|
|
Kokoš trejl | |
|
BAZOVICA 19 03 |
|
Nedelja, 19. marca 2023, je bil čudovit dan za čudovit tek v naravi po Krasu. Italijanski organizatorji (društvo Evinrude iz Milj) je dvanajstič izpeljalo trejl na Kokoš, po italijanski in slovenski strani meje, ki je že postal tradicija in sinonim za odlično tekaško prireditev. Tako kot na večini teh tekov so se slovenski tekači izkazali tudi tokrat, na najdaljši in najbolj cenjeni progi (16 km s 600 višinci) sta zmagala Timotej Bečan in Lucija Krkoč. Priložnost za udeležbo na trejlu, ki ga tekači vse bolj hvalijo, je tokrat izkoristilo nekaj več kot 20 udeležencev iz Slovenije, med njimi smo ob članih ŠD Nanos zaznali še skupino članov ŠD Postojna, ostali pa so bili razpršenega porekla. Res je, da omejitev iz časa korone ni več, ostajajo pa pravila, veljavna v italijanskem športnem svetu, ki na ustrezne (priznane) klube nevezanim tekačem otežujejo udeležbo. V Italiji namreč ni tako kot pri nas, ko plačaš, prideš in tečeš na lastno odgovornost – in se zaradi tega ne dogaja nič pretresljivega. Kljub birokraciji organizatorji skušajo biti čimbolj življenjski, a tudi minimum, ki ga zahtevajo od prijavljenih, marsikoga odvrača. Na srečo tisti najboljši, te Italijani znajo prijazno povabiti na prireditev in jim posvetijo ustrezno pozornost, tovrstnih težav nimajo, termin, lokacija, način izvedbe itd. pa jim dokaj ustrezajo. In na stopničke stopajo praviloma slovenski šampioni, po besedah enega od organizatorjev Stefana Bevilacque je zmago na najdaljši in najbolj spoštovani progi samo prvič odnesel italijanski tekač, reprezentant Gabriele Abate (eno srebro na SP v gorskem teku posamično, 5 zlatih medalj na SP ekipno), vseh enajst preostalih (moških) zmag pa je bilo slovenskih. Mitji in Mateji Kosovelj so sledili naši drugi šampioni, zadnji dve leti zmaguje Timotej Bečan, Matejina kolegica iz zlatih časov slovenskega gorskega teka Lucija Krkoč pa je tokrat zmagala tretjič. Stefana niti najmanj ne moti prevlada slovenskih tekačev, zatrjuje, da je z njihovo udeležbo počaščen in vsako leto si prizadeva za to, da se vračajo v Bazovico (sam se z veseljem udeležuje štafete Ljudstva tekačev med Koprom in Bovcem). Izvedba tekme je bila tudi tokrat uglajena, odlično organizirana, obenem pa s tipičnim italijanskim glamurjem, nepogrešljivim na vsaki, tudi manj pomembni prireditvi. Graziano Ferlora, vodja organizacije, je v svojem nagovoru udeležencem obnovil dogajanje v minulih koronskih letih in z zadovoljstvom ugotovil, da je trejl uspešno prebrodil vse ovire tudi v obdobju 2020-2022 in da se ob pomoči sponzorjev veseli še novih nadaljevanj. Natančnejših podatkov o skupni udeležbi ni na voljo, domnevamo pa, da je v Bazovici teklo kakšnih 500 tekačev, kar je za ta čas, ko udeležbe na tekih še krepko zaostajajo za predkoronskimi, odličen podatek. Na cilju so našteli 102 udeleženca desetke, 16-kilometrski glavni tek pa je končalo 315 tekačev. Temu moramo dodati še kakšno stotino tekače oziroma hodcev na netekmovalni 8-kilometrski trasi. Najdaljši tek je bil tehnično manj zahteven kot lani (tokrat so tekli najdalj na slovensko stran, do Velikega Gradišča), bolj tekaški, omogočal je višje hitrosti. Organizatorji so ga takšnega naredili zavestno, pričakovali so nižje čase najboljših, vseeno pa jih je najboljši slovenski gorski tekač Timotej Bečan presenetil, ko je uro ustavil pri uri, petih minutah in 35 sekundah. Dve minuti za njim je tek končal Marko Tratnik, še dobro minuto več je potreboval Gašper Bregar, slovensko falango pa je zaključil Uroš Vodopivec. Najboljši Italijan je bil šele peti, to je bil Lorenzo Buttazzoni. Dobrih osem minut za Timotejem je bila na cilju najhitrejša ženska, Lucija Krkoč, z izdatno prednostjo pred najhitrejšo »domačinko«, Tržačanko Caterino Stenta, s katero je tekmovala Petra Tratnik, na cilju tretja s 17 sekundami zaostanka za Italijanko. Simon Alič, legenda primorskih gorskih tekov, je bil deveti (potarnal je, da na progi ni našel nobenega pravega klanca), triatlonec Aleš Suhadolnik je tokrat »prisprintal« na 13. mesto (vajen je bistveno daljših prog), njegova boljša polovica Marjeta Šibelja pa je zmagala v kategoriji F40. Veteran Asim Kaltak je zašel in nasprotnikom podaril dva kilometra proge (en kilometer v napačno smer, nato pa še vračanje na pravo pot) … Slovenski gorski tekači bodo v soboto, 25. marca, tekli k Sv. Primožu nad Kamnikom, dan pozneje bodo ravninski tekači tekli na Malem kraškem maratonu. Izidi:16 km, moški absolutno:
|
|
|
Štafeta Ljudstva tekačev Bovec-Koper 2023 | |
|
PRIMORSKA 12 03 |
|
Ljudstvo tekačev (LT) bo v soboto, 1. aprila 2023, devetič pripravilo štafetni tek med Bovcem in Koprom. Tekači se bodo na 150-kilometrsko progo podali ob 5.00 v Bovcu, v Koper pa naj bi prispeli okrog polnoči. Prva štafeta je šla na pot leta 2014, ko je LT iz Bovca organizatorjem prvega Istrskega maratona prinesla štafetno palico, simbol maratonske ideje in tradicije. V Bovcu so namreč leta 1979 pripravili prvi primorski in slovenski maratonski tek. Odtlej pred izvedbo bovškega in istrskega maratona vsako leto v drugo smer tečejo tekači z (doslej vedno) kovinsko palico. Epidemija covida je ta red nekoliko spremenila, ker leta 2021 tekov in štafete ni bilo, je pot tekače dvakrat zapored vodila iz Kopra v Bovec. Tokratni tek se bo začel v Bovcu in naj bi ga, kot običajno, sestavljalo deset etap. Število etap je naključno in se ravna po željah tekačev, vsak od njih lahko odteče daljši ali krajši del proge. Tako kot lani bo tudi letos etapa Tolmin-Kanal v trejl slogu, teh 20 km je delno asfaltiranih in delno makadamskih, tekači pa premagajo še 300 višinskih metrov. Novost pa je manjša sprememba na relaciji Zagrajec-Sežana, saj tokrat vmesni postanek ne bo v Dutovljah, temveč v Krajni vasi. Spremembo so predlagali kraški tekači, tako bo tek bolj tekoč, tekači pa bodo manj izpostavljeni prometu. Tekači bodo prenašali kovinsko štafetno palico, dolgo 15 centimetrov, premera 2,5 centimetra, težko 377 gramov. Palica je pravo umetniško delo, idejo in izvedbo je podpisal večkratni udeleženec štafetnega teka Marko Dugon. Predvidena trasa štafetnega teka Bovec-Koper (1. aprila 2023):Bovec-Kobarid, 23 km, start ob 5.00 Urnik je približen, dejansko ga bo narekoval tempo sodelujočih. Nekaj daljša bosta postanka v Biljah in Zagrajcu. Osnovna naloga je preteči vso razdaljo, pri čemer na posameznih odsekih sodeluje poljubno število tekačev. Vsi udeleženci sodelujejo na lastno odgovornost, poskrbljeno bo za spremljavo z vozilom in osnovno okrepčilo. Kandidati za sodelovanje v štafeti naj se do 22. marca 2023 prijavijo na e-naslov:
Letošnja štafetna palica, delo Marka Dugona, in ovca iz Bovca :).
Lani je štafeta med Kanalom in Tolminom prvič tekla prek Mosta na Soči, ta del trase je začrtal domačin Tomaž Kenda (za njim na kolesu Paolo Glavina iz Boljunca).
VJ
|
|
|
9. Sabotin vertikal | |
|
SOLKAN 19 02 |
|
Tudi deveta izvedba Sabotin vertikala je bila kronometrska, tako kot lani. Zmagala sta Uroš Rozman in Varineja Drašler, našteli pa smo 44 tekačev (lani 71), od tega osem žensk. Rekord proge Mirana Cveta je ostal nedotaknjen, novinec na tej progi, Gorenjec Uroš Rozman je za njim zaostal za tri minute, pa tudi Varineja Drašler je za svojim rekordom zaostala za minuto. V okrnjeni udeležbi, za katero gre kriviti predvsem letos nenavadno darežljiv sneg, nismo videli nekaterih močnejših gorskih tekačev, niti enega z lanskih stopničk, medtem ko je pri ženskah ostala ista zasedba, le da je na drugem mestu Klaro Močnik zamenjala Anja Mikuž. Za razliko od zmagovalke, aktualne skupne zmagovalke PGT Varineje, sta obe zasledovalki lanska časa izboljšali, Klara (letnik 2007) za minuto, Anja pa za dve. Klara po končani devetletki šolanje nadaljuje v Ljubljani, kjer trenira pri Svjetlanu Vujasinu, ki je vzgojil Marušo Mišmaš in Žana Rudolfa. Njena postava doživlja spremembe, kot sama pravi, pa se način treniranja niti ni kaj bistveno spremenil. Prva tekma PGT v letošnjem letu ji je prinesla napredek, presenetljivo pa je zbijanje časa na progi tega mini vertikala še uspešneje šlo od nog enajst let starejši Anji. Za slednjo je uspešna bazična priprava s treningi, ki jih piše Lucija Krkoč. Anja je zimo kronala s skupno zmago v hrvaški istrski zimski ligi. Lanski zaostanki na Sabotinu za Varinejo so se stopili, pri Anji s treh minut in pol na slabe pol minute, pri Klari s treh na manj kot eno minuto; šampionka bo morala ukrepati, če noče, da ji zasledovalki prideta preblizu. Uroš je svoj prvi nastop na Sabotinu zaokrožil z zmago in se veseli dobre forme za ta letni čas, tudi zato, ker je zadnje čase tekel bolj po ravnini. Giorgio Turel se je na domačem terenu (domuje na italijanski strani pod tem hribom) izkazal z drugim mestom, njegova želja pa je, da mu skupaj s kolegi v domači vasi uspe izpeljati še en tekaški vzpon na Sabotin, tokrat z italijanske strani. Elis Filipič je pred nedavnim doživel poškodbo pri kolesarjenju in tretja stopnička je kar nekoliko presenetljiv uspeh po razmeroma skromnem zimskem treningu. Izvedba je bila tekoča, vodja Miha Repič in solkanski kajakaši so se izkazali. Bo pa skromna udeležba Miho udarila po žepu, saj vse, kar je manj kot 60 udeležencev, v njegovi kalkulaciji stroškov pomeni, da bo razliko pokril sam – kot je povedal za Ljudstvo tekačev. Teklo se je na pustno nedeljo, presenetljivo pa noben od tekmovalcev s svojo opravo tega ni obeležil. Z izjemo Niki, nadobudne pomočnice pri podeljevanju priznanj, in vašega poročevalca. Pust je zakon, tudi za tekače! Naslednji tek v PGT bo v Gradišču nad Vipavo, 22. Gradiški tek bo TD Burja pripravilo 10. aprila.
