|
|
Mitjevih 24 atenskih ur | |
|
ATENE 19 02 |
Ultramaratonec Mitja Volčanšek (Istrski tovar in Ljudstvo tekačev) iz Izole je na 12. Mednarodnem festivalu ultramaratona v grških Atenah 18. in 19. februarja 2017 nastopil v 24-urnem teku. S pretečenimi 204 kilometri je v konkurenci 47 ultramaratoncev iz 16 držav osvojil četrto mesto. Zdravko Barič je na šestdnevnem teku s 543 kilometri zasedel osmo mesto (če nam bo poslal svoje fotografije, jih bomo dodali temu članku). Objavljamo Mitjeve utrinke iz Aten. Spoznal sem, da cestni teki niso mačji kašelj. 200-kilometrska znamka na 24-urni preizkušnji terja vztrajnost vse do konca in praktično nič počitka. Brez spanja, pavze so največ 10-minutne. Sprva sem imel celo nekoliko višje načrte (216 kilometrov, avtomatična kvalifikacija za Spartatlon), vendar se je izkazalo, da je to brez primerne priprave na cesti tako rekoč nemogoče. Za občutek navajam vmesna časa: 100 kilometrov v 9:45, 120 kilometrov v 12 urah. Po 17 urah pa me je izpraznilo in sem vedel, da 216-kilometrske znamke ne bom uspel doseči. A se nisem prepustil malodušju. Takoj sem resetiral negativne misli in se osredotočil na naslednji cilj, 200-kilometrsko znamko. Kar je pomenilo, da bom moral, kljub utrujenosti, skoraj nobenim pavzam in dejstvu, da sem vmes vse več hodil, garati še skoraj sedem ur. Atenski dosežek je zame tudi velika spodbuda, saj sem prišel na tek z nekaj kilogrami zimske zaloge in brez neke ekstremne kilometrine, kot sen jo pridelal pred glavnimi tekmami v lanski sezoni. Zato vidim še precej možnosti za napredek. Čeprav so proge na tovrstnih tekih precej duhamorne (še zlasti ta v Atenah, na območju nekdanjega letališča Elinikon, sredi precej degradiranega atenskega predmestja; kilometrski krog), pa se tekač na njej sploh ne dolgočasi. Vse smo imeli pri roki. Nekateri udeleženci 48-urne in 6-dnevne preizkušnje so spali kar v šotorih nekaj metrov od proge. Zanimivo je bilo, da nisem imel pojma o svoji uvrstitve in o tem, kdo vodi (lahko prehitiš hitrega tekača, ki ravno takrat počiva, ali obratno). Hvala Zdravku Bariču in njegovi Danijeli, ki sta mi nesebično nudila pomoč! Organizatorji so sicer priskrbeli hrano in pijačo za vse, a sem bil eden redkih brez kakršnegakoli dodatnega spremstva ali pomoči v obliki dodatne mizice s posebej pripravljenimi priboljški, stoli, ležalniki itd. Zdravko je na 6-dnevnem teku kljub poškodbi presegel mejo 500 kilometrov. 12. ultramaratonski festival v Atenah, s certificirano progo, časomerilci in sodniki, je uradno priznana kvalifikacijska tekma za Spartatlon. Kvalifikacijska norma za moške (za uvrstitev v žreb Spartatlona) je 180 pretečenih kilometrov, za 20 odstotkov preseženih 180 kilometrov pa pomeni neposredno uvrstitev na Spartatlon - ne glede na žreb. Sicer pa pri uvrščanju na startno listo te legendarne 246-kilometrske preizkušnje med Atenami in Šparto igrajo še nekateri drugi dejavniki. Imam občutek, da bi, če bi se potegoval za nastop na Spartatlonu, imel kar nekaj možnosti za uspeh. Mitja Volčanšek
Med 47 udeleženci 24-urnega teka so bile štiri ženske. Zmagal je Flynn Joar Jensen (Norveška), letnik 66, z 243,5 kilometra. Drugi je bil Stefaan Despallier (Belgija), letnik 78, z 219 kilometri. Tretji je bil Christos Mavrikios (Grčija), letnik 77, z 208 kilometri. Mitja je letnik 80. Šestdnevnega teka se je udeležilo 12 ultramaratoncev. Zmagal je Johnny Hallneby (Švedska) s 720 kilometri. Tretja absolutno je bila Lena Kristina Jensen (Švedska) s 647 kilometri. Zdravko Barič je bil s 543 kilometri osmi (Zdravko in Mitja sta bila edina Slovenca, ki sta nastopila na festivalu). Na 48-urnem teku je med 20 konkurenti zmagal Sagan Lukasz (Poljska) s 381 kilometri, absolutno druga je bila Fionnuala O'Mara (Irska) s 313 kilometri. Izidi so objavljeni na povezavi.
Mitja Volčanšek med lanskim prečenjem Slovenije po pešpoti E6. |
|
|
|
|
|
3. Valentinov tek na Kokoš | |
|
LIPICA 18 02 |
Astraea Tours, družba, ki se ukvarja s turistično promocijo Krasa, z njo pa tudi istoimensko društvo za promocijo športa na Krasu, je 18. februarja 2017 tretjič pripravila Valentinov tek na Kokoš. Prireditev je ponudila tekmovanje za pokal Primorski gorski teki, temu pa dodala dodatno tekaško ponudbo tekov dvojic in s psi ter pohod. Za točke PGT sta bila z rekordoma proge najuspešnejša Marko Tratnik, ta je ponovil lansko zmago, in Ana Čufer. Udeležba je bila rekordna, našteli so 133 gorskih tekačev, vseh udeležencev pa je bilo še precej več. Naj se pred omenjanjem izidov zadržimo ob dogodku, ki si zasluži, da ga opišemo najprej. Eden od mlajših tekačev je (verjetno) precenil svoje sposobnosti in se na progo zagnal s (pre)visoko hitrostjo. Še pred polovico proge mu je telo odpovedalo in ga ustavilo. To sta opazila Urša Trobec in Stojan Rodica, gorska tekača z ogromno kilometrino na PGT in bogatimi izkušnjami, Stojan pa je tudi organizator tekov. Ustavila sta se in pomagala mlademu tekaču na noge, nato pa sta ga spremljala do cilja, ki ga je počasi le dosegel. Z vrha Kokoši so ga organizatorji odpeljali v dolino, do zdravnika. Prvi pregled je bil pomirjujoč, vseeno pa je zdravnik odredil opazovanje. Urša in Stojan sta se v skrbi za sotekača odrekla boju za čim boljši čas in uvrstitev, za svojo humano dejanje si zaslužita vse priznanje. Marko Tratnik je sprva zaostajal za Tržačanoma Rickyjem Sternijem in Mitjo Zobcem, na strmejših odsekih pa ju je dohiteval in pred ciljem tudi prehitel. Ricky je v izjavi za LT povedal, da je na Kokoš tekel že velikokrat in pred leti že tudi dosegel čas pod 13 minutami, tačas pa nima časa za takšen trening, kot bi si ga želel. Markova sestra Petra je lansko zmago tokrat prepustila Ani Čufer. Niti Ana to zimo ni uspela kaj prida trenirati, ukvarjala se je predvsem s pripravo in polaganjem izpitov, a za zmago je imela dovolj moči. Trojček na vrhu je zaokrožila Klementina Lemut, zmagovalka prvega teka PGT 2017 (na Tabor). Med prvimi desetimi moškimi se je na osmo mesto uvrstil triatlonec Benjamin Skok, ki gorskih tekov sicer ne teče, deseti pa je bil Tanej Fatur, letnik 2006. Tanej, mladi talent iz Ribnice, je bil lani 16. V ženski konkurenci si je četrto mesto priborila mlada Zoja Levec, letnik 2003, mesto za njo se je uvrstila Ana Radivo, ravninska tekačica in triatlonka, katere paradna disciplina je polmaraton. Je pa Petri in Marku uspelo ponoviti lansko zmago v mešanih dvojicah, pred Zojo in Janezom Levcem ter Jernejo in Slavkom Kržičem. Med moškimi dvojicami sta slavila Zobec in Sterni, sledili so jima lanska zmagovalca Simon Strnad in Anej Likar ter Andrea Gottardi in Igor Millo. V konkurenci ženskih dvojic sta zmagali Čuferjeva in Lemutova pred Bernardo Habe in Ano Radivo (dvakratno zmagovalko polmaratona na Istrskem maratonu) ter Rosano Brišar in Kristino Bele, ki sta zmagali lani. V teku s psi je z rekordom 11:28 zmagal Žan Žepič, tako kot lani. Razglasili so tudi najhitrejše lanske sezone teka 511 stopnic Nabrežine, z rekordoma sta zmagala Simon Strnad in Ana Čufer. Organizatorji iz družbe Astraea Tours so se potrudili, veliko so naredili za promocijo in dodatno ponudbo. Skuhali so okusno joto, ponudili brezplačno pivo, delili nagrade, medalje so bile izvirne in so še dodatno razveselile tekače. Bilo pa je tudi nekaj malenkosti, po katerih je videti, da jim še manjka izkušenj na področju tekaške stroke: ciljni prostor ni bil urejen, na seznamih izidov manjkata klubska pripadnost oziroma navedba kraja bivanja tekačev, objavljeni so različni podatki o dolžini proge in višinski razliki (2830 ali 3440 metrov, 263 ali 266 višincev) ... A so si organizatorji priznanje zaslužili, tudi zaradi ukrepanja ob težavah tekača. Najstarejši tekač Albert Lazar, ki bo 12. maja dopolnil 80 let (ne pozabimo!), tokrat – prvič v življenju – ni prišel do cilja. Pa tega ne gre jemati preveč resno, saj nam je Berto z nasmeškom povedal, da bi tudi tokrat prišel do cilja, če bi bila zaključna prireditev vrh Kokoši in če bi ga tam čakal krožnik dobre jote ...
Izidi:Absolutno moški:
Ženske:
Zmagovalci po kategorijah:M 1988 in mlajši: Riccardo Sterni Vsi izidi so na povezavi.
Trije najhitrejši na Kokoši: Riccardo Sterni, Marko Tratnik, Mitja Zobec.
Tri najhitrejša dekleta: Petra Tratnik, Ana Čufer, Klementina Lemut.
Ana Čufer prihaja na cilj v družbi svojega kosmatega prijatelja (na povodcu ga vodi Ivo Kete).
Energija Istrskega maratona na kraški Kokoši.
Albert Lazar bo 12. maja dopolnil 80 let.
Zoja Levec, presenečenje v ženski konkurenci.
Tanej Fatur je svojo lansko uvrstitev izboljšal za šest mest.
Medalje so bile unikatne, privlačno oblikovane.
Najhitrejši mešani pari.
Najhitrejši moški pari.
Najhitrejši ženski pari.
