spustila do morja. Polmaraton in maraton bosta najprej obiskala Koper in se vrnila v Izolo, kjer bo polmaraton kilometre dopolnil na Livadah in se iztekel v mestnem središču, maraton pa bo nadaljeval proti Strunjanu, Luciji, Portorožu, Piranu, Fiesi in Pacugu. Maratonci bodo enako kot na prvem teku za nalogo dobili preteči (ali prehoditi) Klanec Ljubezni med Fieso in Pacugom. Mimogrede, 86-letna Helena Žigon je na svoj rojstni dan, 13. aprila 2014, med svojim zadnjim polmaratonom ta klanec pretekla! V pokalno tekmovanje Primorski pokalni teki bosta tokrat vključena maraton in polmaraton, oba bosta veljala za odprti prvenstvi Primorske, na katerih bodo lahko sodelovali državljani RS. Na startna mesta treh tekov bodo predvidoma sprejeli 3300 tekačev, od tega 600 maratoncev, 1500 polmaratoncev in 1200 tekačev na desetkilometrskem teku. Tokrat je startnina za vse teke enaka, razlikovala pa se bo po času vplačil. Prvo obdobje, ko je cena najnižja, je podaljšano za dva tedna. Enako bo tudi praktično darilo za prijavljene, vsi bodo prejeli tehnično tekaško majico. Dan pred tremi teki za odrasle, v soboto, bodo pripravili teke za mladino. Razpis za mlade tekače bo objavljen kasneje. Na spletni strani Istrskega maratona bo kmalu objavljen razpis BK2IM, na voljo pa bodo že tudi osnovni podatki o tekih, vključno z video predstavitvama maratonske in polmaratonske ter rekreativne proge. Videa sta produkcija Ljudstva tekačev, ki je tudi letos med soorganizatorji prireditve. Za izvedbo maratona bodo organizatorji potrebovali pomoč približno 500 prostovoljcev, ki bodo srce in duša maratona. Tudi ti se bodo lahko prijavili prek spletne strani Istrskega maratona: http://www.istrski-maraton.si/sl/
Prve izvedbe Istrskega maratona se je udeležilo nekaj več kot 2000 tekačev, na drugi je omejitev postavljena ob število 3300.
VJ, foto: Jadran Rusjan |
|
|
|
|
|
Medeo bo zamenjala Capriva | |
|
CAPRIVA DEL FRIULI (KOPRIVNO) 27 11 |
Medea v Furlaniji-Julijski krajini je bila zadnja leta priljubljen cilj slovenskih tekačev. V prihodnjem letu, 18. januarja, pa tega teka ne bo več, zamenjal ga bo polmaraton v Caprivi Del Friuli (slovensko Koprivno). Datum teka, sredi januarja, ustreza številnim slovenskim tekačem, ki pozimi »delajo bazo«, nabirajo kilometre pred novo sezono oziroma se preizkušajo po zimskem obdobju, ki teke razredči. Tradicija veleva, da se Primorci, pa tudi drugi Slovenci, množično odzovejo na vabilo organizatorjev medejskega teka, društva Gruppo marciatori Gorizia. V Slovenijo je doslej odšlo že tudi precej pokalov in medalj. Organizatorji pa so se odločili, da polmaratona (Maratonina delle due province) v Medei ne bo več. Namesto njega bodo 18. Januarja 2015 pripravili tek Maratonina del Collio (Mali maraton Brd; Collio je italijanska polovica vinorodnih gričev v bližini Gorice in Nove Gorice, na slovenski strani se imenujejo Brda). Proga je ravninska, le rahlo valovita, podobna medejski. Predhodne prijave prinesejo cenejšo startnino (15 evrov) zamudniki bodo plačali 20 evrov. Vodja organizatorjev, predsednik GMG Emiliano Feleppa, je na vprašanje Ljudstva tekačev, kakšne so zahteve do slovenskih tekačev (morebitna zdravniška spričevala ...), odgovoril, da ne bo nobenih tovrstnih težav, zdravniška spričevala ne bodo potrebna. Dodajmo še, da je pri skupinskih prijavah vsak 16. prijavljeni oproščen plačila startnine. Pričakovati je torej mogoče, da se bo obisk Koprivnega, slabih deset kilometrov stran od Gorice, v smeri proti Vidmu (Udine), znašel na koledarju marsikaterega slovenskega tekača. Podrobnejše informacije so na voljo na povezavi: http://www.marciatorigorizia.it/html/home.htm.
V Medei so leta 2012 slovenske tekačice kar dobro napolnile zmagovalne vrste, med prvimi petimi so bile kar tri.
VJ |
|
|
|
|
|
Helena Žigon bo predstavila knjigo Bela dama | |
|
KOPER 26 11 |
Z začetkom zbiranja prijav za Banka Koper 2. Istrski maraton (BK2IM, 12. aprila 2015) bodo stekle tudi tekaške delavnice. Tako kot pred prvim maratonom jih bodo pripravljali organizacijski odbor BK2IM, koprski Inštitut za kineziološke raziskave Univerze na Primorskem in tekaški trener Urban Praprotnik. Načrtovanih je devet delavnic, prva bo v petek, 5. decembra 2014, ob 17. uri v prostorih kineziološkega inštituta na Šmarski cesti 4 v Kopru. Začela se bo s predstavitvijo knjižne uspešnice o življenju Helene Žigon Bela dama avtorice Jasmine Kozina Praprotnik. Rdeča nit biografske pripovedi je polmaraton Piran-Koper, zadnji 21-kilometrski tek te legendarne 86-letne tekačice. Prisotni bosta tako junakinja knjige kot avtorica. Sledilo bo predavanje Urbana Praprotnika o načrtovanju treninga 18 tednov pred BK2IM. Izziv je prvič preteči 10, 21 ali 42 kilometrov. Predstojnik inštituta Boštjan Šimunič bo nato predstavil program tekaških delavnic, predstavniki BK2IM pa bodo podali sveže informacije o pripravah na svojo prireditev. Udeležba na tekaški delavnici bo brezplačna.
Helena Žigon nekaj minut pred startom svojega zadnjega polmaratona, 13. aprila 2014 v Piranu, sprejema čestitke za rojstni dan in dobre želje za tek. V knjigi Bela dama je teh 21 kilometrov med Piranom in Koprom rdeča nit njene življenjske zgodbe.
VJ, foto: Jadran Rusjan |
|
|
|
Stran 19 od 26