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij:ml. člani: Patrik Zajec ml. članice: Klara Močnik
Šest najhitrejših v absolutni konkurenci. Fotogalerija je na (Google Foto): Video je na (YouTube):
VJ
|
|
|
Predstavitev sezone PGT 2023 | |
|
PODRAGA 16 01 |
|
Tudi tokrat so se za sestavo sezone 2023 organizatorji Primorskih gorskih tekov sestali v Podragi in ob toplem kaminu najprej pregledali sezono 2022, nato pa izdelali seznam tekov. NAJNOVEJŠE: 14. MAJA BODO V VRTOVINU PRVIČ IZPELJALI KUCELJ VERTIKAL, KI BO ŠTEL ZA UDELEŽBO V PGT. Tehnični vodja Ivo Kete je poročal o lanski sezoni, v kateri so bili izvedeni vsi predvideni teki, razen dveh, namenjenih udeležbi. Na 19 tekih so zabeležili 1.935 nastopov (od tega 1.513 tekačev s stalnimi startnimi številkami), v povprečju 102 na tekmo. Največ je bilo udeležencev KBK trejla, 138, Kozina in Ponikve pa sta vpisala najmanj udeležencev, po 42. Številke ne razveseljujejo, zlasti v primerjavi z leti okrog 2015, ko se je nabralo od 2.500 do 3.000 nastopov. Klavdij Čendak, ki s Ketejem pogon PGT usmerja že poldrugo desetletje, ni pričakoval takega osipa, vendar ugotavlja, da so bili PGT lani ob pokalu Združenja za gorski tek edini izpeljani tekaški pokal v državi, in ugiba, v kolikšni meri je osipu botrovala povečana tekmovalnost, saj kar nekaj tekačev na tek niti ne pride, če vidi, da nima možnosti za dobro uvrstitev. So pa na drugi strani na praktično vsakem teku udeleženci, ki tečejo izven konkurence in jih izid ne zanima. Z nekajletno zamudo se tako potrjuje upravičenost uvedbe kategorije netekmovalcev (očitno je bil prvi poskus prezgodnje kikirikanje petelina). V obtoku je 300 stalnih startnih številk, a jih je na tekih v povprečju videti samo 80. Organizatorji so v Podragi razmišljali, kaj narediti za boljšo promocijo PGT. Prav daleč niso prišli, strinjali pa so se, da naj vsak tek po svoje skrbi za to, da pritegne tekače ter opozori na svoje posebnosti in prednosti. Rak rana tekem so izidi, ne sicer na samih tekih, temveč njihova predstavitev javnosti. Kete, kateremu so organizatorji sezname dolžni poslati takoj po končani tekmi, ima s tem veliko težav. Organizatorji so kazali razumevanje za to, koliko bo opozorilo zaleglo, pa bomo še videli. Lanska sezona je bila nazoren prikaz nespoštovanja teh dogovorov, tekači pa z velikimi zamudami pri objavljanju na uradni spletni strani PGT seveda niso bili zadovoljni. Takšna neresnost zagotovo vpliva na podobo PGT v javnosti in na udeležbo. Tekače prosijo, naj med sezono ne spreminjajo klubske pripadnosti, če to ni zelo nujno, saj v pripravo izidov vnašajo dodatno zmedo. Seznam tekov PGT 2023 (in prvi v PGT 2024):Tek na Tabor (Gaberje) je bil že 1. decembra 2022. Tekli so član in mladina (Č+M). Teku je sledila zaključna prireditev PGT 2022. Mini vertikal na Sabotin (Solkan), 19. februarja. Tudi tokrat bo tek kronometrski. Start bo ob 10.00, središče dogajanja (tudi podelitve), bo solkanski kajak center. Do starta, ki bo na običajnem mestu, bodo tekači odšli peš (2 km). Za Č. Gradiški tek (Vipava), 10. aprila. Start bo ob 10. Za Č+M. Bubin tek (Col), 23. aprila. Start bo ob 10. Za Č. Kucelj vertikal (Vrtovin), 14 maja. Start bo ob 10. Za Č. KBK trejl (Hotavlje), 20. maja. Tek bo veljal tudi za Pušeljc. Za Č. Tek na Špičasti vrh (Zadlog), 28. maja. Start bo ob 10. Za Č+M. Tek na Ratitovec (Železniki), 3. junija. Tek bo veljal tudi za Pušeljc. Za Č+M (mladina za udeležbo). Tek na Malo goro (Kamnje), 11. junija. Tekma bo veljala tudi za veteransko DP. Start ob 10. Za Č. Podbrdo Trail Running (GM4O, Podbrdo), 17. junija. Vsi teki bodo šteli za udeležbo (tudi mladinski), 42 km pa za točke. Tek bo veljal tudi za Pušeljc. Za člansko DP v gorskem teku gor-dol bo speljana nova proga, cca 10 km. Za Č+M. Tek čez Veliko Gradišče (Vrhpolje), 25. junija. Za Č+M. Tek po Šentviški planoti (Ponikve), 9. julija. Start bo ob 10. Za Č+M. Trejl na Bevkov vrh (Jazne), 23. julija. Za Č+M. Vertikal Porezen (Cerkno), 29. julija. To bo tudi pokalna tekma (časovni hendikep) PGT. Tekma bo veljala tudi za člansko DP gor. Start bo ob 9. Za Č. Tekaški vzpon na Široko (Most na Soči), 15. avgusta. Za točke bo štel gorski tek, za udeležbo trejl. Za Č+M. Hg Trail (Idrija), 18. avgusta (petek). Za Č+M. Tek na Črno prst (Podbrdo), 2. septembra. Tek bo veljal tudi za Pušeljc. Tekma bo veljala tudi za člansko DP vertikal. Start bo ob 9. Za Č. Tek na Angelsko goro (Otlica), 17. septembra. Start bo ob 10. Za Č+M. Tek na Hleviše (Idrija), 24. septembra. Start bo ob 10. Za Č+M. Tek na Nanos (Podnanos), 8. oktobra. Start bo ob 10. Za Č+ M (morda, končna odločitev še ni sprejeta). Zaključna prireditev PGT 2023 (Gaberje), 3. decembra. Tek na Tabor bo štel za PGT 2024. Za Č+M. Vertikal v Reziji bo štel za udeležbo, če se ne bo pokrival s katerim od terminov drugih tekem PGT. O vzponu na Sabotin z italijanske strani še ni znana odločitev organizatorjev, če pride na seznam PGT, bo štel za udeležbo. Na seznamu je torej za zdaj 19 tekov, tako kot lani, od tega 12 tudi za otroke. Točke: za udeležbo in za absolutne točke bo veljalo 10 tekov, za kategorijske točke 12. Veljale bodo samo tiste točke, ki bodo osvojene po nakupu stalne številke PGT.
Sestanek v Podragi so po opravljenem delu zaključili z napolnjeno mizo in nazdravljanjem kar najbolj uspešni sezoni.
VJ
|
|
|
30 let Društva ljubiteljev teka Filipides | |
|
ŠEMPETER PRI GORICI 14 01 |
|
Društvo ljubiteljev teka (DLT Filipides) je na občnem zboru, ki so se ga udeležili dosedanji predsedniki, tudi prvi predsednik Zmago Magajne, in ducat članov, obeležilo 30-letnico svojega delovanja. Spomnili so se glavnih dogodkov v minulih treh desetletjih, preletel jih je Miro Vogrič, izvedb tekov in številnih bleščečih tekaških nastopov tako doma kot v tujini. Člani so prejeli priložnostna spominska priznanja, Petru Blažeju, enemu od ustanoviteljev društva, je sedanji predsednik Sebastjan Polanc ob osebnem jubileju, 80. rojstnem dnevu, izročil posebno plaketo. Srečanje je bilo tudi delovno, po pregledu zadnjih aktivnosti društva so se pomenili o tem, kaj nameravajo postoriti v tem letu. Lani je DLT Filipides organiziral gorski tek na Angelsko goro (Otlica), in v načrtu je tudi letošnja izvedba tega teka pod taktirko predsednika Polanca. Nameravajo ponovno obuditi tradicijo društvenih tekov, nadaljevati z novoletnim tekom na Trstelj, seveda pa bo najpogostejša aktivnost sodelovanje in zastopanje klubskih barv na tekaških prireditvah. Društvo bo članom pomagalo pri prijavljanju na nekatere teke, vendar na to lahko računajo samo tisti, ki bodo do konca junija poravnali članarino v višini 10 evrov (red mora biti). Kot že velikokrat v zadnjih časih so tudi tokrat razmišljali o tem, ali in kako nadaljevati s tradicijo teka po Panovcu, a se je tudi tokrat zataknilo pri vprašanju, kdo bi prevzel vodenje in odgovornost za izvedbo tega teka. Za tiste, ki tega ne vedo, zapišimo, da je DLT Filipides eno od redkih, morda celo edino športno društvo z dvema spletnima portaloma. Na društvenem, poimenovanem z imenom društva, ki ga ureja Vogrič, je ob novicah o društvenem življenju mogoče spremljati Primorske pokalne teke (žal zadnja leta ti niso v preveč dobri formi), na portalu Ljudstvo tekačev, ki ga ureja Venčeslav Japelj, pa je poročanje osredotočeno na Primorske gorske teke in še nekatere vidike slovenskega teka, od čiste rekreacije do nastopov državnih reprezentantov. Ljudstvo tekačev živi tudi dokaj intenzivno življenje na istoimenskem profilu na Facebooku. Za prijetno vzdušje in pogostitev sta v svoji kleti poskrbela gostitelja občnega zbora, Valda Dornik in njena »slabša polovica« Valter. Druženje so zaključili s torto, ki je potrdila Valdino mojstrstvo pri pripravi slaščic.