Fotogalerija je na povezavi. VJ |
|
|
|
V cilj prihajata Urša Trobec in Stojan Rodica, ki sta pomagala mlajšemu tekaču v težavah.
|
|
4. Goricatlon | |
|
NOVA GORICA 04 02 |
Novogoriški Rotary klub, Arctur d.o.o. in DLT Filipides so na prvi februarski vikend pripravili četrti Goricatlon, 12-urno dobrodelno štafetno tekaško prireditev. 19 ekip je skupaj preteklo ali prehodilo 2086 kilometrskih krogov, za nakup fibrilatorja so prispevali 2785 evrov. Četrta izvedba je po času odvijanja odstopala od prejšnjih treh, ki so padle v božično-novoletni čas. Sprememba ni bila blagodejna, saj je bilo dogajanje v mestu tokrat bistveno manj živo in tekačev je bilo manj. Člani ŠD Nanos, vselej v boju za prvo mesto po pretečenih kilometrih, so v teh dneh na pripravah v hrvaški Istri in njihovim tradicionalnim konkurentom iz ekipe 28. december ni bilo težko zmagati po številu krogov (krog je meril 970 metrov). V tej konkurenci je bila druga ekipa FORTeam (160) in tretja ekipa TŠDSG Ladra/Smast (158). A pomembnejša je bila evidenca zbranega denarja za dober namen. Predsednica Rotary kluba Nova Gorica Damijana Šinigoj je priznanje za zmagovalno ekipo izročila predstavniku GEN-I-ja, ki je prispeval 414 evrov. Arctur je bil s 345 evri drugi, ŠD Salonit Anhovo z 254 evri pa tretji. Največ krogov je v eni uri odtekel Uroš Vodopivec iz tekaške zmagovalne ekipe. Največ tekačev je teklo eno uro, kar nekaj pa je bilo tistih, ki so tekli dve uri in več. Maloštevilna ekipa iz Posočja TŠDSG Ladra/Smast je tekla po dve uri ali več (Sebastian Cencič 57 krogov), med ženskami pa se je s 54 krogi najbolj izkazala Sonja Leskovar, ekipa Manufakture v eni osebi. Če gre za dobrodelno prireditev, ne more manjkati Aleksandra Fortin. Tudi tokrat je sestavila močno ekipo, zbrala veliko denarja in odtekla za slab maraton kilometrov. Vreme je do dveh popoldne zdržalo, nato pa je začelo deževati. Mraz ni bil prehud, tako da dodatni napor ni bil pretiran, je pa bil tek med 14. in 20. uro kar zahteven. Organizatorji so poskrbeli za okrepčila vseh vrst, najboljša slaščičarka med tekačicami Valda Dornik pa je ob dveh urah teka prispevala še pladenj izvrstnih kremnih rezin. Izidi so na povezavi.
Ivo Kete je najprej gorski tekač, a ko gre za dobrodelnost, mu ni težko teči tudi po ravnini.
Fotogalerija je na povezavi. Video je na povezavi.
VJ |
|
|
|
|
|
2. Bovec maraton, prek visečih mostov in štirih rek | |
|
BOVEC 03 02 |
V Bovcu so 3. februarja 2017 javnosti predstavili drugo izvedbo Bovec maratona (BM, 16. septembra 2017). Večjih sprememb v primerjavi z lansko premiero ni, edino trasa polmaratona bo letos speljana nekoliko drugače. Ob maratonu in polmaratonu bo tudi tokrat v njihovi ponudbi zabavni tek (»fun run«, 8 km), pripravili pa bodo tudi teke mladine. Prireditev sodi pod okrilje Primorskih pokalnih tekov, maraton bo veljal za primorsko prvenstvo. Prijave so odprte (na povezavi), do 11. aprila so najcenejše. Na predstavitvi je predsednik organizacijskega odbora Vasja Vitez najprej spomnil, kakšen je bil lanski BM. Najprej je za točke PPT teklo dobrih 200 otrok, treh tekov se je udeležilo 1447 odraslih tekačev iz 14 držav, od tega 175 maratoncev, rokave je zavihalo 250 prostovoljcev, sodelovali so vsa društva in krajevne skupnosti iz bovške občine, za potrebe tekačev so zgradili del ceste, sicer pa so tekači in njihovi spremljevalci v tistem vikendu zapolnili vse turistične zmogljivosti Bovca in okolice. Tega se veselijo tako turistični delavci kot bovški župan Valter Mlekuž. Organizatorje iz Tekaškega društva Bovec podpirata tako Občina Bovec kot LTO Bovec. Mimogrede: Mlekuž je odtekel prvi maraton, ki so ga pred 36 leti pripravili v Bovcu, letos pa se bo reaktiviral, namenil se je odteči zabavni tek. Letos si Bovčani obetajo prav tako razprodane zmogljivosti in še več obiskovalcev (omejitev je postavljena na 2000 tekačev). »Ni najlažji, je pa najlepši maraton,« je povedal Vitez. Maratonska trasa namreč ponuja 420 metrov vzponov, speljana pa je prek številnih visečih mostov ter vzdolž in prek štirih rek. Polmaratonsko progo so nekoliko spremenili, zdaj je na njej za 280 metrov vzponov, potegnili pa so jo do Srpenice. Zaradi konfiguracije bo nekaj daljša, tekači bodo namerili tja proti 22 kilometrom, toda ker je primarni namen zagotoviti prijeten tek za rekreativce, pri čemer je tekmovalni vidik za marsikoga manj pomemben, to odstopanje ne bo pretirano moteče. Vpisovanje se je začelo že kar na tiskovni konferenci, prvi trije so to formalnost opravili ambasadorji BM, olimpijca Sašo Taljat in Luka Božič ter Rok Bratina. Do 11. aprila je startnina 25 evrov (23 za skupinske prijave), pozneje pa se bo višala. Vpisovanje bodo zaprli najkasneje 4. septembra, zelo verjetno pa že prej, če bodo prej dosegli zastavljene omejitve (lani se je to zgodilo mesec pred napovedanim datumom). Prvih tisoč prijavljenih tekačev bo deležnih tamkajšnje kulinarične posebnosti, bovških krafov (štrukljev). Organizatorje sta pozdravila predsednik Atletske zveze Slovenije Roman Dobnikar in predstavnik Društva Istrski maraton Venčeslav Japelj. Prvi je napovedal, da bodo letos BM sprejeli v družbo izbranih cestnih tekov, ki so jih zbrali v združenju za rekreativne teke, in v Bovec pripeljali katerega od vrhunskih športnikov, drugi pa je bovškim kolegom prenesel pozdrave organizatorjev Intesa Sanpaolo Bank 4. Istrskega maratona in napovedal, da bodo Istrani tudi letos med prostovoljci BM. S seboj bodo prinesli izdatne količine sonca ... Pred novinarji so predstavniki sponzorjev tega tekaškega dogodka podpisali pogodbe o sodelovanju in podpori. Turistični delavci ocenjujejo, da je to ena najuspešnejših akcij bovškega turizma in da so zadovoljni tekači najboljša reklama za to destinacijo.
Fotogalerija je na povezavi.
VJ |
|
|
|
|
|
Teki pokala Primorski gorski teki v sezoni 2017 | |
|
PRIMORSKA 31 01 |
Organizatorji tekov pokala PGT so pripravili seznam gorskih tekov sezone 2017. Letos na seznamu ni več Učka vertikala.
1. 26. nov. 2016 nedelja Gaberje Gorski tek na Tabor 11:00 člani 2. 18. februar sobota Lipica 3. 26. februar nedelja Solkan 4. 26. marec nedelja Gradišče 5. 23. april nedelja Col 6. 7. maj nedelja Vrhpolje 7. 20. maj sobota Kopačnica 8. 21. maj nedelja Lokavec 9. 28. maj nedelja Zadlog 10. 4. junij nedelja Železniki 11. 11. junij nedelja Kamnje 12. 17. junij sobota Podbrdo 13. 24. junij nedelja Ponikve 14. 23. julij nedelja Jazne 15. 5. avgust sobota Šmarje 16. 15. avgust torek Most na Soči 17. 27. avgust nedelja Ajdovščina 18. 2. september sobota Podbrdo 19. 23. september sobota Idrija 20. 8. oktober nedelja Podnanos 3. december nedelja Gaberje |
|
|
|
|
|
11. Kamenjski kros | |
|
KAMNJE 29 01 |
Kamenjci so na prelepo nedeljo, zadnjo v januarju, izpeljali 11. Kamenjski kros, enega od dveh letošnjih. Teklo je 82 tekačev vseh starosti, največ zmag so pripisali tekačem ŠD Nanos. V članski konkurenci je mladinec Jaka Grže ugnal vso konkurenco starejših tekačev. V konkurenci članov so si medalje razdelili Postojnčan, še mladinec, Jaka Grže, domačin Uroš Vodopivec in Borut Albreht iz Hotedršice. Povedel je Borut, potem je tempo dvignil Uroš, Jaka pa je očitno treniral taktiko in je vztrajal za njegovim hrbtom. V strmini se je zdelo, da Postojnčan nima dovolj moči, a je v ravnini vedno priključil, v zadnjem kilometru pa finiširal in zanesljivo zmagal pred Urošem, zaposlenim tudi v organizaciji prireditve, in Borutom. Med mlajšimi veterani je premočno zmagal večkratni primorski prvak PPT Tomaž Ferjančič, ki se zadnje čase zelo uspešno spopada tudi z zahtevnimi vzponi. Od lanskih štirih prireditev v Primorskih pokalnih krosih sta letos ostala samo še dva. Kriza, ki pesti Primorske pokalne teke, ni prizanesla niti krosov, sicer dobrodošle popestritve zimske tekaške (ne)sezone. Udeležba je bila precej slabša od lanske, ko je teklo 130 tekačev, na startu so jih našteli 82. V najboljših letih se je v Kamnjah zbralo 170 tekačev. Opazna je bila vrzel v ženski konkurenci, saj se krosa ni udeležila nobena članica, mlajša in starejša veteranka. Vodilni tekaški kolektiv v Vipavski dolini (in na Primorskem), ŠD Nanos je resda osvojil pet prvih mest, največ med vsemi klubi in društvi, a so organizatorji, med katerimi so tudi člani ŠD Nanos, pogrešali kar precej klubskih kolegov, še zlasti pa kolegic. Neudeležba se ne zdi logična, saj tekači večkrat potarnajo, da se organizira premalo tekov na njihovem koncu, pa tudi sam ŠD Nanos se z organiziranjem – žal - ne ukvarja. Nekateri njegovi člani so na isti dan drugje opravili trening, potem pa skočili do Kamenj, da si ogledajo kros. Kamenjci so vse opravili tako kot že desetkrat prej, napekli so peciva, tudi krofe, ponudili narezek, sadje, čaj in druge pijače. Vreme jim je bilo naklonjeno, pravzaprav so bila vse okoliščine tako usklajene, da lahko govorimo o najprijetnejšem tekaškem dnevu v Kamnjah v vseh letih, kar pripravljajo kros. Medalj letos niso kupovali, iz lesa jih je izdelala vaščanka Marinka Trako. Sistem tekmovanje je letos nekoliko drugačen od prejšnjega. Razpisanih je 18 kategorij, štiri manj kot na začetku pokala, mladinci in mladinke tečejo skupaj s člani, najdaljša proga ni dolga več osem, temveč šest kilometrov, zadnji start je že ob 12. uri, tako da je prireditev pod streho v zgolj slabih dveh urah. Drugi kros te zime bodo v Šmarjah pri Sežani pripravili 12. marca 2017. Izidi (zmagovalci kategorij):Fantje 2010 in mlajši, 300 m: Valentin Rodman (ŠD Nanos) Vsi izidi so na povezavi.