Sprehod skozi tri desetletja DLT Filipides (pripravil ga je Miro Vogrič)1991 - Začetek ustanavljanja društva, decembra prvi sestanek. 1992 – 30. julija vpis v register, 4. decembra prvi občni zbor (v prostorih ZT) ime društva DLT Filipides Nova Gorica, prvi predsednik Zmago Magajne, ki društvo vodi do leta 2001; statut je napisal Peter Blažej, ime predlagal Igor Manfreda. 1993 – Preimenovanje pokala v Teki za pokal severne Primorske. 1994 – Organiziran Tek po Panovcu za otroke in odrasle (7, 11, 21 km, 540 tekačev). 1995 – Vrhunec pokalnih tekov je Tek po Panovcu, katerega se udeleži 610 tekačev. 1997 – Vrhunec društva, na članskem seznamu je 141 tekačev in tekačic. 1999 – Prva spletna stran. 2000 – Začetek sodelovanja s Primorskimi novicami (PN). 2001 – Predsednik postane Viljem Leban. 2005 - Izdani ni sta dve številki društvenega biltena. 2006 – Predsednik postane Miro Vogrič. 2008 – Prva udeležba na štafeti 24x1h v Trstu (v naslednjih letih še trikrat). 2009 – Prva organizirana udeležba na krvodajalski akciji, to se nadaljuje še nekaj nadaljnjih let. 2012 – Vzporedno z zaključno podelitvijo PPT društvo obeleži svojo 20-letnico društva (razstava in podelitev priznanj članom). 2013 – Predsednica postane Jana Kotar Ilijaš, vodenje PPT pa prevzame Marko Peric. 2016 – Vodenje PPT prevzame društvo TD Bistrc. 2020 – Zaradi covida-19 je delovanje društva dodatno okrnjeno. 2022 – Po dveh letih je ponovno sklican občni zbor društva, za predsednika je izvoljen Sebastjan Polanc. Udeležbe in dosežki na tekih: Spomin na preminule člane:
VJ (avtor je član DLT), fotografije: DLT
|
|
|
Tek na Tabor in zaključek PGT 2022 | |
|
GABERJE 04 12 |
|
Sezona Primorskih gorskih tekov se je iztekla prvo nedeljo v decembru z gorskim tekom na Tabor, ta velja za sezono 2023, in zaključno prireditvijo. Najboljša gorska tekača absolutno sta v sezoni 2022 Simon Alič in Varineja Drašler. Program dneva so člani TD Burja in vodstvo PGT izpeljali brez Darka Hrovatina, ki je bil odsoten zaradi zdravstvenih razlogov. Tako kot običajno so najprej izpeljali tek na Tabor, nato pa sledila zaključna prireditev PGT 2022 v režiji Klavdija Čendaka in ob pomoči sodelavcev iz društva PGT. Klavdij, koordinator pokala, ni bil zadovoljen z udeležbo, skromno v primerjavi z energijo, ki so jo on in njegova ekipa vložili v priprave, a takšna je letos tekaška realnost. Tokrat je teklo 45 odraslih in osem otrok, skupaj torej 53 tekačev, lani pa smo jih našteli 57. A v primerjavi s padcem udeležbe na tekih po Sloveniji v tem letu to niti ni tako slab podatek, tam so se številke še precej bolj poslabšale. Če se naslonimo na izkušnje iz kolesarskega sveta, ki letos že nakazujejo ponovno rast udeležbe na dirkah, z nekaj optimizma lahko pričakujemo, da bo leto 2023 prineslo novo energijo tudi v tekaški svet. Treba je torej preživeti – in seveda narediti vse, da bodo gorski teki še privlačnejši in da bodo uveljavili svoje primerjalne prednosti pred drugimi športnimi panogami. Najhitrejša sta bila – tako kot lani – Uroš Rozman in Varineja Drašler. Uroša je preganjal Simon Alič, Varinejo pa Klementina Lemut, kateri pa je bilo videti, da se zadnje čase manj ukvarja s klanci. Uroš si je pritekel tudi drugo mesto sezone absolutno, za Simonom Aličem, ki je ponovil lansko zmago. Med dekleti je lansko sezonsko zmagovalko Mihaelo Tušar zamenjala Varineja Drašler. Oba zmagovalca napovedujeta, da bosta tudi prihodnje leto grizla v primorske klance, ki so jima tako pri srcu. Novincu na teh stopničkah Urošu se je pridružil Lucijan Zalokar, sicer bolj ravninski srednjeprogaš, a očitno tudi vse boljši gorski tekač. Varineji sledita (rosno mlada) Klara Močnik in Anja Mikuž. Podatkom o uvrstitvah dodajamo letnice rojstva, da bo slika popolnejša in perspektivnejša. O dogajanju v dvorani krajevne skupnosti več pove video, omenimo le še najboljše v pokalni tekmi: zmagi Simona Aliča in Mihaele Tušar v teku, kjer s pomočjo posebne formule izničijo prednost mlajših tekačev in vse postavijo na enako izhodišče. V sezoni 2023 bistvenih sprememb v programu tekov (tega bodo pripravili v naslednjih tednih) ni pričakovati, so pa nekoliko drugače kot doslej razporejene moške kategorije, kjer ni več kategorije superveteranov. Svetujemo ogled pravil na uradni strani PGT, kjer najdete tudi vse izide sezone 2022.
Izidi teka na Tabor, absolutno:Moški:
Ženske:
|
|
|
21. Štanjelski tek | |
|
ŠTANJEL 03 12 |
|
ŠKD Hruševica je prvo soboto v decembru izpeljalo svoj tradicionalni tek. Proga je doživela nekaj sprememb, tako da se rekordi štejejo na novo, nova rekorderja sta Aleš Suhadolnik in Mateja Kosovelj. Nekaj »tehničnih« vzrokov je narekovalo spremembo proge, ki je letos merila 10.300 metrov, ob 200 višincih (prej dolžina ni dosegla desetih kilometrov). Domačini so tek izpeljali z dobro znano prizadevnostjo in prijaznostjo, tako da si lahko tudi za naprej obetajo dober obisk iz številnih koncev Slovenije. Prijavljenih je bilo 230 tekačev, ne najboljša vremenska napoved pa je odgnala kakšno petino tekačev. Na cilju smo našteli 190 tekmovalcev, napovedanega dežja ni bilo. Zmagala sta triatlonec, tudi ironman, Vremec Aleš Suhadolnik in Goričanka Mateja Kosovelj. Aleš je na cilju povedal, da že dolgo ni tekel na tako kratki progi in da mu je takšno »čiščenje ventilov« prijalo. Napovedan je bil tudi prihod Mitje Kosovelja, a so mu opravki preprečili izlet na Kras. Mitja sicer ne trenira, za vzdrževanje osnovne pripravljenosti si vsake toliko privošči kak tek za svojo dušo, podobno pa je tudi z drugimi tekači, ki so tokrat krojili vrh, tako da bi utegnil biti boj za stopničke zelo zanimiv. Pa drugič … V Štanjel pa je prišla sestra dvakratnega svetovnega prvaka v gorskem maratonu Mateja. Pred startom je povedala, da ne trenira kaj veliko, se je pa dobro počutila, saj se zdi, da se je zelo dolga serija poškodb le iztekla. Nima še veliko moči, z njo je tudi nekoliko varčevala, zmaga pa je njeno razpoloženje še dvignila. Dodajmo, da Mateja, gorska tekačica z nekdanjega ženskega svetovnega vrha (v že legendarnem dvojcu z Lucijo Krkoč), nikoli ni tekla zato, ker je pač »morala«; tek je del nje, v njem vselej uživa, pa naj gre za tekmovanje ali čisto rekreacijo. V tekmovalnem smislu še ni rekla zadnje besede, njen štanjelski nastop, čeprav še daleč od tiste pripravljenosti, ki si jo želi, bi lahko bila stopnička na poti povratka v vrh za to tekačico, rojeno leta 1988. Na preostalih stopničkah so se zvrstili Marko Grobelnik, Peter Kastelic, Ana Vrečar in Tajda Knafelj, pogosti udeleženci primorskih tekov (Peter počasi tudi dejansko postaja Izolan), med katere bi se v bodoče utegnila uvrščati tudi Tajda, ki jo je v Štanjelu spremljala hčerkica. V Štanjelu pozornost posvečajo tudi množičnosti posameznih tekaških skupin. Tokrat dolenjskega avtobusa ni bilo, pripeljal pa je avtobus Marmorja Hotavlje, za goriškimi Počasnimi, a drznimi (31 udeležencev) z 18 tekači druge najštevilnejše skupine. Tretji so bili tekači Vipavske doline (16), četrti pa je bil Gozdarski inštitut Slovenije (14). Kot vselej so podjetni organizatorji pod taktirko Rajka Grče poskrbeli še za tržnico s specialitetami Krasa, pa ne samo s teranom, ki se je za pivom moral zadovoljiti z drugim mestom med pijačami. Tekači so dobili običajno kraško malico, pršut in žemljo, izotonično pijačo in nogavice, na stopničkah pa so delili še druge praktične nagrade. Priznanja je delil komenski župan Erik Modic.
Vrstni red, absolutno:Moški:
Ženske:
Najhitrejši v Štanjelu.
Fotogalerija (z izidi) je na:
Video je na: https://www.youtube.com/watch?v=zxlI7RgfO5Q&t=8s
VJ
|
|
|
24. Gorski tek na Nanos | |
|
PODNANOS 09 10 |
|
Planinsko društvo Podnanos praznuje 40 let plodnega dela in na tradicionalno drugo nedeljo v oktobru (isti termin kot Barcolana) je izpeljalo že 24. Gorski tek na Nanos, memorial Fabjana Furlana. Zmagala sta Simon Alič in Varineja Drašler. Udeležba je bila povsem v trendu leta 2022, okrnjena, teklo je 51 odraslih gorskih tekačev. Mladinskega teka tokrat niso izpeljali, bilo ni niti rolkarskega vzpona na Nanos, ki ga pripravljajo zadnja leta, vseeno pa je peščica najbolj zagrizenih (smučarskih) tekačev progo premerila neuradno. Med njimi (tudi tokrat sta Petra in Marko Tratnik izbrala rolke namesto gorskega teka) je bil biatlonski reprezentant Rok Tršan, ki je že v pripravah na novo snežno sezono. Polšesti kilometer dolga proga s 700 višinci se je najprej vdala Simonu Aliču, ki je na svoj (doooolg) seznam zmag na PGT vpisal novo nanoško zmago. Z njo je zaključil tekmovalno leto v PGT, znova tudi s skupno zmago, katere pa se skorajda ne zaveda (čeprav mu zagotovo ne bo odveč), kot bi lahko sodili po njegovi izjavi v videu. Zagotovo pa mu gre verjeti, ko pove, da zmag ne šteje in da mu ne pomenijo toliko kot uživanje v gorskih tekih, v sožitju z naravo. Daleč najuspešnejšemu udeležencu v zgodovini PGT (statistiko bo do zaključne prireditve PGT 2022 v Gaberju zagotovo dopolnil sodelavec Ljudstva tekačev Anej Likar) se je znova pridružila Varineja Drašler, voditeljica mladega vala gorskih tekačic PGT, ki je dozorel in zamenjuje nerjaveče veteranke, dame gorskega teka s še vedno največ udeležb (Mihaela, Urša …). Varineji sledita Klara Močnik in Anja Mikuž, medtem v moški konkurenci še ne moremo resno govoriti o nasledstvu Aliča in njegove generacije, kar potrjuje tudi vse pogostejši udeleženec primorskih tekov Miran Cvet, fenomen slovenskega kolesarstva in gorskega teka. Spomnimo, Miran je bil na poti, da postane v svojim mladih letih mednarodna kolesarska profi zvezda, nekaj takega, kot so danes Pogačar, Roglič in Mohorič, a mu je to preprečila takrat vsemogoča JLA. Predstave, s katerimi že desetletja navdušuje Simon, nam Miran, ki se je teku začel posvečati še malo kasneje kot Simon, odigrava Hrastničan na še nekoliko višji ravni. Pošteno povedano, dolgo smo bili prepričani, da Simon nima prave primerjave in konkurence, potem pa je Miran cesto zamenjal za gorske strmine … In tu je še Simon Strnad, Svetovni, Evropski in Balkanski, če se pošalimo, še en v vrsti nerjavečih tekačev, prihajajočih iz kolesarskih vrst. Kakorkoli, ob izteku sezone 2022, ki jo je obeležil upad števila tekmovalcev, zapišimo upanje, da bodo naši veterani in veteranke še dolgo kazali pot mladim in da slednjih ne bo zmanjkalo. Je pa res, da je mladina izpostavljena tolikim skušnjavam, da je posvečanje gorskemu teku, športu s sedmimi skorjami, vse težje. Vrnimo se na Nanos. Burja je bila na cilju pri Eko koči, nekdaj lovski, manj ihtava, sonce je udeležence prireditve prijetno grelo, pogostitev je bila primerna in delitve priznanj niti ni bilo treba čakati predolgo. Vsak od 51 tekačev je z Nanosa odnesel svojo zgodbo, mi zabeležimo dva utrinka. Milivoj Papič, eden najbolj zagrizenih (in najuspešnejših) starejših slovenskih gorskih tekačev, se je na progi izgubljal, a mu to vseeno ni preprečilo poti na najvišjo stopničko v kategoriji. Fabio Feri, naš tekaški prijatelj iz Trsta, je na poti v Podnanos ugotovil, da je doma pozabil tekaške copate, zato se je obrnil nazaj, na start pa uspel priti z ne preveliko zamudo – in na cilju sploh ni bil zadnji. Dodajmo še šest najboljših na pokalni tekmi PGT (idrijski vertikal), kjer so uporabili hendikep preračun starosti tekačev po merilih AZS. Zmagala sta Mihaela Tušar in Simon Alič, druga sta bila Klara Močnik in Simon Strnad, tretja pa Urša Trobec in Uroš Rozman. Tudi ta uvrstitev je še neuradna. Ker je bil vertikal na Sabotin, napovedan za 14. oktober 2022, odpovedan, je sezona PGT 2022 končana. Sabotinski vertikal (z italijanske strani) naj bi izpeljali 11. februarja 2023, na valentinovo, veljal naj bi za udeležbo v PGT 2023. Zaključna prireditev PGT 2022 je napovedana za nedeljo, 4. decembra 2022, v Gaberju, kjer bo TD Burja izpeljala tudi prvi tek sezone PGT 2023, Tek na Tabor.
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij:ml. člani: Filip Jerala (Let s dance)
Zmagovalca na Nanosu in v skupni razvrstitvi PGT 2022: Varineja Drašler in Simon Alič.
Fotogalerija (vključene so razpredelnice z izidi) je na FB: Video je na YouTube:
|
|
|
21. Vzpon na Hleviše | |
|
IDRIJA 24 09 |
|
TSK Idrija je na zadnjo soboto v septembru izpeljal svoj 21. Vzpon na Hleviše za kolesarje in gorske tekače, za odrasle in mladino. Gorskih tekačev je bilo 46 (46 odraslih in 21 otrok), kolesarjev pa 34. Na nekaj manj kot šestkilometrski, dokaj tekaški progi sta med tekači slavila Lucijan Zalokar in Klara Močnik, oba drugič v PGT. Kazalo je na dež, a se je izšlo brez moče, tekmovalcem so bile na voljo praktično optimalne razmere: primerna temperatura, nizka vlažnost, dober oprijem. Konkurenca med 46 odraslimi tekači ni bila najmočnejša, zlasti med ženskami smo pogrešali osvajalke stopničk in medalj na zadnjih tekmah. A štejejo tisti, ki so tekmovali, in vse osvojene medalje. Pri ženskah je slavila mladost, a klobuk dol pred veteranko Sergejo Lipušček, pred časom serijsko zmagovalko na domači tekmi, še vedno se prebije na stopničke (tokrat je tekla za TK Kobarid). Zmagovalka Klara Močnik je tokrat nastopila za TSK Idrija, medtem ko je prvo zmago vpisala kot članica KGT Papež. Anja Mukuž se je veselila srebra z zaostankom pol minute. Brez tekmovalk so bile kar tri kategorije. Pri moških je bil Simon Alič presenetljivo tretji, za Lucijanom Zalokarjem in Urošem Rozmanom. V prvem delu proge so se ti trije izmenjavali v vodstvu, na ravnini vrh vzpona sta Lucijan in Uroš potegnila, Simon, specialist za ekstremne strmine, pa je zaostal in v 200-metrskem zaključnem vzponu zaostanka ni uspel nadoknaditi. Poraz je sprejel s humorjem: »Le kaj sta jedla danes zjutraj? Kar letela sta!« Za vsak primer smo preverili njun zajtrk. Uroš si je privoščil slovenski zajtrk s kruhom, medom in skuto, Lucijan pa se je posvetil kosmičem in banani. Nekdanji smučarskoskakalni as Danilo Pudgar je na cilju demonstriral telemark in razglasil, da je postavil nov osebni rekord, 146 metrov (njegov rekord je sicer 145 metrov). Vaš poročevalec mu je pripisal oceno 19. 21 je kar razveseljivo število mladih tekmovalcev, večina je bila iz najmlajše kategorije, za to sta poskrbela klub organizator in PGD Vojsko, a pogrešali smo mlade tekače iz drugih primorskih (kaj šele slovenskih) okolij. Organizatorji tekmovalce oskrbeli z majicami, posebnimi nagradami za najboljše in žrebanjem praktičnih nagrad za vse prijavljene. Komentator na cilju se je izkazal s predstavljanjem vseh, ki so prihajali v cilj, kar se na teh tekih zelo redko dogaja. Skratka, tekma je bila na visoki ravni, pogrešali smo le metlo, ki bi zanesljivo vedela, kdaj je cilj prečkal zadnji tekmovalec (tako smo zgolj ugibali). Naslednjo soboto (1. oktobra) bo osrednji gorskotekaški dogodek v državi mednarodni tek na Šmarno goro, 9. oktobra (nedelja) pa bo na sporedu še zadnji tek PGT 2022 za točke.
|
|
|
Tek na Angelsko goro 2022 | |
|
AJDOVŠČINA, OTLICA 11 09 |
|
Deseta izvedba Teka na Angelsko goro je prinesla novo traso članskega teka, s startom v Ajdovščini, dolžine pet kilometrov in s 730 metri višinske razlike. Zmagovalca sta bila Marko Tratnik in Lucija Krkoč. Tokrat je bil organizator DLT Filipides pod taktirko njegovega predsednika Sebastjana Polanca, v sodelovanju z domačini z Otlice. Tekačem, vsaj tistim, s katerimi smo govorili, je podaljšana trasa všeč, zmagovalcu Marku Tratniku pa bi bila še bolj všeč, če bi jo speljali še nazaj v dolino. Teklo je 71 odraslih in 18 (večinoma domačih) otrok, med katerimi so bili najhitrejši Jurij Peljhan in Ema Vidmar v mlajših kategorijah, med starejšimi dečki pa je zmagal Jan Rosa. V odsotnosti Simona Aliča, v dosedanjih izvedbah najuspešnejšega gorskega tekača na Otlici, je slavil tako rekoč domačin Marko Tratnik (iz Žagoliča), sledila pa sta mu Uroša, Gorenjec Rozman in Kamenjc Vodopivec. Najhitrejša med ženskami je bila Lucija Krkoč pred Varinejo Drašler in Klaro Močnik, ki se kljub svoji mladosti zdaj že redno uvršča na stopničke. Teka se je udeležil tudi ducat italijanskih tekačev iz združenja Running Life, izvedba jim je bila všeč, saj je tek ponudil več domačnosti od italijanskih, tako da se utegnejo udeležiti še kakšnega od primorskih gorskih tekov. Naslednji tek iz serije PGT bo 24. septembra v Idriji, Vzpon na Hleviše. Start je napovedan za 10. uro. Pripravili bodo tudi otroški tek, start bo na Hleviški planoti.
Izidi, absolutno:Moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij:ml. člani: Lucijan Zalokar (Kladivar)
Fotogalerija (z izidi) je na Facebooku:
Video je na You Tube: https://www.youtube.com/watch?v=2JQawBONfZo&t=6s
Najhitrejši.