|
|
|
|
|
|
3. Maratonina del Collio | |
|
KOPRIVNO (CAPRIVA DEL FRIULI) 29 01 |
Društvo Gruppo marciatori Gorizia je v nedeljo, 29. januarja 2017, v vasi Koprivno (Capriva del Friuli) na Goriškem tretjič pripravilo svoj polmaraton, imenovan Maratonina del Collio (Mali briški maraton). Na cilju so našteli 395 tekačev, med njimi 25 Slovencev, zastopanih pa je bilo sedem držav. Skupaj s pohodniki, ki so tudi sodelovali, se je v Koprivnem rekreiralo skoraj tisoč ljudi. Organizatorji niso zahtevali zdravniških potrdil ali tekaških kartonov, kar je zdaj v sosednji državi že redkost. Tek je potekal v idealnem vremenu, nekateri tekači so se celo pretoplo oblekli. Odlična organizacija in čudovito okolje gričev z vinogradi sta prav tako prispevala k dobremu razpoloženju. Vsekakor zna takšen pristop organizatorjev v prihodnje privabiti še nove slovenske tekače. Med Slovenci je bil najuspešnejši Mitja Krevs (1:07:31), član AD Kladivar Celje, ki je zmagal. Mitja je poklicni tekač, začel je kot srednjeprogaš, leta 2014 je Slovenijo zastopal na dvoranskem SP v teku na 1500 metrov, dvakrat je zmagal na 21-kilometrski progi Ljubljanskega maratona, zmagal pa je tudi že na polmaratonu v Palmanovi. Deveti je bil Mirko Janjatovič (KGT Papež, 1:18:26), tudi zmagovalec v svoji kategoriji. Kategorijski zmagi sta si priborila še Miran Kavs (ŠD Kraški tekači) in Andrej Robič (ŠD Kranjska Gora). Med dekleti je zmagala Teresa Montrone (1:21:03), Jana Kotar Ilijaš iz DLT Filipides je bila sedma (1:32:49). Zmago v svoji kategoriji si je pritekla Janina klubska kolegica Valda Dornik.
Jana Kotar Ilijaš (levo) je bila v svoji kategoriji druga. Desno predsednik društva Gruppo Marciatori Gorizia Emiliano Feleppa.
Fotogalerija je na povezavi. VJ |
|
|
|
|
|
Zaključna prireditev Primorskih pokalnih tekov 2016 | |
|
HOTEDRŠICA 22 01 |
Z zamudo, ki jo je povzročil izpad financ, so koordinatorji PPT v Hotedršici 22. januarja 2017 le uspeli izpeljati zaključno prireditev sezone 2016 in podelitev priznanj. Najdragocenejša pokala sta osvojila Jernej Šemrov in Sergeja Lipušček, med mladinskimi ekipami je bilo tudi tokrat najuspešnejše AD Posočje iz Tolmina. Prireditev so izpeljali prizadevni člani ŠD Hotedršica, ki jim je na koncu kljub pomanjkanju denarja uspelo pripraviti tudi pogostitev udeležencev. Vzrok za zamudo pri izvedbi zaključka je bil izpad denarja fundacije za šport, ki je do lanskega leta redno podpirala izvedbo najstarejšega slovenskega tekaškega pokala. Vodstvo pokala (koordinacijo je lani prevzel Marjan Tavčar iz Ilirske Bistrice, ob njem sta delovala Robi Mikuž iz Hotedršice in Peter Domevšček iz Trnovega ob Soči) je imelo že ob prevzemu vodenja od predstavnikov DLT Filipides na začetku leta veliko težav s pripravo pokala – in kaže, da se tudi letos ta zgodba ponavlja. Vendar so bili, skupaj z najbolj vztrajnimi organizatorji primorskih tekov, uspešni. Število članskih tekov se je s predlanskih 14 sicer zmanjšalo na devet (prvotno je bilo v pokal vključenih 11 tekov, vendar teka po Panovcu v Novi Gorici in stadionskih 5000 m v Kopru potem niso izpeljali). Število tekov za mladino je ostalo enako, predlani in lani so jih izpeljali po 10. Navedimo še nekaj statističnih podatkov, ki jih je pripravil Robi Mikuž. V pokalu je lani teklo 443 odraslih (predlani 726). Pogoj za priznanje udeležbe jih je izpolnilo 22 (predlani 54). Padec udeležbe se ujema s padcem števila tekem in priča o krizi pokala. Drugače je s podatki o tekih mladine. Po tem, ko smo bili nekaj zaporednih let priča padanju interesa za mladinske teke, je leto 2016 prineslo razveseljujočo rast števila mladih tekačev. Teklo je 912 otrok (predlani 836), ob tem pa je pogoj za priznanje udeležbe izpolnilo 88 mladih tekmovalcev (predlani 107), 45 deklic in 43 dečkov. Marjan Tavčar je vesel, da so sezono uspeli izpeljati in pripraviti tudi njen zaključek, čeprav v spremenjeni obliki, če ga primerjamo s prejšnjimi leti: »Zastavljalo se je vprašanje, ali pokal sploh bo, potem pa je bila pod vprašajem tudi zaključna prireditev. A nam jo je le uspelo izpeljati, četudi šele v januarju, kljub okrnjenim financam. Upam, da bomo uspeli izpeljati tudi jubilejno 25. sezono. Pravzaprav sem o tem prepričan, v teku so dogovarjanja o tem in v nekaj tednih bo vse jasno.« Ko udeležencem pokalnih tekov, ki so prinašali točke, prištejemo še udeležence Istrskega maratona in Bovec maratona, ki sta veljala kot primorski prvenstvi v maratonu in polmaratonu, pod okriljem PPT, pridemo do števila 7500, ki ob siceršnjih finančnih tegobah priča o vitalnosti primorskega teka. Med prejemniki priznanj so bili organizatorji posameznih tekov, pa tudi Ljudstvo tekačev kot medijski podpornik. Najboljši v PPT 2016:Absolutno, moški:
Absolutno, ženske:
Zmagovalci kategorij:Ž +55: Ivanka Širca (AK Pivka) M +70: Lucijan Lipušček (DLT Filipides) Deklice 2009 in mlajše: Manca Žibert (ŠD Tek je lek) Dečki 2009 in mlajši: Jan Dolmovič (OŠ Blanca) Ekipe:
4. ŠD Nanos 2127, 5. TD Bovec 1951, 6. TK Kobarid 1201, 7. SSK Ponikve 542, 8. ŠD Tek je lek 529, 9. TK Ajdovščina 410, 10. PK Ajdovščina 390. Vsi izidi so na povezavi.
Marjan Tavčar je napovedal, da bodo tudi letošnjo sezono, jubilejno 25., izpeljali. Za zdaj kaže, da bo sezona 2017 prinesla 13 tekov. Sestanek organizatorjev je predviden v kratkem, o dogovorih bomo poročali.
Tekači z največ udeležbami v sezoni 2016. Praktične nagrade niso bile bogate, a so jih kljub finančni krizi uspeli zagotoviti.
Zmagovalci skupnega seštevka v mladinskih tekih so bili Tolminci (AD Posočje) pred Pivčani in Hotedršico.
Fotogalerija 1 je na povezavi. Fotogalerija 2 je na povezavi. Video je na povezavi.
|
|
|
|
|
|
Okrogla miza o slovenskem gorskem teku | |
|
LJUBLJANA 15 12 |
Na sedežu Atletske zveze Slovenije (AZS) so 15. decembra 2016 pripravili okroglo mizo o gorskem teku, njegovi preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Različnost pogledov na dogajanje v slovenskem gorskem teku med vodstvom te panoge in nekaterimi tekači, ki se je nazadnje pokazalo na zboru gorskih tekačev ob zaključku tekmovalnega leta v Podbrdu, je botrovalo odločitvi izvršnega odbora (IO) Združenja za gorski tek, da pripravi okroglo mizo na to temo. V prostorih AZS se je na temo Gorski teki včeraj danes in jutri zbralo 16 udeležencev, od tega pet članov IO in šest reprezentantov. Med slednjimi so prevladovali Primorci, najbolj aktivna v razpravi je bila Lucija Krkoč, z dvema svetovnima medaljama letos najuspešnejša gorska tekačica Slovenije. Predsednik IO Tomo Šarf je bil razočaran zaradi skromne udeležbe. Izrazil je pripravljenost vodstva združenja, da odpravijo pomanjkljivosti v delu ter naredijo sistem prijaznejši do tekačev in organizatorjev. Ni res, da se vodstvo zapira pred željami po spremembah, dobrodošli so tako nove ideje kot novi člani IO (pred nedavnim sta iz njega iz osebnih razlogov izstopila dva člana, tako da je pričakovati njegovo popolnitev; op. a.), pripravljeni poprijeti za delo. »Ne delamo slabo,« je zatrdil Šarf in povedal, da je Slovenija gorskotekaško dobro organizirana, edina ob Italiji. Predsednik IO je povedal, da je Mitja Kosovelj (najuspešnejši slovenski gorski tekač vseh časov; op. a.) na zboru v Podbrdu želel javno spregovoriti, vendar so ga zavrnili, sej so ocenili, da tisto »ni bil pravi trenutek«. Mitje potem v Podbrdo ni bilo, prav tako ne Lucije Krkoč, ki je z dvema medaljama na domačem SP postala najuspešnejša slovenska gorska tekačica članica doslej (pred njo je bila lastnica najboljše uvrstitve na SP, četrtega mesta, Mateja Kosovelj). Precej pozornosti so udeleženci odprte mize posvetili vprašanju ustreznosti pravilnika, s katerim vsako leto določijo najboljšega tekača in tekačico. Dejstvo, da tega priznanja letos nista prejela dejansko najuspešnejša, osvajalca medalj na SP Krkočeva in Kosovelj, je dvignilo veliko prahu. Lucija in nekateri njeni reprezentančni kolegi so menili, da bi priznanji morala v roke dejansko najboljših, člani IO pa so branili pravilnik, ki s pripisovanjem visoke vrednosti domačim nastopom omogoča nelogične izide. Na koncu so se zedinili, da do konca februarja tekači pripravijo svoj predlog, kako urediti izbor najboljših, vabljeni pa so tudi, da pomagajo zapolniti članstvo IO. Krkočeva je imela največ pripomb na delo vodstva. Vprašala je, zakaj so medalje gorskih tekačev manj cenjene od medalj drugih atletov. Na navedbo, češ da sta Kosovelj in ona letos ekstremno malo tekmovala, je odgovorila, da je s pripravami zaradi saniranja poškodbe začela šele v maju, uspešno nastopila na SP v gorskem maratonu in na Grintovcu, zaradi izčrpanosti pa se za druge pomembnejše nastope ni odločila (pri Kosovelju je bilo podobno, celotno sezono je podredil nastopu na SP v Podbrdu, še pred tem nastopil na Gorah, po SP pa je prebolel