VJ
|
|
|
Štafeta Ljudstva tekačev Koper-Bovec 2022 | |
|
PRIMORSKA 10 09 |
|
Po koronski pavzi v letu 2021 je Ljudstvo tekačev osmič izpeljalo štafetni tek, s katerim je povezalo oba primorska cestna maratona, istrskega in bovškega. V soboto, teden pred Blitz Bovec maratonom, je 29 tekačev povezalo Koper in Bovec, v 18 urah so pretekli 160 kilometrov. Ob štafetni palici so šefu bovškega maratona Vasji Vitezu v Bovcu izročili tudi pozdrave in najboljše želje za izvedbo njihovega teka Simona Rusjana, predsednika društva Istrski maraton. Čas za izvedbo primorske maratonske štafete ni bil ravno najprimernejši, tako vsaj govorijo komentarji tekačev, ki so tekli na prejšnjih štafetah (trgatev, poškodbe, zgodnjejesenski opravki, proslave …), tokrat pa so se opravičili; temu moramo dopisati ugotovitev, da se niti štafeta ni uspela izogniti splošnemu trendu upadanja zanimanja za tek v letošnjem (in tudi kakšnem prejšnjem) teku, o čemer govorijo številke o udeležencih tekov. Rekordna udeležba, 60 tekačev, je zapisana v poročilu za leto 2019. A pomembno je vztrajati, in nekateri tekači so se letos že osmič podpisali na seznam udeležencev, ki ga organizatorji pripravimo za vsako izvedbo. Težav s pokrivanjem posameznih odsekov ni bilo, na nekaterih je bil kakšen tekač manj, zato pa je bilo medsebojno usklajevanje različno hitrih tekačev bolj preprosto. Tokrat so se tekačem pridružili trije kolesarji in tekačem olajšali tek v oteženih okoliščinah, zlasti v mraku. Novost je bila izpeljava odseka Kanal-Tolmin, nevarno pot po asfaltu soteske je zamenjala trejl varianta prek Mosta na Soči s 300 višinskimi metri, ki jo je predlagal Tomaž Kenda – in jo je tudi pretekel. Kljub temu, da je sedem izvedb ponudilo v razmislek precej možnosti racionalnejše in varnejše izvedbe, je tudi osma navrgla kakšno novost, vredno preizkusa v naslednjih letih. Na poti prek meje, do Boljunca, se je zdanilo, v drugi etapi, vzponu na Kras, so do Bazovice tekli Tržačan Maksi Ferfoglia, »internacionalec« Mitja Farkaš (doma je na številnih koncih Slovenije) in Sara Del Giusto, Slovenka italijanske narodnosti. Odlično kombinacijo narodnosti in kulturnih okolij sta na poti do Sežane še stopnjevali Vesna Parovel iz Boljunca in Federica Lippi – Kika iz Trsta. Meje so zato, da se jih briše, bi rekli za tako pisano tekaško druščino. V Sežani sta medenino, dobrega pol kilograma tehta, prevzela Tina Mavrič, ki je znana po svojih gimnastičnih kolesih na ciljih tekov, in novi predsednik Kraških tekačev Bogdan Filipovič. Ponesla sta jo do Dutovelj, kjer ju je zamenjala druga ekipa Kraških tekačev: Andreja Smodiš, Marija Pifar in Rajko Skok. Njihov cilj je bil v naraščajoči vročini Zagrajec, kjer štafeto vsako leto sprejme in pogosti družina Kosovelj. Tokrat v razširjeni zasedbi, saj je le nekaj dni prej na svet privekal Tevž, tretji sin Mojce in Mitje (spomnimo, dvakratni svetovni prvak in najboljši slovenski gorski tekač vseh časov). Mitja se je tokrat izkazal tudi kot serviser spačkov, z njegovo pomočjo je spremljevalno vozilo lahko nadaljevalo pot proti severu. Valdi Dornik, eni najboljših slovenskih dolgoprogašic v svoji veteranski kategoriji, je pripadel odsek Zagrajec-Bilje, speljan naravnost prek pogorišča. Valda je imela težave zlasti na začetku, proti Temnici, saj sta ogenj, nato pa še dež uničila prej čudovito, senčno gozdno pot. Znano je, da so Bilje, kjer domujeta Valda in Valter Dornik, vsako leto gostitelja štafete, eden najbolj vročih krajev v državi. Sonce je še bolj zažgalo, ki je palico prevzel Matej Gabrijelčič in jo odnesel proti Solkanu. To je bil najbolj vroč del sobotne poti, Mateju pa sta bili v uteho in spodbudo navijačici, ki sta ga dočakali sredi Vrtojbe (seveda je bilo obvezno fotografiranje). Počasni, a drzni, tradicionalni tekači na odseku Solkan-Kanal, so tistega dne praznovali deseto obletnico ustanovitve. Svojo prvo odsotnost so opravičili, namesto »počasnih« (že dolgo niso več počasni) pa sta šampionki Jana Kotar Ilijaš in Aleksandra Fortin stopili na plin in se v Kanalu znašli precej pred napovedano uro. Vprašali smo ju, kateri dosežek v tekaški karieri jima je najdražji. Jana, ki še sama ne ve, koliko balkanskih naslovov med veterankami je osvojila, je povedala, da je najbolj ponosna na to, da je pri petdesetih postavila še vedno veljavni državni rekord 19:39 na petkilometrski razdalji, ob tem pa ji je letos uspelo opraviti Ironman. Dodajmo, da je ena ne tako številnih Slovencev, ki so odtekli vseh šest velikih svetovnih maratonov. Aleksandra je ponosna, da je pri štiridesetih v Frankfurtu maraton odtekla v času 2:48:35. Klanjamo se, dami! Ko je štafetna palica v Kanalu prehajala iz rok šampionk v roke (še enega tekača iz Boljunca) Paola Glavine, je začelo deževati. Slaba napoved za tekača Tomaža Kendo, letos že zmagovalca nekaj primorskih tekov, ter kolesarjev Ane Radivo (najuspešnejša tekačica Istrskega maratona doslej) in Paola (poškodba je onemogočila njegov tekaški nastop). Toda nekomu tam zgoraj je štafeta všeč, saj je dež komaj oplazil trojico na poti proti Tolminu, medtem ko je spremljevalno vozilo izkusilo točo, a se je uspelo skriti pod streho tolminske bencinske postaje, kjer je bila dogovorjena izmena (na enem od tamkaj parkiranih avtov je toča razbila prednjo šipo). Dež je v Tolminu odnehal, do Bovca je štafeti prizanašal. Tomaž & Comp. so pridelali skoraj enourno prednost pred zastavljenim urnikom in tako naslednji tekačici, Tolminki Gaji Leban Jež, omogočili, da je dobršen del poti proti Kobaridu tekla po svetlem. Gajo je na kolesu spremljala sestrica Vita (ko že naštevamo dosežke: Gaja je že bila državna prvakinja, Vita pa podprvakinja); na poti se jima je pridružil prav tako Tolminec Gregor Močnik. Zadnji odsek Kobarid-Bovec so tekači zmleli v temi, pri tem jim je z avtomobilskim varovanjem pomagal Vasja Vitez. Gaja je štafeto predala Barbari Leban, nato pa so se na dobrih 20 kilometrih izmenjali predvsem mladi tekači (Tina Fratina Žagar ima sicer kakšno leto več, a je po srcu še zelo mlada): Mathias Mlekuž, Tia Žagar, Barbi Melihen in Kimi Melihen. Slednji je medeninasto palico izročil Vasji, ta pa se je zahvalil vsem sodelujočim, za tek in dobre želje, predvsem pa Simonu in Istrskemu maratonu. Zaželel si je, da bi se tradicija štafete nadaljevala še mnoga leta. No, bomo videli … Dan se je iztekel ob nazdravljanju z žlahtnim teranom Edvina in Mitje Kosovelja.
Začetek v Kopru.
Konec v Bovcu (opravičilo zaradi slabše kakovosti posnetka, očitno je bil tudi fotoaparat takrat že utrujen).
Fotogalerija je na Facebooku:
Video je na You Tube: https://www.youtube.com/watch?v=U2BoBQ3_l80&t=6s
VJ (poročevalec je pobudnik in koordinator tega štafetnega teka)
|
|
|
29. Gorski tek Ivana Anderleta na Črno prst | |
|
PODBRDO 03 09 |
|
Planinsko društvo Podbrdo je prvo soboto v septembru pripravilo svoj tradicionalni gorski tek. Zmagala sta Urban Jereb in Nuša Mali, slednja je druga ženska v zgodovini teka, ki je tekla pod eno uro, postavila je rekord. Tek je veljal za PGT in Pušeljc, pa tudi za državno prvenstvo v vertikalnem teku, na katerem so lahko sodelovali samo tekači, člani katerega od klubov AZS. Ob Nuši je naslov državnega prvaka osvojil še Simon Alič. Dan je bil prelep, eden najlepših v zgodovini teka, ki je pred nekaj leti zaradi slabega vremena doživel celo odpoved uro pred napovedanim startom. Udeležba je bila razveseljiva, našteli smo 102 gorska tekača, je pa bilo tudi letos, tako kot že nekaj let prej, zelo malo tekmovalcev v tradicionalnih kategorijah Gorske reševalne službe, teklo jih je samo sedem. Zmagovalec Urban Jereb je bil presenečenje, saj smo ga zadnjih deset let srečevali samo na ravninskih tekih, njegovi zadnji gorski teki sodijo v mladinske čase. A zdaj se preizkuša v različnih tekaških disciplinah, in gorski tek mu očitno leži, kar je dokazal na Črni prsti. Ker je tekel za svoje domače Žiri, in ne za kakšen klub AZS, je ostal brez naslova. Čas 52:49 je dober, a je za pet minut slabši od vesoljskega časa Petra Lamovca iz leta 2006 (47:46). Tokrat je tekel tudi pred leti zelo uspešen gorski tekač, nekaj časa tudi rekorder transverzale, Klemen Triler. Seveda zaradi odsotnosti treninga, Klemen se intenzivno ukvarja s podjetništvo, ni mogel visoko, zasedel je 20. mesto. Na stopničke je prišel tudi Matjaž Mikloša, specialist za tek po stopnicah in v jamah, ki se je veselil uspeha, še zlasti zato, ker je za njim zdravljenje poškodbe roke. Uspešno. Nušo Mali, ki strmine trenira na gorenjski strani Črne prsti, smo videli v sijajni formi. Tekla je sproščeno, brez kakšnih posebnih pričakovanj, rekorda pa se je zelo razveselila, je dobrodošel obliž na njeno poškodbo, zaradi katere lahko teče samo navzgor, po ravnini in navzdol pa ne. Vsekakor je potrdila pričakovanja strokovne javnosti, da je že blizu vrha slovenskega gorskega teka in obet uspešnih nastopov na velikih mednarodnih tekih. Varineja Drašler tačas še lovi dobro formo, medtem ko Dominika Zupančič trenira predvsem na kolesu, kar ji je tokrat (nekoliko presenetljivo) prineslo srebro. Zmagovalka je rekord Simone Žabjek iz leta 2003 59:38 popravila za 11 sekund. Tudi tokrat je tekel Peter Čufer, edini udeleženec vseh 29 tekov, vključno s prvim slovenskim gorskim tekom leta 1970. Spremljal je ženo Milojko, letos nekaj slabše pripravljeno, a s trmo ji je uspelo priti na cilj. Milojka ni tekla samo prvega teka, vsi ostali so odkljukani na njeni listi. Bila je tudi med tistimi, ki so letos za Pušeljc odtekli vse štiri teke (še Blegoš, Ratitovec in GM4O), za dekleta je tudi tokrat pripravila lične šopke – in enega dobila nazaj … Naslednji gorski tek iz serije PGT, Tek na Angelsko goro, bo na sporedu v nedeljo, 11. septembra, s startoma članov in mladine ob 10. uri, le da na različnih lokacijah, članov v Ajdovščini, mladine na Otlici.
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij:ml. člani: Urban Jereb
Nuša Mali, kraljica na kraljevski progi nad Baško grapo.
Fotogalerija je na Facebooku: Video je na You Tube: Gorski tek na Črno prst 2022 - YouTube
VJ
|
|
|
Postojnski dobrodelni tek | |
|
POSTOJNA 21 08 |
|
Društvo Postojna teče je 21. avgusta 2022 osmič pripravilo svoj Postojnski dobrodelni tek. Sodelovalo je 264 tekačev, od tega 78 otrok in 186 odraslih. Na 10 km sta slavila Španec Xavi Tomasa Serrano in Klara Močnik, na 5 km pa Tjaž Dolgan in Pšenica Kovačič. Postojnski tek, na katerem vselej zbirajo denar za humanitarne namene, ki ga v sodelovanju z Društvom prijateljev mladine usmerijo v prave roke, sodi med največje teke Notranjskega tekaškega pokala. Organizirajo ga dobro in srčno, tekačem ničesar ne manjka, ob tehnično korektni izvedbi samih tekov tekači dobijo pijače, topli obrok, sladico pa še praktična darila. Tek združuje domačnost malih in resnost velikih tekov. Privablja otroke in odrasle, slednjih je vse več iz Italije, saj naši zahodni sosedje takšne teke hitro zaznajo in cenijo. Letos je na daljši progi tekel celo Španec, ki je v Slovenijo prišel na počitnice, ob običajnih turističnih opravkih pa si je privoščil tudi tri teke (za tri vemo, mi izključeno, da je bil še kakšen več), dva v Idriji in tega v Postojni. In to z uspehom, dvakrat je zmagal, enkrat je bil tretji – bolje mu gredo od nog ravninski teki, idrijski Hg vertikal je bil zanj prestrm za zmago. Bilo pa bi tudi nenavadno, če bi na vertikalu premagal dva najboljša gorska tekača Slovenije … Po otroških tekih za predšolsko in osnovnošolsko mladino pri gozdarski šoli se je začelo dogajanje v samem središču mesta. Na progo z zanimivim startom in prihodom v cilj (nekakšna šikana in stopnice proti staremu delu Postojne, Majlontu) so se najprej podali tekači desetke, 15 minut kasneje pa še petke, prvih je bilo več in v povprečju so bili bolje pripravljeni, petko pa je skupina otrok izkoristila za približevanje članskim dolžinam. Na cilju sta bila tako rekoč istočasno zmagovalca obeh tekov, oba z rekordnim časom, Tjaž Dolgan iz Košane in Xavi Tomasa Serrano iz Barcelone. Tjaž, pogost udeleženec reXovega teka Ljudstva tekačev med Izolo in Koprom, tekaško zori in je vse hitrejši (in vse višji), če bo tako nadaljeval, bo kmalu med boljšimi slovenskimi tekmovalci. Xavi je za LT povedal, da je pri nas na počitnicah z družino, imajo se odlično, potem pa priznal, da ga je tretji tek v treh dneh kar utrudil – a ne toliko, da ne bi zmogel rekorda. Tjažu je na 5 km sledil stari znanec iz Italije Filippo Pagavino, bron pa je domov odnesel še en mladi talent Tanej Fatur. Xaviju je na 10 km sledil Gorenjec Jani Mulej, tretji pa je bil domačin Jaka Grže. Med ženskami je na 10 km slavila Klara Močnik iz Cerknega, že tudi državna prvakinja in zmagovalka v PGT. Izkazalo se je, da je zelo hitra tudi na bolj ravninski progi, ne samo na gorski. Med tekom se je dobro počutila, progo pa je označila kot zelo razgibano. Sledila ji je Italijanka Jacklin Demarchi, tretja je bila Brigita Martinčič. Četrta je bila Postojnčanka Rebeka Petrovčič, ki je tekla tako rekoč na domačem dvorišču, po progi, ki jo odlično pozna s svojih treningov. To, da je zgrešila stopničke, je ni brigalo, nekdanja zmagovalka Primorskih tekov je tekla sproščeno, za zabavo. Na 5 km je bila najhitrejša Pšenica Kovačič pred Jano Bratina, še eno gorsko tekačico. Jana se zadnja leta ukvarja z otrokoma, misli na vrnitev v gorskotekaško družbo, kjer je bila že zelo uspešna, pa še ni opustila. Tretja je bila Nina Kožman. Z mikrofonom je prisotne zabaval in jih informiral Žig X Bombač, za razliko od nekaterih njegovih kolegov, ki preradi lovijo cenene efekte, je bil njegov nastop uglajen in prijazen. Najštevilnejši klub je bil SK Kalič.
Izidi:10 km, absolutno, moški:
Ženske:
5 km, absolutno, moški:
Ženske:
Izidi so na:
Xavi Tomasa Serrano in Janez Mulej na cilju.
Video je na:
|
|
|
Hg vertikal | |
|
IDRIJA 19 08 |
|
Dan pred HG trejli so v Idriji izpeljali svoj drugi vertikal dolžine 2,5 km, s 500 višinskimi metri. Med 50 odraslimi tekači sta slavila Timotej Bečan in Mojca Koligar, na vrhu je prevladoval KGT Papež. Vertikal šteje za pokalno tekmo PGT, izide bodo preračunali s hendikep formulo in najboljše razglasili na zaključni prireditvi PGT 2022. Čeprav vertikal izstopa iz trejl ponudbe idrijskega avgustovskega tekaškega vikenda, je za gorske tekače, željne ekstremnejših strmin, dobrodošla novost. Je sicer krajši od drugih primorskih vertikalov, vendar ga ne velja zamuditi, tokrat pa je predstavljal tudi lažji trening pred kraljevsko Črno prstjo (naslednji tek PGT, 3. septembra v Podbrdu). Mojca Koligar in Timotej Bečan, vodilna gorska tekača v državi, sicer ne tekmujeta za točke Primorskih gorskih tekov, a sta skočila do Idrije, Mojca že drugič – lani je zmagala. Slavila je tudi letos, Timotej pa je ob zmagi vpisal tudi novo znamko rekorda, za 13 sekund je popravil premierni čas tokrat odsotnega domačina Jošta Lapajneta. Miran Cvet je v petih dneh še drugič šel na pot od Hrastnika do Primorske, ponedeljkovi zmagi v trejlu na Širokem je dodal drugo mesto na »mini« vertikalu. Tretji je bil Španec Xavi Tomasa Serrano, nato pa je Simon Alič začel serijo uvrstitev tekačev PGT, ki so že velikokrat stali na stopničkah tega pokala. Konkurenca je bila presenetljivo močna pri obeh spolih. Med ženskami sta za zmagovalko tekli mladost (Varineja, Klara, Anja) in izkušenost (Mihaela, Urša, Romana …). Mojca s svojim izidom ni bila najbolj zadovoljna: "Ugotavljam, da bom morala nekaj spremeniti. V zadnjem času je preveč aktivnosti, preveč težkih treningov, tako da na tekmah ne pokažem tistega, kar želim, ker nisem spočita. Sicer pa sem vesela vsakega vertikala, ki ga pripravijo v Sloveniji, zlepa ga ne zamudim." In kaj meni o organizaciji Hg vertikala? "Organizatorji se trudijo, temu ne gre oporekati, je pa še nekaj prostora za izboljšave." Timotej si je na povabilo Jana Božiča dva dneva pred nastopom na štafetnem teku v Collini, kjer bodo v nedeljo tekle štiri slovenske tričlanske ekipe, omislil aktivacijo pred Italijo, ta mu je tudi terminsko ustrezala, saj se je na pot lahko odpravil šele po službi. Proge ni poznal, pričakoval pa je, da bo zanjo potreboval približno 17 minut, podobno kot Jošt lani. Začel je rezervirano, končal pa pod 17 minutami in z rekordom. »To je bila zelo dobra tekma. Zadnjič sem bil v Idriji, ko sem še igral košarko, na tekmi. Tokrat me je presenetilo, kako je mogoče sredi mesta narediti čisto pravi vertikal, čeprav krajši in na začetku manj strm.« Zmagovalca je navdušila tudi tamkajšnja narava in najbrž bo na to tekmo še prišel. Med najmlajšimi tekači sta bila najhitrejša Jakob Petrič in Neža Pavšič.
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij:ml. člani: Timotej Bečan
Zmagovalca, Mojca Koligar in Timotej Bečan.
Najhitrejše ženske.
Start otrok, ki so tekli na krajši progi.
LT
|
|
|
Vzpon na Široko 2022 | |
|
MOST NA SOČI 15 08 |
|
21. izvedba Vzpona na Široko je prinesla razveseljujočo množičnost po letošnji seriji slabše obiskanih tekov v PGT. Kolesarjev je bilo več kot lani, kljub temu, da gorskokolesarske dirke letos ni bilo, gorskih tekačev, odraslih in mladine, smo našteli 90, temu pa dodajmo še 61 tekačev trejla, ki je pritegnil precej večjo udeležbo kot lanska premierna izvedba. Skupno skoraj 300 udeležencev vzpona je bilo deležnih bogate kulinarične ponudbe in za tekmovanje prijetnega vremena, čeprav za marsikoga prevročega. Padli so trije rekordi. Po svoje je bil junak dneva domačin Tomaž Kenda, čeprav je bil edini med štirimi tekaškimi zmagovalci, ki ni postavil rekorda. Lani je zmagal v trejlu, letos pa v gorskem teku, čeprav je tekel tudi Simon Alič (in ob njem še nekaj odličnih konkurentov). Z dosežkom je bil nadvse zadovoljen in morda bo prihodnje leto poskusil zmagati še na kolesu. Ali pa bosta z Ano spet pestovala, če bosta medtem Žanu podarila sestrico ali bratca, kot se je pošalil Tomaž. Ob prihodu na cilj je bil Tomaž presenečen, ker je tam videl Mirana Cveta, ki ga ni pričakoval. A se je Miran tokrat odločil za trejl in mu ni bil konkurenca. Zaokrožimo to zgodbico s podatkom, da je bila Ana Radivo v gorskem teku absolutno peta, v starostni kategoriji pa je zmagala. Žan ima zelo verjetno odlične tekaške gene. Rekorde so postavili Lucija Krkoč, za 12 sekund je izboljšala znamko Varineje Drašler, v trejlu pa Miran Cvet in Nastja Mihelčič, ki sta popravila premierna rekorda Tomaža Kende in Tee Oberdank. Za Lucijo se je uvrstila Nuša Mali, ena najperspektivnejših gorskih tekačic v državi, ki pa jo je na začetku članske kariere doletela zoprna poškodba (izjava za video LT). Peto mesto v gorskem teku, ta je štel za točke PGT, medtem ko je trejl štel za udeležbo v tem pokalu, je zasedel komaj 16-letni Andrea Spraulig iz Benečije, že nekajkrat udeleženec PGT in tudi osvajalec medalj. Andrea je bil nekaj dni pred tem deležen trenerskih nasvetov Edvina Kosovelja, pred njim pa se odpirata dve možni športni poti, sodeč po njegovem talentu zelo obetavni, v kolesarjenju in gorskem teku. In morda tudi v slovenskem dresu … Na progi smo po dveh letih odsotnosti zaradi zdravstvenih težav na Širokem spet videli Cveta Tavčarja, enega najboljših slovenskih tekačev v najstarejših kategorijah. Cveto dokazuje, da je z voljo marsikaj mogoče in da takšne vrnitve na tekme niso privilegij zgolj mladine. Ko smo pri mladini, med najmlajšimi sta zmagala domačina, Iris Zagožen, na start je prišla z zamudo in je startala povsem neogreta, in Luka Manfreda, ki je bil najboljši že lani. Naslednja tekma PGT bo že v petek, v Idriji bodo pripravili Hg vertikal dolžine 2.450 in višinske razlike 495 metrov. Ker je v obroku nekaj različnih ur startov, priporočamo ogled spletne strani organizatorja Hg trejla. Tam so objavili, da bo mladina startala ob 17., odrasli pa ob 18. uri. Tek bo štel za pokalno tekmo PGT, izide bodo dodelovali s hendikep preračunavanjem, razglasitev pa bo na zaključni prireditvi PGT.