pljučnico; op. a.). »Včeraj« je bil pregled zgodovine reprezentančnih nastopov, na katerih so slovenski tekači na največjih mednarodnih tekmovanjih osvojili več kot 50 medalj. Prvo člansko, srebrno na SP, je leta 2005 domov prinesel Toni Vencelj, zadnje tri so na domačem SP v gorskem maratonu osvojili Lucija Krkoč in Mitja Kosovelj (bronasti) ter ženska ekipa. Žal v Podbrdu ni bilo niti trenerja Edvina Kosovelja, kovača velike večine slovenskih mednarodnih medalj. »Jutri« je bil namenjen pregledu pomembnih dogodkov v prihodnjem letu, čemur je Šarf dodal še svoj pogled na strateška vprašanja slovenskega in svetovnega gorskega teka. Slovenija bo na Veliki planini gostila evropsko prvenstvo v gorskem teku. Vodja organizacije Dušan Papež je zagotovil, da bodo prvenstvo odlično izpeljali, od slovenskih tekačev pa prav tako pričakuje, da bodo od sebe dali vse. Težave bodo s sestavljanjem reprezentanc na treh bistvenih tekmah, ob EP še SP v gorskem teku in SP v gorskem maratonu. Te bodo potekale v času od 8. julija do 6. avgusta, tempirane so nadvse neposrečeno, tako da bo nujno sestaviti tri ekipe z dokaj različnimi sestavami. Nameravajo pa veliko pozornosti nameniti pripravam, tokrat je v načrtu več zborov kandidatov za nastope kot običajno. Opozorili so na dilemo, kako reprezentanco sestavljati, ali na podlagi izbirnih tekem ali po oceni selektorja. Brane Čenčič je napovedal, da si bodo pred EP pomagali s pregledno tekmo, za obe SP pa bo reprezentanco verjetno sestavil selektor, ki pa še ni določen. Udeleženci odprte mize niso mogli mimo ugotovitve, da konkurenca na pokalnih tekmah upada. Kako povečati število tekmovalcev, kako jih spodbuditi, da sestavijo več štafet, zakaj nekateri nepomembni teki po udeležbi močno prekašajo pokalne, so se spraševali. Lucija Krkoč je povedala odgovor na zadnje vprašanje: tekače privlačijo teki z zgodbami, tisti, ki poskrbijo za zanimivost dogodka in njegovo promocijo. S tem se je strinjal Jože Dakskobler, povedal je, kako težko je tekače privabiti v odročno Podbrdo, in napovedal še več dela na promociji. Predsednik, član ožjega vodstva WMRA, je še orisal razmere v svetovnem gorskem teku. Sam se zavzema za posodobitev svetovnega združenja, katerega predsednika bodo volili prihodnjo jesen. Od te izbire bo odvisno, kaj bo z gorskim tekom in ali bo WMRA prisluhnila sodobnim trendom teka v naravi. Prepričan je, da bi morali celotno panogo združiti pod oznako Trail Running in dežnikom svetovne atletske federacije (IAAF), ob tem pa opredeliti specialnosti. Veliko več pozornosti bi morali posvečati štafetam. »Moramo korak naprej, narediti privlačen produkt in ga prodati sponzorjem,« je Šarfova vizija. Predsednik je še napovedal, da bodo tudi v prihodnjem letu z najboljšimi gorskimi tekači sklepali pogodbe, za katere je zagotovljen denar v proračunu atletske zveze, in to približno tako, kot so naredili letos. Po okrogli miziMitjo Kosovelja smo naknadno prosili za odgovor na vprašanje, kaj je želel povedati na zboru v Podbrdu, kjer mu niso dali besede, in za komentar zaključkov odprte mize. "V Podbrdu nisem nameraval kritizirati odbora. Ker so bili zbrani gorski tekači, sem nameraval opozoriti na probleme, ki jih vidim v gorskem teku, ponuditi svoje videnje rešitev ter podati pobudo, da se o tem skupaj pogovorimo in poiščemo rešitve. Pripravil sem si petminutni govor, nisem nameraval utrujati prisotnih. Vse to v namenom, da skupaj nekaj naredimo v dobro gorskih tekov. Glede vsebine okrogle mize pa bi povedal, da verjetno tisti, ki smo dosegali vidnejše rezultate, vidimo nekaj problemov. Sam sem zaradi zaposlitve v policiji v dobrem položaju, nekateri drugi, ki bi si zaslužili ureditev svojega socialnega položaja, pa tega nimajo (denimo Lucija, Mateja ...). Vrhunski rezultati namreč zahtevajo vrhunske vložke in vrhunsko stimulacijo. Razmišljam, kako bi bilo treba urediti razmere za tiste, ki prihajajo za nami. Tu bi morali najti skupni jezik in rešitve, da bi mladi tekači videli perspektivo: če se trudiš, vlagaš v gorski tek, lahko tudi nekaj dosežeš, imaš kaj od tega. Gorski teki so zahtevni, bolj kot kolektivni športi, terjajo veliko individualnega napora. Tekači bi morali biti stimulirani, recimo z organiziranimi pripravami, opremo, druženjem, tematskimi večeri, izmenjavo izkušenj ... Ne samo z denarjem. Dobiti morajo zadoščenje, dobiti zagon za naprej. Potrebujemo načrtno delo, v odboru bi moral vsakdo opraviti svoje delo, svoje mesto mora dobiti strokovnost. Odbor bi moral biti tudi neke vrste servis tekmovalcev. Tekači pa ne hodijo na pokalne tekme, ker je sistem zastarel, zaspali smo. Manjka mu atraktivnosti, stimulativnosti. Ne smemo si več zatiskati oči, sistem potrebuje temeljito prenovo." Rok Bratina je na prošnjo Ljudstva tekačev odgovoril na vprašanje, ki ga je bilo slišati na okrogli mizi: Zakaj ne pride na naše tekme? »Želim postati najboljši skyrunner na svetu. Gorski teki me ne zanimajo več. Ne samo doma v Sloveniji, z izjemo Grintovca, ki je razred zase, pač pa tudi v tujini nasploh. To je bila zgolj vmesna faza v razvoju. Zdaj je s tem konec. Sem v mednarodni ekipi Salomona in tekmujem v svetovni seriji Skyrunning. Tam pa so najboljši gorski tekači. Me njimi tudi moja ikona Kilian Jornet. Star sem 22 let, sem polnoleten in sam se odločam o svoji prihodnosti. Izbral sem si Skyrunning, saj je to pravi tek v visokih gorah. Tukaj ni smešnih pravil o tem, kakšne naj bodo proge. Koga sploh brigajo podatki o tem, kako strm je klanec in ali ni morda proti pravilom. Pravil ni, Skyrunning je svoboda, in to mi je všeč. Sprejeti je treba to, kar ti ponuja narava in se igrati, raziskovati, uživati. Narava je močnejša in človekova dolžnost je, da se ji prilagodi. Disciplina Skyrunning je gorski tek preprosto zasenčila in ga presegla v vsem. Gorski tek počasi odhaja v pozabo. Zame osebno je to le še kros na širokih gozdnih poteh. Torej nič od tega, kar me zanima. Delam to, kar mi je všeč, poslušam samega sebe. Naredil sem ogromno napak, ko sem poslušal druge, dobil ogromno udarcev, a sem se vedno pobral. Zdaj sem se spremenil. Sem izkušenejši in vsi padci so me naredili močnejšega. Zdaj vem, da moram sam odločati o svojih stvareh. Sam moram raziskovati, kako postati najboljši. Ne obremenjujem se več z ostalimi. Nimam ne časa in ne energije za to. Osredotočen sem samo nase in na svoje tekme. Imam izjemno željo in nič me ne more ustaviti. Moj slogan se glasi: edina pot je navzgor. Spremljate me lahko na www.rokbratina.si.«
Tomo Šarf, vodilni v slovenskem gorskem teku, član ožjega vodstva WMRA, človek, ki bi imel možnosti za izvolitev na mesto predsednika WMRA.
VJ |
|
|
|
|
|
Prva tekaška stotica Andreja Zamana | |
|
AJDOVŠČINA 10 12 |
Ultraš na kolesu, trenutno Ajdovec, v kratkem pa bo postal Goričan, 50-letni Andrej Zaman, je sončno in brezvetrno soboto, 10. decembra 2016, izkoristil za svojo prvo tekaško stotico. V 10 urah in 34 minutah je na ajdovskem petkilometrskem tekaškem krogu odtekel 101,5 kilometra. V ta čas pa so všteti tudi vsi postanki. Ura mu je pokazala, da je pri tem pokuril 8146 kalorij. Andrej je poleti kot edini slovenski kolesar doslej premagal 6870 kilometrov dolgo traso dirke Trans Am Bike Race, druge najdaljše dirke, ki jo vozijo brez spremstva in pomoči drugih (daljša je le dirka okrog sveta). Potem pa se je odločil, da brez kakšnih posebnih priprav odteče še svoj najdaljši tek (najdaljši doslej je meril 60 kilometrov). »Videl sem izziv, želel sem se preizkusiti na tej razdalji, pri tem pa je bil čas nepomemben,« je povedal po uspešno izpeljanem teku. »Moraš si upati, preizkušati, kje so tvoje meje, iskati dodatno vrednost življenja,« pojasnjuje, kaj ga vodi v ekstremne preizkuse. Malo manj kot pet kilometrov dolgi makadamski (le delček proge je asfaltiran) tekaški krog pod Ajdovščino se je izkazal za primerno progo, izkazali pa so se tudi Ajdovci in Vipavci. Med tekom, ki se je začel še pred soncem, ob 7. uri, v okolju, belem zaradi slane, končal pa v temi, Andrej niti za hip ni tekel sam. Spremljalo ga je (izmenično) nekaj več kot 50 tekaških prijateljev. Za logistiko je poskrbela Bernarda Jurič, tudi sama privrženka ekstremnih odklopov. »Bilo je odlično, užival sem, vzdušje je bilo čudovito. Vsem, ki so sodelovali, se zahvaljujem na spodbujanje, podporo in pomoč,« je še povedal ultramaratonec. Ob koncu teka ni bil videti izčrpan, dobra volja in energija sta razkrivala, da je imel še rezerve. Vsekakor je ta njegova prva stotica pokazala, da zmore še tudi daljše in hitrejše teke. A o tem še ne razmišlja, v načrtih za prihodnje leto imata prednostno mesto dva nekaj več kot 2000-kilometrska kolesarska nastopa v Italiji in Franciji ter na Japonskem.
Fotogalerija je na povezavi.
VJ |
|
|
|
Bernardinim rokam in počitku ob progi se Andrej ni prepuščal prav pogosto.