Izidi:Gorski tek, absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij:ml. člani: Lucijan Zalokar Trejl (12 km), absolutno, moški:
|
|
|
Tek na Porezen | |
|
CERKNO 30 07 |
|
Planinsko društvo Cerkno je zadnjo soboto v juliju 2022 prvič pripravilo Tek na Porezen, 1630-metrsko goro nad Cerknim. Na progi, dolgi 7,4 kilometra, med središčem Cerknega in vrhom gore, s 1.300 višinskimi metri sta slavila David Vogrin in Lucija Krkoč. To je bila prva Davidova zmaga v pokalu PGT. Na cilju so našteli 74 (odraslih) tekačev. Zmagovalec in torej rekorder proge David Vogrin je bil presenečen, ko so mu na cilju povedali, da je zmagovalec. Prvi favorit Simon Alič, s katerim se je v PGT meril na aprilskem Gradiškem teku, tam je Simon zmagal, David pa je bil tretji, je namreč zgrešil pravo smer, ob iskanju le-te pa je izgubil precej časa in na cilj prispel z dvema minutama in 42 sekundami zamude za Davidom. Tako je prvi rekord ostal nad uro, Alič in njemu najbližji pa si lahko za prihodnje teke zadajo nalogo minute spraviti pod 60. Ni znano, da bi še kateri od tekačev zgrešil pot, tako da ni bilo dileme o tem, kdo je kriv, je pa tudi res, da Simon redko izgubi orientacijo. Dogaja se, da tekači zaidejo, težava pa je toliko večja, bolj ko je tekač izpostavljen na čelu tekaške kolone in višja ko je njegova hitrost, zato morajo organizatorji vodečemu posvetiti ustrezno pozornost. Drugi je bil (skoraj, z druge strani gore) domačin Marko Abram, ki je za LT povedal, da mu je proga všeč (malo bolj pa bi mu bila, če sredi nje ne bi bilo kilometrske ravnine). A to pomeni, da je – v primerjavi s podobno progo na Črno prst – bolj raznovrstna in zahtevna ter da omogoča več taktičnih pristopov. Četrti je bil Simon Strnad, z nadimkom Svetovni, na novo evropski veteranski prvak (plus en bron). Poslej je menda dovoljeno, da ga imenujemo tudi Evropski … Za to četverico pa je bila že v cilju najhitrejša ženska, Lucija Krkoč. S sedanjim trenutkom forme je zelo zadovoljna, sploh pa, ker je tej zmagi predhodil minimalen trening. Varineja Drašler je bila druga s poltretjo minuto zaostanka, tretja pa Anja Mikuž z manj kot dvema minutama zamude za Varinejo; njene uvrstitve na stopničke so stalnica in zmogljivost je v porastu. Na srečo lahko srečanje nekaterih tekačev (tekačic) z osami na progi lahko uvrstimo med zanimivosti, saj pikanje ni imelo omembe vrednih posledic - za razliko od pikov obadov na teku na Nanos pred leti, ko je tekač končal v novogoriški bolnišnici. PD Cerkno in organizacijska ekipa pod vodstvom Marka Makuca si zaslužijo pohvalo in napoved, da se teku, če bodo z njim nadaljevali in odpravili nekaj malenkosti, za katere na premieri niti niso mogli vedeti. Več pozornosti bodo morali posvetiti prehrani tekačev; možnost prijavljanja bi morala biti redno dana tudi na dan izvedbe; dobro bi bilo preveriti, kako je s starostjo (mladostjo) tekačev, da najboljši med njimi ne bi bili prikrajšani za tek, ki bi utegnil krojiti vrh končne skupne uvrstitve (Klara Močnik, že tudi zmagovalka v PGT, denimo, tokrat zaradi previsoke letnice rojstva ni smela nastopiti). Skratka, tek bi moral osvojiti standarde, ki veljajo v PGT, ob tem pa ne bi bilo slabo okrepiti ekipo organizatorjev. So pa fizične značilnosti proge, primerljive s kraljevsko Črno prstjo, in izkušnje sodelovanja pri GM4O in PTRF obetavno izhodišče za naprej, če se bo izkazalo, da je Cerkno pripravljeno teku posvetiti ustrezno pozornost – in se z njim tudi samo uveljavljati v Sloveniji in tujini. Prisotnost župana Gašperja Uršiča na premieri in njegova podpora sta že dober znak. Še o vremenu. Prijetno je bilo priti iz koncev Slovenije s temperaturo okrog 35 stopinj na Porezen, kjer je kazalo 18, a je veter večino časa vzbujal vtis, da smo padli pod 10 stopinj in je marsikoga premrazilo. Udeležencem je dež prizanesel, nočna pošiljka pa tudi ni pretirano pokvarila oprijema. Skratka, odlične razmere. Naslednji tek bo 15. avgusta Vzpon na Široko, 14. letošnja tekma PGT. Zna se zgoditi, da bo sodeloval tudi Miran Cvet, kateremu so se primorski teki priljubili, veteran iz špice slovenskih gorskih tekačev. Za Porezen je bil prijavljen, a so se počitnice na morju končale prepozno. Tudi to ni slabo, če malo razmislimo …
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij:ml. člani: Marko Abram
Lucija Krkoč prihaja v cilj.
Trije najhitrejši moški.
Fotogalerija, vključno z izidi, je na (Google Foto):
Fotogalerija FOTO ART Time Jože Opeka s.p.
Video je na (Youtube):
VJ
|
|
|
16. Gorski tek na Bevkov vrh | |
|
GORENJE JAZNE 24 07 |
|
Društvo za oživitev podeželja Jazne je 24. julija 2022 šestnajstič pripravilo svoj gorski tek na Bevkov vrh, tretjič kot krožni trejl dolžine 10 kilometrov, s 460 metri vzponov in spustov. Zmagala sta Jan Božič in Klara Močnik, za oba je bila to prva absolutna zmaga v PGT. Udeležba 73 gorskih tekačev, od tega 51 odraslih, je za vodjo teka (tokrat ga je tudi odtekel) Janeza Piska »nekaj manjša kot običajno«, a iz tega ne vleče kakšnih usodnih zaključkov, saj ve, da gre za splošen padec zanimanja za teke v času korone. Tudi tokrat so bili organizatorji nadvse gostoljubni, njihova ponudba je bila kot vedno butična in navdušujoča, tako da kakšen manjši kiks pri izvedbi, gledano iz strokovnega tekaškega vidika, lahko spregledamo. Tekačev je bilo res nekaj manj, a se Jazne lahko pohvalijo s solidno mednarodno zasedbo, ob slovenskih tekmovalcih so tekli še Italijani, trije Nizozemci in Angležinja. Mednarodni tek, skratka, in, sodeč po navdušenju treh Nizozemcev, čudovit tako zaradi izvedbe kot zaradi čudovitega okolja. Za Nizozemce, ki nimajo kakšne resne vzpetine, je tudi 460 višincev zahtevna naloga, a so ji bili kos, tudi z medaljo predstavnice nežnega spola Dorian van den Burg, absolutno četrto (kako bi to šlo na ravnini!). Nizozemska trojka je v Kranjski Gori na desetdnevnih počitnicah, za tek je izvedela prek interneta, dan pred odhodom pa utegne priti (prevaža se z električnim teslom) na še en tek iz serije PGT, na Porezen – čeprav bo ta bistveno zahtevnejši, kraljevskih gorskotekaških dimenzij, docela primerljiv s Črno prstjo. Pred Dorian so bile predstavnice treh generacij, tretja je bila veteranka Mihaela Tušar, ki letos niza uvrstitve na stopničke kot za šalo, druga postojnska umetnica Rebeka Petrovčič, s kar triminutno prednostjo pred Rebeko pa je prva prišla v cilj Klara Močnik in vpisala svojo prvo absolutno zmago za točke PGT. Prvi Klarin nastop na tekmi PGT je bil prav v Jaznah pred letom dni, takrat je tekla v otroški konkurenci in opozorila na svoj talent (dotlej je veljala predvsem za talent v plavanju). V minulem letu je v gorskem teku vknjižila že po en državni naslov in eno drugo mesto v DP. Tudi med moškimi smo videli prvenca, Idrc Jan Božič je kar nekoliko presenetil s prvo zmago v PGT, kjer ne nastopa pogosto, predvsem se posveča ultram. Oba zmagovalca sta sicer kar izdatno zaostala za rekordoma Uroša Rozmana in Varineje Drašler (41:45 in 45:42), a zmaga je zmaga, sploh pa, če je dosežena v takšni vročini, kot vlada tačas pri nas – tisti kilometer nad morjem temperature ni kaj prida sklestil. Janu je sledil Filippo Pagavino, ki zelo ceni slovenske in primorske teke, a ga je od nastopanja pri nas zadnji dve leti odvrnila epidemija. V Jaznah je bil navdušen nad okoljem, vzdušjem, naravo, na tek se je pripravljal predvsem v klancih, a je bil Jan premočen v spustu, je povedal za LT. Za navdušenje publike je poskrbel eden od domačih, Sašo Pagon. Bil je to prijeten dan na Cerkljanskem, za tekače so odlično poskrbeli, in upati je, da bo tako tudi naslednjo soboto nedaleč vstran, na Poreznu. Organizatorji prvega teka na Porezen, start bo v Cerknem ob 9. uri, so v razpisu navedli, da prijave sprejemajo samo do srede, 27. julija, plačila pa do 28. julija. Tekači, bodite pozorni na to, da ne boste imeli težav na startu.
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij:ml. člani: Žiga Božič
Trije najhitrejši.
Tri najhitrejše.