Med spremljevalci je bila tudi Klementina Lemut, v zadnjem času ena najuspešnejših primorskih gorskih tekačic.
|
|
Za konec leta še v Gradišče ob Soči | |
|
GRADIŠČE OB SOČI 06 12 |
Po nekaterih napovedih bodo v Italiji z novim letom zaostrili pogoje za nastopanje slovenskih (tako kot drugih tujih) tekačev na njihovih tekaških prireditvah. Tekaški navdušenec Cesare Ballaben 26. decembra 2016 tik za mejo pripravlja tek, za katerega trdi, da bodo na njem še naprej lahko tekli prav vsi, brez omejitev. Kolikor smo uspeli izvedeti po dosedanjem poizvedovanju o tem, kakšne so in bodo zahteve italijanskih organizatorjev tekov do tujcev, naj bi v samo dveh državah Evropske unije od tekačev zahtevali zdravniška spričevala, v Franciji in Italiji. In samo v Italiji se mora tekač včlaniti v klub pod okriljem njihove tekaške zveze ali kupiti »tekaško karto« (run card). Za Slovence to pomeni, da se morajo izkazati s članstvom v enem od društev oziroma klubov Atletske zveze Slovenije ali kupiti tekaško karto in si priskrbeti zdravniško spričevalo. Nekateri organizatorji so doslej tujcem gledali skozi prste, v prihodnjem letu pa naj bi poostrili nadzor nad izvajanjem teh pravil. Tako se utegne zgoditi, da bo po 1. januarju veliko teže in draže priti na start – denimo – polmaratonov v Palmanovi (največji »slovenski« tek izven državnih meja), Gorici ... in drugih tekov, s katerimi Slovenci še dodatno širimo sicer bogato paleto domačih tekov. Slovenska udeležba utegne presahniti, se bojijo v Palmanovi in še kje. Italijani so sicer iznajdljivi in bodo skušali najti kakšno obvoznico okrog pravil, ki so – po besedah enega od italijanskih organizatorjev – v nasprotju z direktivami Evropske unije, tozadevna bojazen pa je kar realna. Marsikateri slovenski tekač pozna Cesareje Ballabena, tekaškega zanesenjaka iz Farre na Goriškem, pred leti odličnega tekmovalca, zdaj pa se ukvarja z organiziranjem in vodenjem tekov v Furlaniji-Julijski krajini ter s promocijo afriških tekačev v Evropi. Cesare je tudi živa atletska enciklopedija, med drugim zelo dobro pozna slovenske tekače. Njegovo vodilo je tek brez meja. Cesare si je izmislil polmaraton v Palmanovi in prvega tudi izpeljal, ob koncu leta pa v Gradišču ob Soči pripravlja tek Corrida di S. Stefano. Tako bo tudi letos, v ponedeljek, 26. decembra 2016, s svojo ekipo organiziral že 30. izvedbo tega teka, tokrat tretjič posvečeno spominu na njegovega očeta Giuliana. Tek je dolg 9,2 km, trasa je v celoti speljana po asfaltu. Start bo ob 10. uri, startnina bo na dan teka 10 evrov, 5 evrov pa bodo plačali tisti, ki bodo bankovec za 5 evrov s pisemsko pošiljko poslali na naslov: Cesare Ballaben, Viale Pitteri 6, 34072 Farra8Go. Osebno bodo ta strošek lahko poravnali tudi 8. decembra 2016 na polmaratonu v Buji (Maratonina di Buja, podrobnosti o tem polmaratonu so na povezavi). V Gradišču je napovedana močna konkurenca afriških tekačev, tekel bo mladi tržaški šampion Riccardo Sterni, iz Slovenije pa doslej ni bilo glasov o kakšni močnejši konkurenci. Slovenci v Gradišču ne potrebujejo ne zdravniškega spričevala ne tekaške karte ne atletske izkaznice, teče se namreč na lastno odgovornost, tako kot tečemo v Sloveniji. Cesare napoveduje, da bo takšen red pri njem veljal tudi v bodoče. Podrobnosti o teku sv. Štefana so na povezavi. Preverili smo, kako bo s polmaratonom v Caprivi del Friuli (3. Maratonina del Collio). Ta tek ne sodi pod jurisdikcijo italijanske tekaške zveze Fidal, so sporočili organizatorji iz društva Gruppo marciatori Gorizia, zato za Slovence ne bo omejitev in dodatnih zahtev. Skratka, teka se bomo lahko udeležili enako kot letos in lani. Pripravili ga bodo 29. januarja 2017, do konca decembra bo startnina 16 evrov, potem pa se bo dvigovala. Podrobnosti so na povezavi.
VJ |
|
|
|
Cesare Ballaben na letošnjem polmaratonu v Palmanovi, skupaj z Lucijo Krkoč.
|
|
17. Štanjelski tek | |
|
ŠTANJEL 03 12 |
Člani ŠKD Hruševica so pod taktirko Rajka Grče 3. decembra 2016 pripravili 17. Štanjelski tek. Devetkilometrski tek živahne konfiguracije (120 metrov vzponov) je po lanski rekordni udeležbi tudi letos, v lepem vremenu, idealnem za hiter tek, rekord zabeležil tudi tokrat. Na cilju so našteli 266 tekačev, zmagala pa sta Marko Tratnik in Lucija Krkoč – šampionka gorskega teka iz Batuj je kar nekoliko nepričakovano postavila ženski rekord 34:20, za 12 sekund je popravila lastno znamko. Štanjelski tek je zaradi visokih stroškov najete merilske ekipe pred letom izstopil iz PPT, potem pa so se organizatorji usposobili še za to delo, se opremili s potrebno tehniko in zdaj brez težav in omembe vrednih napak, ob pomoči Kraških tekačev, izpeljejo enega najbolj priljubljenih primorskih tekov. Lepo vreme in termin, ko hudournik tekaških prireditev v Sloveniji že usiha, sta v Štanjel pripeljala standardno zasedbo primorskih, ljubljanskih in gorenjskih tekačev, in ker gre dober glas v deveto vas, se je na startu znašlo še precej novih obrazov. Tudi konkurenca je bila močna, tako med moškimi kot pri ženskah. Pri slednjih še posebej, saj so se na prvih treh mestih znašle kandidatke za nastop na prihodnjih olimpijskih igrah. 25-letna Neja Kršinar je pred štirimi leti osvojila naslov v PPT in si je za cilj zastavila maratonski nastop v Tokiu 2020, Mateja Pokrivač pa ima za cilj olimpijski nastop na 1500 metrov. Obe sta članici novoustanovljenega Atletskega kluba BC, katerega trenerja sta Roman Kejžar in Dejan Lenart. Kejžar je – kot je zapisal tekač in novinar Peter Kastelic - prepričan, da bodo v Tokiu nastopili trije tekači iz njihovega kluba, v katerem so zbrani še nekateri drugi perspektivni tekmovalci, ob Sonji Roman, ki se je preselila med maratonke. V Štanjelu je bila za obe Lucija Krkoč premočna, vprašanje pa je, koliko je na intenzivnost njunega nastopa vplivalo navodilo trenerjev, naj ne tečeta na polno. Lucija o Tokiu še ne razmišlja kaj veliko, za prihodnjo olimpijado še nima načrtov, kar pa ne pomeni, da je Tokio že prečrtala. Do nadaljnjega ostajata aktualni obe usmeritvi, v gorski tek in maraton. Zmaga na Krasu vsekakor ni presenečenje, rekord pa je padel nekoliko nepričakovano – Lucija se ga ni lotila načrtno, kljub nekaterim manjšim zdravstvenim težavam je optimalne razmere izkoristila za sproščen nastop, ura pa je pokazala, da njena forma niti ni slaba. Pri fantih zmaga Marka Tratnika (tokrat sestre Petre ni bilo na startu) ni bila presenečenje, nekoliko presenetljivo je le drugo mesto Petra Kastelica, ki ne trenira prav resno, pred Alešem Žontarjem. A slednji je nastopil s krepkim prehladom, podobno kot Simon Strnad (6.) se ni mogel upreti vabilu iz Štanjela. Alessandro Maraspin (5.) ni bil v bistveno boljšem zdravstvenem stanju, a je bil najbolje uvrščen od peščice tekačev s Tržaškega. Na prireditvenem prostoru je bilo živahno, na improvizirani tržnici z domačimi pridelki je bilo kar precej prometa, dogajanje so popestrili tudi Koprčan Tomo Reščič, ki je tistega dne slavil 40. rojstni dan, in njegovi prijatelji. Čas ni bil pomemben, tekli so v skupini, na cilju pa nazdravili s šampanjcem. Na progi je bil tudi moški s psi na povodcih. Organizatorjev ni motil, nekateri od tekačev pa so opozarjali, da to ni prav. Obstajajo namreč posebne prireditve za tekače s psi, kamor le-ti sodijo in kjer ne motijo sotekačev. Ta tekač je imel na voljo pasjo pomoč, s tem je bil v prednosti pred drugimi, zato njegov izid ne bi smel veljati. Eno tekačico so organizatorji na progo spustili 20 minut pred startom, tako da je bilo čakanje na najpočasnejše krajše.
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij:M do 24 let: Matija Bolko Vsi izidi so na povezavi.
Fotogalerija je na povezavi. Video je na povezavi. Video (krajša verzija) je na povezavi.
VJ |
|
|
|
|
|
Četrti Istrski maraton bodo pripravili 8. in 9. aprila 2017 | |
|
KOPER 29 11 |
Organizatorji Istrskega maratona, člani Društva Istrski maraton, so v koprski Pretorski palači 29. novembra 2016 novinarjem predstavili četrto izvedbo svoje prireditve. Prihodnje leto bo ob dosedanjih treh sodelovala tudi četrta istrska občina, Ankaran, ki jo je na tiskovni konferenci predstavljal župan Gregor Strmčnik. V Ankaranu so bili veseli povabila k sodelovanju, in to ne le prihodnje leto, to je zanje projekt na dolgi rok. Glede na geografski položaj, izdatne izkušnje z mednarodnimi teki in sodelovanje z Miljami (cestne in trejl izvedbe Evromaratona) ne preseneča razmišljanje ankaranskega župana, da bi v prihodnosti veljalo Istrskemu maratonu dodati mednarodno razsežnost, v sodelovanju s Hrvaško in Italijo. Na ta vidik je opozoril tudi predstavnik Banke Koper, bančne institucije, ki bo še četrtič glavni pokrovitelj prireditve, Igor Radovič. Banka Koper se bo z januarjem preimenovala v Intesa Sanpaolo Bank in se še bolj usmerila v nastopanje na mednarodnem bančnem tržišču. Z njo bo poudarjen tudi mednarodni koncept Istrskega maratona, poimenovanega z novim imenom banke. Radovič je spomnil, da je na tretjem maratonu ob stotniji domačih bančnikov teklo tudi 250 tekačev iz devetih držav, teh pa bo v prihodnje še več. A želijo si tudi veliko tekačev iz vseh slovenskih regij, saj po državi deluje mreža kar 52 poslovalnic Banke Koper. Predstavniki občin (še izolski župan Igor Kolenc ter piranski in koprski podžupan Bruno Fonda in Peter Bolčič) so pohvalili prizadevanja organizatorjev maratona in podčrtali ne zgolj športne dimenzije skupnega projekta vseh štirih občin slovenske Istre. Predsednica organizacijskega odbora dr. Marijana Sikošek ter člana Goran Sambt in Branko Vrabec sta dodala še nekaj podrobnosti o prireditvi. Razpis bodo objavili 1. decembra 2017. Rekreativni tek bo vodil od Ankarana do Kopra (10.300 m), kjer bo cilj vseh tekov, polmaraton bo tekače popeljal iz Kopra do Izole in nazaj, maratonci pa bodo tekli po trasi, ki bo zelo podobna tisti izpred treh let, iz Kopra do Pirana in Portoroža, nato pa nazaj prek Izole v Koper. Na progi Ankaran-Koper bo lahko teklo do 1700 rekreativcev, sprejeli bodo 2300 polmaratoncev in 500 maratoncev. Osnovna startnina bo 30 evrov (v prvem časovnem bloku), s popustom za skupine najmanj osmih tekačev. Start maratona bo v nedeljo ob 10.00, polmaratonci bodo šli na pot ob 10.30, start rekreativnega teka v Ankaranu pa bo ob 10.15. V soboto bodo pripravili teke za otroke in mladino, razpis bo objavljen kasneje. Z organizatorji Malega kraškega maratona je dogovorjeno, da tekači, ki bodo tekli na obeh tekih, do 18. januarja 2017 plačajo le 40 evrov startnine (tako imenovani Prijateljski paket), kasneje pa bo satartnina višja. Več na povezavi 1 in na povezavi 2. Za vprašanja so organizatorji na voljo na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled., tel. 070/720-940.
Skupinski posnetek ob koncu tiskovne konference, z leve: Gregor Strmčnik, Igor Kolenc, Bruno Fonda, Marijana Sikošek, Peter Bolčič, Igor Radovič, v ospredju maskota IM Boškarin Žvelto.
VJ |
|
|
|
|
|
Cronotraversata del maestro | |
|
BRIŠČIKI 27 11 |
Mojstrov kronometer, tek skozi Briško jamo (Grotta Gigante), ki ga gorski tekači iz tržaškega planinskega društva s pavzami pripravljajo od leta 1997, je letos drugič zapored štel za Jamsko kombinacijo. Najboljši so zbirali (pravzaprav odštevali, ker je bil boljši tisti, ki je imel manj točk, pridobljenih z uvrstitvijo) točke še na X-teku Dimnice. V Briški jami sta bila najhitrejša Matjaž Mikloša in Ana Čufer, slednja je izboljšala ženski rekord. V kombinaciji se je Ani na vrhu stopničk pridružil Simon Strnad. V Briščikih je teklo 162 tekačev, tokrat je bilo med njimi 30 Slovencev, več kot kdajkoli prej, ko so nekateri tudi zmagovali. Tržaški organizatorji so tek skozi izredno dobro urejeno jamo – to je po volumnu največja turistična jama na svetu! – pod budnim očesom trimetrskega jamskega medveda izpeljali spretno in prijazno, niti s tekaško birokracijo (tekaška dovoljenja, zdravniška spričevala) niso težili. Delili so izvirne pokale in tehnične majice, po teku so ponudili joto. Seveda je bila startnina nekaj višja kot v Dimnicah (18 oziroma 10 evrov), toda Italijani so za ta denar priložili še dve vstopnici za vodeni ogled jame, s katero upravljajo. Rekorderka teka Daniela da Forno je v dneh pred tekmo na facebooku zapisala, naj Ana Čufer in Jasmina Klančnik tečeta tudi zanjo, ki je na tekmo ne bo. Ana je tekla super hitro, prevzela Danielin rekord, kljub temu, da ji je bilo na tej tekmi vse novo, neznano, Jasmina pa se je odlikovala v spustu in za ta del proge pobrala posebno priznanje. Ferplej, ki navdušuje! Druga je bila Rusinja iz Litve, ki živi v Trstu, Alionka Kornijenko, tretja tržaška kolesarka in gorska tekačica Nicol Guidolin, ki je še čutila posledice bolezni. Tržačanki sta zamenjali mesti, osvojeni v Dimnicah, in ker je bila ženska konkurenca v Brkinih močnejša, je ob istem številu kombinacijskih točk na kombinacijskih stopničkah više stala Nicol. Med desetimi najhitrejšimi sta bili še Špela Malovrh, šesta kot v Dimnicah, in osma Jasmina. Med moškimi je lansko zmago ponovil Matjaž Mikloša, specialist za vzpone na nebotičnike, v tej panogi sodi v sam svetovni vrh. Drugi je bil mladi Tržačan Riccardo Sterni, član italijanske kros reprezentance, tretji pa Francesco Rigodanza, eden boljših italijanskih ultrašev. Simon Strnad je bil četrti, Anej Likar peti, Rolf Majcen osmi. Simon je zmagal v kombinaciji, pred Paolom Glavino in Amedeom Sturamom. Med prvimi desetimi so bili v kombinaciji še Špela Malovrh (5.), Tina Šalehar (8.) in Patrik Malovrh (4.). Po pet najboljših v kombinaciji je prejelo pokale in medalje ter darilne pakete z dobrotami iz Brkinov. Priznanja je v imenu organizatorjev X-teka delila Milojka Klobas, ki tačas vodi Kraške tekače. Letos je v kombinaciji, edinstvenem mednarodnem tekmovanju podzemnih tekačev, tekmovalo 42 tekačev (lani 29).
Izidi so na povezavi.
Najboljša dekleta v Jamski kombinaciji.
Skupina slovenskih tekačev, Matjaž Mikloša je tretji z leve.
Fotogalerija je na povezavi. Video je na povezavi.
VJ |
|
|
|
Uvrstitev v Jamski kombinaciji 2016.
|
|
Gorski tek na Tabor in zaključna prireditev PGT 2016 | |
|
GABERJE 26 11 |
V Gaberjah na Ajdovskem je TD Burja v soboto, 26. novembra 2016, pripravilo prvi tek v sezoni PGT 2017, Gorski tek na Tabor, nato pa so koordinatorji PGT v vaškem domu izpeljali še zaključno prireditev za letošnjo sezono. Zmagovalca teka sta bila Simon Alič in Klementina Lemut, skupna zmagovalca PGT 2016 pa sta postala Simon Strnad in Mihaela Tušar. Kar 90 tekačev je tekmovalo v Gaberjah, kljub kisli vremenski napovedi. Tem se je v nadaljevanju dneva v vaškem domu pridružilo še več gorskih tekačev, prejemnikov priznanj za dosežke v sezoni. Na 4800 metrov dolgi progi s 365 metri vzponov in 118 metri spustov, cilj je bil na razgledni točki vrh Tabora, sta slavila Klementina Lemut in Simon Alič. Za Klementino je bila to druga zmaga v PGT, tudi prvo si je priborila v tem letu, Aličevih zmag v PGT pa najverjetneje niti ni mogoče prešteti. Pričakovati bi bilo zmago Ane Čufer, vendar je Dobravka očitno varčevala z močmi za nedeljski nastop v Briščikih. Drugo mesto je ob Ani zasedel Simon Strnad, tretja pa sta bila Mihaela Tušar in Anej Likar. Zaključna prireditev s podelitvijo sezonskih priznanj, vključno s tistimi za letos prvič izvedeno pokalno tekmo (KBK, absolutna zmagovalca sta bila Simon Strnad in Mihaela Tušar), je bila predstava v režiji koordinatorja PGT Klavdija Čendaka, tudi povezovalca z mikrofonom v roki, ob pomoči sodelavcev in sodelavk. Ob podelitvi priznanj in nagrad so pripravili žrebanje nagrad (prva nagrada je bil velik televizor), zahvalili so se organizatorjem posameznih tekem, sponzorjem in drugim podpornikom (med katerimi izstopa koprska športna zveza), na koncu pa razrezali torto in si ob druženju privoščili prigrizek. Sezona 2016 je ponudila kar 21 tekov za odrasle in 11 tekov za mladino. Točke je osvojilo 35 tekačic in 94 tekačev (skupaj 129), pogoj udeležbe je izpolnilo 19 žensk in 44 moških, štirje so odtekli kar 18 tekov (Špela Malovrh, Mihaela Tušar, Slavko Prezelj, Simon Strnad). Mladih s točkami je bilo 149, opazen je bil premik v smeri večje množičnosti, ki smo ga v preteklih letih pogrešali. Strnad je največji pokal osvojil tretjič zapored, v tej sezoni je za njim 75 tekem, dodatnih treningov pa si skorajda ni privoščil, predvsem zaradi poškodb, ki se ga lotijo, ko so obremenitve prepogoste. Tušarjeva je letos imela manj časa za ukvarjanje s tekom, vendar pa se to na seznamu njenih dosežkov ni poznalo. Sama niti ne ve, koliko tekov je opravila letos, je pa vknjižila že peto sezonsko zmago v PGT, kar jo postavlja na sam vrh med junaki tega pokala. Med ženskami sta na prvih dveh mestih isti imeni, na tretjem pa je ime ostalo isto (Marta), le priimek je drugačen (lani Šorli, letos Švigelj). Med moškimi je novinec v gorskih tekih, sicer pa večkratni zmagovalec ravninskih tekov, Tomaž Ferjančič osvojil drugo mesto, tretji pa je Boštjan Pintar, ki mu je pred časom uspela tudi uvrstitev v državno reprezentanco. Druga tekma sezona 2017, prva v naslednjem letu, bo Valentinov tek na Kokoš, pripravili ga bodo 18. februarja 2017 (povezava povezava).
|
|
|
|
|
|
Rašica Trail | |
|
SREDNJE GAMELJNE 26 11 |
Tudi po uradnem zaključku sezone tekači ne počivajo, kar dokazujejo številne zimske lige in podobne prireditve, razpršene po vsej državi. Pravzaprav je med vsemi tekaškimi dogodki v mrtvi sezoni že kar težko izbrati, kam za konec tedna. Izkušnje so me prepričale, da za popestritev tekaške pozne jeseni izberem tek, na katerem se je napovedala pestra udeležba najbolj neuklonljivih ultrašev. Tako je padla odločitev, da se preizkusim na Rašica Trailu, ki so ga v Gameljnah na obrobju prestolnice v drugo izvedli zadnjo novembrsko soboto. Razgibana krožna trasa s približno 10 kilometri dolžine in 500 metri vzpona je speljana čez in okoli Rašice in je nudila dokaj uravnoteženo kombinacijo položnejših tekaških delov, kratkih, a strmih vzponov in mestoma tehničnih spustov, vse skupaj pa je dodatno otežilo (za koga pa polepšalo) vseprisotno blato. Organizatorji so se izkazali s trasami različnih dolžin, za vse okuse: 20 kilometrov (2 kroga) in 50 kilometrov posamično ter tričlanske štafete (z obvezno prisotnostjo vsaj enega dekleta). Prav tako je bila pohvalna logistika, od parkiranja do več kot dobro založenih okrepčevalnic v ciljnem prostoru in na polovici vsakega kroga, tik pred domom na vrhu Rašice. Organizatorji so navijali za predprijave, a smo se tudi zamudniki oz. tisti, ki smo se za udeležbo odločili tik pred zdajci, lahko brez težav prijavili na samem prizorišču in prejeli tudi čisto spodoben sponzorski paket, ki je vključeval povsem uporabne zadeve, kot so unikatne tekaške nogavice in pokrivalo za hladnejše dni (Mitja je nastopil na 20 km in se uvrstil na četrto mesto – op. ur.). Rezultati tekačev so še enkrat pokazali, da je povprečna raven rekreativnega teka pri nas precej visoka. Tokratni trejl je bil hkrati priložnost, da so se srečali številni odlični gorski in (ultra)maratonski tekači. Že podatek o absolutnih zmagovalcih na kraljevski razdalji v moški in ženski konkurenci je precej zgovoren. Med moškimi je suvereno slavil Ivan Hrastovec, ki je po lanski izredno uspešni sezoni letos tekmoval nekoliko redkeje, med ženskami pa je bila prav tako suvereno najboljša Nataša Robnik iz smetane (ne le slovenskih) cestnih ultramaratonk, ki je tokrat asfalt zamenjala za blatne gozdne steze. Izidi so na povezavi 1, na povezavi 2 in na povezavi 3.
Najhitrejši moški na 20 km, z leve: Aleš Rink, Jernej Kejžar, Aleš Grošelj.
Polona Trobec Mlakar si ni dovolila, da bi zamudila Rašica Trail.
Besedilo, foto in video (povezava): Mitja Volčanšek |
|
|
|
|
|
14. Polmaraton mesta Palmanova | |
|
PALMANOVA 20 11 |
Med skoraj 3000 polmaratonci je zmagal Rok Puhar, druga med polmaratonkami je bila Lucija Krkoč. Slovenci so bili tradicionalno številni, to je bil spet najbolj slovenski tek v tujini. Tudi 14. polmaratonski tek v Palmanovi se je izognil dežju, za nekatere je bila temperatura celo previsoka. Vsekakor je bila nedelja, 20. novembra 2016, primeren dan za prijeten tekaški izlet v Italijo. Po lanskem rekordu 3023 finišerjev so letos našteli 2892 tekačev, ki so zmogli 21-kilometrsko progo. Med njimi je bilo 699 Slovencev iz dejansko vseh koncev države, tudi iz Maribora in Prekmurja, kar 200 so jih predstavljali Urbani tekači, najbolj množična skupina na teku. Števila so zagotovo še nekaj višja, saj nekaj (Slovencev in drugih) v času nastajanja tega članka še ni bilo vpisanih na sezname z izidi. Še več bi bilo tekačev, če v Palmanovi ne bi veljalo nenavadno diskriminacijsko pravilo, da lahko tekmujejo samo tekači z območja Alpe-Adria. Omejitve imajo tudi pri delitvi nagrad, za to, da dobiš priznanje, nista dovolj zgolj hitrost in uvrstitev. Prireditev je bila izpeljana po ustaljenem urniku, tudi tokrat z dvojnim startom na osrednjem trgu vojaškim potrebam podrejene urbanizacije mesta in kasnejšim zlitju dveh tekaških kolon. Niti letos organizatorji niso odpovedali pri tako rekoč zaščitnem znaku svojega polmaratona, privlačnih in praktičnih zgornjih oblačilih za športnike. Tokrat so rumene barve. Slovenija je tudi letos stala na stopničkah tako v absolutnih kot starostnih kategorijah. Najviše se je z zmago zavihtel Rok Puhar (AK Triglav Kranj). Pa njegova (sicer premočna) zmaga ni bila tako enostavna. Ne zaradi morebitnih težav ali konkurence na progi, temveč zaradi gneče pri izhodu z avtoceste. Rok je podcenil gnečo, zaradi katere tekači z več udeležbami na tem teku vstajajo in gredo na pot v Palmanovo zelo zgodaj. Kakšnih 20 minut pred startom je še iskal mesto izdajanja startnih številk, tik pred topovskim strelom pa je uradni povezovalec prireditve Cesare Ballaben na startu še pogrešal njegovo sedmico. Rok se torej na tek ni mogel primerno pripraviti in morda je zato njegov čas 1:08:46 manj, kot bi bil sposoben odteči na tej ravninski furlanski progi. Mohammed Chouqrati (Italija) je bil drugi s časom 1:10:24, Fabio Bernardi tretji s časom 1:11:26, četrti pa je bil drugi Slovenec Boštjan Vimpolšek (Posavje) s časom 1:11:27. Deseti je bil Matej Jeza (Tekaška akademija za odrasle), 12. Marko Tratnik (ŠD Nanos-K2sport). Med ženskami sta na stopničke stopili druga Lucija Krkoč (1:21:33) in četrta Petra Tratnik (1:22:57), obe članici številne ekipe ŠD Nanos-K2sport. Zmagala je Teresa Montrose (1:16:16), tretja je bila Daniela Ferraboschi (1:22:25). Lucija je tekla predvsem zato, da preveri, kaj zmore tačas, in potrdila se je njena domneva, da ima še premalo moči in hitrosti. Petra je bila le za 15 sekund počasnejša od osebnega rekorda, na tekmi brez posebnih ambicij je ujela pravi, enakomeren tempo in sproščeno pritekla na cilj. 11. je bila Aleksandra Fortin, ki teče za ekipo Aldo Moro Paluzza, 15. Veronika Krečič, prav tako iz ŠD Nanos, 18. pa Tanja Potočnik (Kejžar Team). Naslednji zanimivejši cestni tek v italijanski soseščini bo Maratonina del Collio (Mali briški maraton; v resnici gre za polmaraton) 29. januarja 2017 v kraju Capriva del Friuli, nedaleč od Gorice (in Nove Gorice).
Gneča na startu.
Fotogalerija je na povezavi.
VJ |
|
|
|
|
|
25. letni zbor gorskih tekačev: najboljša odsotna | |
|
PODBRDO 19 11 |
Vodstvo Združenja za gorske teke Atletske zveze Slovenije je ob koncu letošnje gorskotekaške sezone izbralo Podbrdo, ki je bilo poleti (drugič) prizorišče svetovnega prvenstva v gorskem maratonu. Dogodek je kljub nemogoči cestni povezavi in slabemu vremenu pritegnil številne gorske tekače, njihove trenerje in funkcionarje v tem športu, skupaj z domačini so napolnili telovadnico OŠ Simona Kosa. Prisoten je bil tudi predsednik Atletske zveze Slovenije Roman Dobnikar. Športni petkov večer je bil prijeten, ob železnem repertoarju letnih srečanj so se domačini tokrat uvodno pomudili ob začetkih slovenskega gorskega teka, saj je bil tek na Črno prst prvi gorski tek pri nas. Glede letnice je sicer bilo nekaj nejasnosti, sprva so govorili o letu 1971, trije tekmovalci, ki so se udeležili prvega teka, pa so datum popravili: prvi gorski tek v Sloveniji so pripravili leta 1970. Ivan in Peter Čufer ter Marko Dakskobler (zmagovalec s časom 1:01) so nanizali nekaj utrinkov iz svojih spominov, med drugim so povedali, da so bili Graparji zaradi »nespodobnega« tekanja po gorah kregani, saj so tedanji planinski funkcionarji trdili, da se morajo obiskovalci gora gibati počasi in uživati v naravi. Peter je danes edini tekač, ki mu je uspelo odteči vse teke na Črno prst, vsakokrat nosi startno številko z zaporednim številom teka. Predsednik izvršnega odbora združenja Tomo Šarf je preletel tekmovalno sezono in jo ocenil kot dobro, za naslednje leto pa je napovedal, da bo KGT Papež organiziral evropsko prvenstvo v gorskem teku. Razdelili so priznanja najboljšim v slovenskem gorskotekaškem pokalu, odhajajočim iz članstva izvršnega odbora in organizatorjem tekem, predstavili nekatere osvajalce medalj na poletnem SP, ob koncu pa razglasili najboljša gorska tekača leta: Karmen Klančnik in Mirana Cveta. Tej idilični podobi gorskotekaškega srečanja pa zaradi objektivnosti mora slediti manj idilični dodatek. V Podbrdu, ki so ga prisotni počastili in mu izkazali priznanje za odlično izpeljano SP, je manjkal marsikateri od tekačev in še kdo, brez katerega si takšnega srečanja skorajda ne bi mogli zamisliti. Najbolj očitna je bila odsotnost Lucija Krkoč in Mitje Kosovelja, osvajalcev bronastih medalj v posamični konkurenci podbrškega SP, Lucija pa je ob tem kot članica ženske ekipe osvojila še srebrno medaljo. Letos sta bila Lucija in Mitja dejansko najuspešnejša slovenska gorska tekača. Toda za najboljša so razglasili Karmen in Mirana. Njuni nastopi zaslužijo vse spoštovanje, vendar primerjave z medaljami svetovnega prvenstva ne zdržijo – razen če je najpomembnejše poslanstvo slovenskega gorskega teka osvajanje medalj na domačih tekih, svetovna in evropska prvenstva pa so drugorazredne tekme. Sum, da drži to zadnje, podkrepi podatek, da Karmen, ki niti v pokalu ni bila prva (med članicami je zmagala Ana Čufer), ni bila članica reprezentance na domačem SP. Na odru so poudarili, da so izbirali natanko po določilih pravilnika in da so točke dvakrat preverjali (zaostanek Ane je bil menda minimalen). Umili so si roke, kriv je torej pravilnik. Mitja se je sprva nameraval zbora udeležiti, tako tudi Lucija, in to je tudi sporočil organizatorjem. In dodal, da bi želel ob tej priložnosti na odru povedati nekaj stavkov. Odgovorili so mu, da to ni predvideno. Najuspešnejšemu slovenskemu gorskemu tekaču vseh časov, dvakratnemu članskemu svetovnemu prvaku, v Podbrdu niso dovolili govoriti. Mitja se je zato poti v Podbrdo odpovedal, prav tako Lucija, tam ni bilo niti Edvina Kosovelja, trenerja, ki je »ustvaril« Mitjo, Lucijo, Matejo, tri najboljše gorske tekače v slovenski zgodovini. Ne vemo, kaj je želel Mitja povedati v mikrofon v Podbrdu, verjetno pa v mislih ni imel samo pohval ... Znano je, da del gorskih tekačev ni zadovoljen z načinom dela vodstva te panoge in da se zato odpovedujejo nastopom za reprezentanco. Izhajajoč iz osebnostnih kvalitet gorskih tekačev, brez katerih ne bi bili tako uspešni, lahko pričakujemo, da bo slejkoprej prišlo do soočenja pogledov v našem gorskem teku. Presenetljivo nihče od prisotnih na gorskotekaškem večeru v Podbrdu dosežkov domačega SP s tremi medaljami ni niti poskusil označiti tako, kot si zaslužijo. Nihče ni povedal, da je bil to eden vrhuncev slovenskega športa v letu 2016, seveda tudi slovenske atletike, največji uspeh v zgodovini našega gorskega teka. In če se tega ne zavedajo niti tega ne cenijo v vodstvu gorskotekaškega združenja, je odveč pričakovati, da bodo svetovne medalje dobile ustrezno mesto znotraj slovenske atletike, nato pa tudi širše v družbi. Lucija in Mitja sta sicer prejela zlati plaketi Atletske zveze Slovenije za posebne tekmovalne dosežke, atleta leta pa sta postala Robert Renner (bron na EP) in Tina Šutej (najboljša slovenska atletinja na olimpijadi). Primorski tekaški dvojec je v tem ocenjevanju, seveda tudi tokrat strogo po pravilniku, obtičal na petem mestu. Mitju v Podbrdu niso dovolili govoriti, zato pa je govorila njegova (in Lucijina) odsotnost.
Gorska tekača leta 2016: Karmen Klančnik, Miran Cvet. Desno predsednik AZS Roman Dobnikar.
Tako je bilo na SP: Mitja Kosovelj v objemu Jožeta Dakskoblerja.
Lucija Krkoč po prihodu v cilj v družbi Antonelle Confortola Wyatt.
Fotogalerija je na povezavi. Video je na povezavi.
VJ |
|
|
|
|
|
21. Ljubljanski maraton | |
|
LJUBLJANA 30 10 |
Na 21. Ljubljanskem maratonu je teklo približno 29.000 tekačev iz 59 držav. V maratonski preizkušnji je priteklo na cilj 1542 moških in 394 žensk, skupaj 1936. Lani je bilo 2111 finišerjev. Med udeleženci treh tekov, maratona, polmaratona in teka na 10 kilometrov, je bilo 44 odstotkov žensk, tako kot lani. Zaključek maratonskega teka je bil neregularen, ker je vodilno vozilo tri tedaj vodeče afriške tekače zapeljalo v napačno smer. Državna prvaka v polmaratonu sta postala dr. Peter Lamovec in Sonja Roman. Idealne vremenske razmere so v nedeljo omogočile nadvse prijeten tek po Ljubljani, ki je rekordno število tekačev ponovno sprejela gostoljubno. Žal se je organizatorjem primerila napaka, ko je dva kilometra pred ciljem vodilno vozilo policije zapeljalo v napačno smer, tako da so trije vodilni Afričani morali teči dodatnega pol kilometra. Zalo verjetno je tretjeuvrščeni Kenijec Levi Omari Matebo tako izgubil realno možnost za postavitev rekorda proge in izdatne finančne nagrade. Povabljene tekače so organizatorji tolažili z dodatnim plačilom. V odsotnosti nekaterih najboljših slovenskih maratoncev (pravijo, da so bili razlogi za odsotnost objektivni – poškodbe) so bili štirje najhitrejši Slovenci Aleš Žontar, zmagovalec prvega Istrskega maratona, Martin Ocepek, Marko Tratnik in Aleš Suhadolnik med 11. In 14. mestom. Med ženskami je zmagala Kenijka Purity Changwony, za njo in še petimi Afričankami je na cilj pritekla veteranka Helena Javornik, ki ji je sledila Petra Tratnik, tako kot Žontar in Marko Tratnik članica ŠD Nanos. Letos maraton v Ljubljani ni štel za državno prvenstvo, pač pa je to veljavo imel polmaraton. Tu je bila slovenska konkurenca močnejša kot v maratonu. Zmagal je dr. Peter Lamovec pred Rokom Puharjem in Domnom Hafnerjem, kar je presenečenje, saj je Rok specialist za to razdaljo, Peter pa je gorski tekač. Na petem mestu je končal še en gorski tekač Gašper Bregar. Med ženskami je slovenske barve proti gostjam iz tujine uspešno branila Sonja Roman, ki se s srednjih prog seli na dolge. Druga je bila Hrvatica Danijela Kuna, tretja pa Madžarka dr. Fruzsina Bakonyi. Na desetki je Blaž Grad zmagal četrtič (pred Matejem Šturmom in Matevžem Plankom), med dekleti pa je presenetila samo 16-letna Laura Stauber, članica AD Štajerska. Sledili sta ji dve Tini, Česnik in Kozjek. Zaplet v finišu maratonskega teka so organizatorji komentirali z besedami, da drugačnih uradnih izidov, kot so bili dejansko doseženi, ne more biti, ne glede na to, kaj se je dogajalo na progi (kjer za zmedo niso bili krivi tekači). Takšno stališče je skladno s prakso, ki je uveljavljena v mednarodni atletiki. Tako se niti na olimpijskih igrah sodniki in organizatorji ne odločajo v prid tekačev, ki so jih – denimo – na progi ovirali in ustavljali gledalci, pri tem pa dejansko spreminjali vrstni red najboljših. Drugačna pa je bila odločitev organizatorjev Teka za borelo letos v Vrtojbi, ki so po napačnem usmerjanju na progi za zmagovalca razglasili tekača, ki ni prvi prečkal ciljne črte. Ni pričakovati, da se bodo v atletskih zvezah zgledovali po Vrtojbi ... Izidi so na povezavi.
Fotogalerija je na povezavi.
|
|
|
|
|
|
X-tek Dimnice 2016 | |
|
SLIVJE 16 10 |
Tek skozi kraško jamo Dimnice in po njeni okolici je letos, ko so organizatorji pripravili tretjo izvedbo, privabil 150 tekačev (prvi 79, drugi 127). V prijetnem, prav nič jesenskem vremenu so uživali v teku in brkinskih dobrotah, na 4000 metrov dolgi progi pa sta bila najhitrejša Ana Čufer in Simon Strnad. Ana je postavila ženski rekord proge s časom 16:15, Simonov čas pa je drugi najboljši doslej, rekord ima še vedno dvakratni zmagovalec X-teka Alessandro Morassi s časom 14:16. Nedeljski X-tek Dimnice 2016 v sodelovanju s Krajevno skupnostjo in Agrarno skupnostjo Slivje ter pod pokroviteljstvom Občine Hrpelje-Kozina organizirajo Jamarsko društvo Dimnice Koper, Športno društvo Kraški tekači Sežana, Turistično društvo Dimnice Slivje, Športna zveza Občine Hrpelje-Kozina, Vaška skupnost Šmarje pri Sežani in spletni portal Ljudstvo tekačev. Letos je bilo nekaj negotovosti, kako se bo izteklo, saj je še dan prej na startnem mestu bila luža. A vse se je odlično izteklo in sonce je marsikoga grelo še preveč, če se je na progi naprezal. Letošnja zmagovalca sta bila prvič v Slivju. Ana Čufer iz Dobravelj pri Ajdovščini je reprezentantka v gorskih tekih, a izid spopada z lansko zmagovalko, Tržačanko Nicol Guidolin, ki je progo poznala, vnaprej ni bil prav nič gotov. Ana je na cilju imela minuto prednosti, za LT pa je povedala, da je pod zemljo tekla z nekaj rezerve. Upoštevala je nasvet organizatorja, naj pazi predvsem na varnost na spolzki progi, poleg tega pa niti svetloba ni dovolj močna, da bi omogočala razvijanje maksimalne hitrosti. Tako so očitno ravnali prav vsi tekači, saj niti tokrat ni bilo omembe vrednih spodrsljajev oziroma padcev, kaj šele poškodb. Dežurna zdravniška ekipa iz Ilirske Bistrice tako ni imela nobenega dela. »Ful lep tek, prav uživala sem,« je povedala zmagovalka. Drugouvrščena Nicol se tačas bolj ukvarja s kolesarstvom in pred tekom je potarnala, da je noge ne ubogajo najbolj. Novice, da je tudi tokrat na stopničkah, se je močno razveselila, uvrstitev je presegla njena pričakovanja. Tretja je bila Litovka, ki živi v Italiji, postavna Alionka Kornijenko. Tudi ona je že tekla v Slivju, celo v času nosečnosti. Sledile so Žirovka Katja Rakušček, Tržačanka Serena Kuhar in Špela Malovrh, tekačica, ki se na primorskih gorskih tekih redno uvršča med najboljše. Tokrat je Špela ostala prikrajšana za stopničke v kategoriji, za kar se ji organizatorji tudi ob tej priložnosti opravičujejo. Zgodilo se je, da so bili nekateri tekači, ki so se prijavili tik pred tekmo (večina se jih je prijavila že prej prek elektronske pošte), v naglici vneseni nepravilno, tako da so se nekateri moški znašli v ženskih kategorijah. Na sami podelitvi so večino zapletov uspeli rešiti, so pa namesto Špeli bronasto medaljo podelili drugi tekačici. Špela bo svojo medaljo naknadno prejela po pošti. Vsekakor utegne biti drugi del pokala Jamska kombinacija, 27. novembra v Briščikih, ko bo na sporedu tekma Cronotraversata del maestro (http://www.caicim.it/indexita.asp), nadvse zanimiv. Italijanski organizatorji iz CAI CIM-a so tekačev Slivju vpisovali na svoj tek z izdatnim popustom (13 namesto 18 evrov). Simon Strnad, doma sicer iz Komna, je na tek prišel z Gorenjske, skupaj s spremljevalci. Prav pred kratkim je ponovno osvojil naslov primorskega pokalnega prvaka v gorskih tekih, v soboto pa je zmagal še na enem od hrvaških trejlov. Startal je zadnji in skočil na prvo mesto. Drugi je bil Paolo Glavina iz Boljunca, eden od organizatorjev teka v Briščkih, pripadnik Ljudstva tekačev, saj sodeluje tudi pri naših štafetah, tretji pa je bil stari znanec X-teka iz Trsta Amedeo Sturam. Tudi Simonu se X-tek zdi zelo zanimiv, to je bilo pravo doživetje. Povejmo še, da je bil sedmi absolutno stric Ane Čufer Mirko Čufer. Na startu ni bilo nekaterih šampionov briškovskega teka, ki so tako zamudili priložnost za pokalno zmago. V najstarejši kategoriji sta tekla dva gospoda, dve leti starejši Albert Lazar je bil hitrejši od Sergia Englandija. Polovica tekačev je prišla iz Italije, Slovenija je bila zastopana s tekači z domala vseh koncev države, tekle pa so tudi Hrvatica in Črnogorka. X-tek je tako zbral tekače iz petih držav, če smo prav šteli. Za tekače je skrbelo skoraj 40 prostovoljcev, od domačih Slivarcev in Kraševcev tudi Istrani, prostovoljka iz Velenja pa se je celo odločila, da svoj rojstni dan preživi v Slivju, kolege iz organizacije je presenetila s pecivom. Lani so domače žene skuhale super joto, letos so super joti dodale še bolj super štrudel (širši Sloveniji znan kot jabolčni zavitek) iz slovitih brkinskih jabolk, ki se je kar stopil v ustih. Ponudba domačih izdelkov in pridelkov na mini tržnici v Slivju, kamor so se po teku preselili tekači, je bila tokrat še bogatejša od lanske, pa tudi prometa je bila kakr precej. To je – med drugim – tudi eden od ciljev organizatorjev. Pozornost Tržačanov je šla tudi brkinski slivovki – gostitelji so jo (seveda brezplačno) očitno ponudili v premajhnih količinah ... Priznanja je delila županja občine Hrpelje-Kozina Saša Likavec Svetelšek. Nekoliko se ji je mudilo, kajti čakali so jo še na druženju ob kostanju v Rodiku (sobotni kostanjev praznik so zaradi slabega vremena prestavili na nedeljo). Za podelitev pokalov si je nadela bele rokavice, tako kot so si jih tudi vsi prejemniki. Pokali so namreč iz aluminija, ta pa je občutljiv na dotik z golo roko. Tudi letos jih je oblikoval in izdelal podjetnik, sicer jamar, Bojan Spasović s svojo ekipo. X-tek namreč slovi tudi po unikatnih pokalih. 11-letni Tarik je ob koncu pomagal Igorju Reščiču izžrebati 25 prejemnikov praktičnih nagrad, ki so jih prispevali sponzorji, tudi naglavne lučke, nepremočljive vrečke za mobije in dva kakovostna kosa športnih oblačil. Vsak tekač iz startnine 10 evrov prispeva en evro za čiščenje kraškega podzemlja. Nekaj dni pred tokratnim tekom so člani Jamarskega društva Dimnice Koper čistili jamo pri Materiji, od izkupička tretjega teka pa bodo organizatorji spet desetino startnine namenili čistosti jam. Vsekakor je dobro vedeti, opozarja Franci Malečkar, da se tekači X-teka trudijo za čistost vode, ki jo pijejo Koprčani in njihovi sosedi, priteče pa prav s tega konca Krasa.
Izidi, moški absolutno:
Ženske absolutno:
Simon Strnad, zmagovalec tretjega X-teka.
Najhitrejša dekleta (pokale držijo z rokavicami): Nicol Guidolin, Ana Čufer, namesto Alionke Kornijenko, ki je odhitela domov k hčerkici, pa je na tretji stopnički njena pooblaščenka.
Posnetek iz podzemlja. Tekačem so jamarji pod noge položili rdeče preproge.
Avtor pokalov Bojan Spasović.
Fotogalerija 1 je na povezavi. Fotogalerija 2 je na povezavi. Fotogalerija 3 je na povezavi. Video Miloša Stankoviča je na povezavi.
VJ, foto: Lucia in Claudio Sardella, Mitja Črne, VJ (avtor je eden od organizatorjev) |
|
Tekače je pozdravila županja Saša Likavec Svetelšek.
Stran 17 od 32