Video je na:
VJ
|
|
|
14. Tek po Šentviški planoti | |
|
PONIKVE 03 07 |
|
Smučarski skakalni klub Ponikve je pri lovski koči in (propadajoči) skakalnici 3. julija pripravil 14. izvedbo svojega gorskega Teka po Šentviški planoti. Med odraslimi sta slavila Primož Piškur in Lucija Krkoč. Teklo je 31 odraslih in 11 otrok (lani 39 + 16), padajoči trend je značilen tudi za Ponikve in je že pravilo v času korone. Ni pa za vse kriva epidemija, verjetno bi z nekaj več skrbnosti pri napovedovanju tekov in njihovi izvedbi, sicer po pravilu gostoljubnih, organizatorji dosegli večji odziv tekačev. Omenimo samo urejenost in informativno vrednost spletnih strani, tako uradne strani PGT kot posameznih tekov. Ponikve so dober primer te slabe prakse. Tekači so nas opozorili, da podatki o progi niso posodobljeni in da strani organizatorjev niso dosegljive. Tako kot spletna zmešnjava pri organizatorjih (ne vseh) na teke PGT ne meče dobre luči, tudi uradna stran pokala ne ponuja tistega, kar tekač pričakuje: objavljenih je zelo malo izidov (za tri tekme od prvih desetih, o skupnih izidih pa posledično sredi sezone ne duha ne sluha). Organizatorji šentviškega teka so spreminjali proge, tako da se beleženje rekordov spet začenja znova, so pa – po mnenju tekačev – te spremembe usmerjene v pravo smer. Pri članski progi so upoštevali pripombe o težavnosti glavnega spusta in ga ublažili, otrokom pa so prihranili ubijalski vzpon pri koncu (prej predolge) proge. Zdaj 1,2-kilometrska otroška proga v prvem delu prijetno spominja na kros, medtem ko je drugi del še vedno speljan po cesti. Odraslim ostaja spopad z omenjeno strmino, ki je niti tokrat ni pretekel niti en tekmovalec, vsi so zahodili. Izvedba teka je bila v slogu, ki ga redni obiskovalci Ponikev zelo dobro spoznajo: ponudba slaščic, dobre pašte, domačnost, zmagovalne stopničke so se tudi tokrat borile s strmino, ki ne popušča – a za razliko od kakšne prejšnjih izvedb se tokrat niso prevrnile. Dobili smo nova rekorda 8,8-kilometrske proge s 400 metri vzponov, pa ne samo zaradi dejstva, da je proga spremenjena, temveč tudi zaradi odličnih tekov zmagovalcev. Primož Piškur je ponovil zmago iz Vrhpolja, pravzaprav so vsi trije najhitrejši zadržali ista mesta na stopničkah, in dokazuje, da se resen trening obrestuje. Njegova pripravljenost je v vzponu in tačas se zdi, da ni vprašanje, kdo od dveh članov Olimpika, Primož ali Uroš, je hitrejši. Ugotovimo še, da trenutno v vrhu PGT prevladujejo Gorenjci – in en Štajerc, Lucijan Zalokar. Lucijan, magister novinarstva, je do nedavno uspešno tekmoval na stadionskih srednjih progah, zdaj pa uživa v gorskih tekih – in s treningi ne pretirava, priznajmo. Primoževemu rekordu, izboljšal je lanski čas Urbana Lavrenčiča 35:17, a progi nista bili enaki, dodajmo čas Lucije Krkoč, prve slovenske osvajalke svetovnega pokala v gorskih tekih. Lucijo je na začetku leta doletele poškodba in odpihnila željo po rednem treningu, a 50 kilometrov treninga tedensko je vseeno zadoščalo za to, da je šampionka rekord spustila krepko pod 40 minut (koprska Angležinja Madeleine Whybrow je lanski rekord postavila na 45:43, to je bila njena prva absolutna zmaga v PGT). Klara Močnik je spet stopila na stopničke, bila je druga, Mihaela Tušar pa je bila tretja, mesto pred Madeleine. Opozorilo: na listi izidov je zapisana napačna starost Klare, neupravičeno so ji dodali 10 let (njen letnik je 2007). Mimogrede, tokrat je tekla tudi dve leti mlajša Klarina sestra Zala. Dan prej so tekli v Tolminu, na isti dan pa v Reziji (vertikal), kar vse je zmanjšalo udeležbo na Ponikvah. Rezjanski vertikal je že bil na seznamu tekov PGT (za udeležbo) in je med tekači cenjen, zato bi bilo dobrodošlo, če bi prišlo do ustreznega dogovora o razdelitvi terminov, ki bi Rezijo ohranjal na seznamu PGT. Še opozorilo organizatorjem tekov: dobro bi bilo preveriti, ali so tekači pravilno uvrščeni v starostne kategorije, saj se dogaja, da se enkrat znajdejo v tej, drugič pa v kakšni drugi kategoriji. Naslednjič se bodo tekači PGT zbrali v Jaznah, tamkajšnji tek bodo pripravili 24. julija. Tudi tamkajšnji organizatorji z razpisom nekoliko zamujajo (tako da vam tačas še ne moremo postreči s kakšno podrobnostjo), kljub temu pa je pričakovati eno boljših udeležb v PGT.
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij:ml. člani: Lucijan Zalokar
Dva najhitrejša, Uroš in Primož, in najhitrejša ženska, Lucija, od katere je bil hitrejši samo še Lucijan.
Fotogalerija (z izidi) je na
14 Tek po Šentviški planoti - YouTube
VJ
|
|
|
14. Tek po Šentviški planoti (2) | |
|
PONIKVE 03 07 |
|
Smučarski skakalni klub Ponikve je pri lovski koči in (propadajoči) skakalnici 3. julija pripravil 14. izvedbo svojega gorskega Teka po Šentviški planoti. Med odraslimi sta slavila Primož Piškur in Lucija Krkoč. Teklo je 31 odraslih in 11 otrok (lani 39 + 16), padajoči trend je značilen tudi za Ponikve in je že pravilo v času korone. Ni pa za vse kriva epidemija, verjetno bi z nekaj več skrbnosti pri napovedovanju tekov in njihovi izvedbi, sicer po pravilu gostoljubnih, organizatorji dosegli večji odziv tekačev. Omenimo samo urejenost in informativno vrednost spletnih strani, tako uradne strani PGT kot posameznih tekov. Ponikve so dober primer te slabe prakse. Tekači so nas opozorili, da podatki o progi niso posodobljeni in da strani organizatorjev niso dosegljive. Tako kot spletna zmešnjava pri organizatorjih (ne vseh) na teke PGT ne meče dobre luči, tudi uradna stran pokala ne ponuja tistega, kar tekač pričakuje: objavljenih je zelo malo izidov (za tri tekme od prvih desetih, o skupnih izidih pa posledično sredi sezone ne duha ne sluha). Organizatorji šentviškega teka so spreminjali proge, tako da se beleženje rekordov spet začenja znova, so pa – po mnenju tekačev – te spremembe usmerjene v pravo smer. Pri članski progi so upoštevali pripombe o težavnosti glavnega spusta in ga ublažili, otrokom pa so prihranili ubijalski vzpon pri koncu (prej predolge) proge. Zdaj 1,2-kilometrska otroška proga v prvem delu prijetno spominja na kros, medtem ko je drugi del še vedno speljan po cesti. Odraslim ostaja spopad z omenjeno strmino, ki je niti tokrat ni pretekel niti en tekmovalec, vsi so zahodili. Izvedba teka je bila v slogu, ki ga redni obiskovalci Ponikev zelo dobro spoznajo: ponudba slaščic, dobre pašte, domačnost, zmagovalne stopničke so se tudi tokrat borile s strmino, ki ne popušča – a za razliko od kakšne prejšnjih izvedb se tokrat niso prevrnile. Dobili smo nova rekorda 8,8-kilometrske proge s 400 metri vzponov, pa ne samo zaradi dejstva, da je proga spremenjena, temveč tudi zaradi odličnih tekov zmagovalcev. Primož Piškur je ponovil zmago iz Vrhpolja, pravzaprav so vsi trije najhitrejši zadržali ista mesta na stopničkah, in dokazuje, da se resen trening obrestuje. Njegova pripravljenost je v vzponu in tačas se zdi, da ni vprašanje, kdo od dveh članov Olimpika, Primož ali Uroš, je hitrejši. Ugotovimo še, da trenutno v vrhu PGT prevladujejo Gorenjci – in en Štajerc, Lucijan Zalokar. Lucijan, magister novinarstva, je do nedavno uspešno tekmoval na stadionskih srednjih progah, zdaj pa uživa v gorskih tekih – in s treningi ne pretirava, priznajmo. Primoževemu rekordu, izboljšal je lanski čas Urbana Lavrenčiča 35:17, a progi nista bili enaki, dodajmo čas Lucije Krkoč, prve slovenske osvajalke svetovnega pokala v gorskih tekih. Lucijo je na začetku leta doletele poškodba in odpihnila željo po rednem treningu, a 50 kilometrov treninga tedensko je vseeno zadoščalo za to, da je šampionka rekord spustila krepko pod 40 minut (koprska Angležinja Madeleine Whybrow je lanski rekord postavila na 45:43, to je bila njena prva absolutna zmaga v PGT). Klara Močnik je spet stopila na stopničke, bila je druga, Mihaela Tušar pa je bila tretja, mesto pred Madeleine. Opozorilo: na listi izidov je zapisana napačna starost Klare, neupravičeno so ji dodali 10 let (njen letnik je 2007). Mimogrede, tokrat je tekla tudi dve leti mlajša Klarina sestra Zala. Dan prej so tekli v Tolminu, na isti dan pa v Reziji (vertikal), kar vse je zmanjšalo udeležbo na Ponikvah. Rezjanski vertikal je že bil na seznamu tekov PGT (za udeležbo) in je med tekači cenjen, zato bi bilo dobrodošlo, če bi prišlo do ustreznega dogovora o razdelitvi terminov, ki bi Rezijo ohranjal na seznamu PGT. Še opozorilo organizatorjem tekov: dobro bi bilo preveriti, ali so tekači pravilno uvrščeni v starostne kategorije, saj se dogaja, da se enkrat znajdejo v tej, drugič pa v kakšni drugi kategoriji. Naslednjič se bodo tekači PGT zbrali v Jaznah, tamkajšnji tek bodo pripravili 24. julija. Tudi tamkajšnji organizatorji z razpisom nekoliko zamujajo (tako da vam tačas še ne moremo postreči s kakšno podrobnostjo), kljub temu pa je pričakovati eno boljših udeležb v PGT.
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij:ml. člani: Lucijan Zalokar
Dva najhitrejša, Uroš in Primož, in najhitrejša ženska, Lucija, od katere je bil hitrejši samo še Lucijan.
Fotogalerija (z izidi) je na
14 Tek po Šentviški planoti - YouTube
VJ
|
|
|
12. Tek čez V. Gradišče z Mirkom Vindišem | |
|
VRHPOLJE PRI KOZINI 26 06 |
|
ŠRD Vrhpolje je v okviru svojega športnega praznika Vrhpoljade 26. junija 2022 izpeljalo 12. Tek čez Veliko Gradišče. Najhitrejša sta bila Primož Piškur in Anja Mikuž. Prvič so organizirali tudi 21-kilometrski trejl, posvečen legendarnemu Mirku Vindišu. Udeležba je bila dokaj skromna, vsega skupaj 48 tekačev (vse starosti), za točke PGT se je borilo 33 gorskih tekačev. Tako se nadaljuje trend zadnjih nekaj let, ko se otepamo korone. Organizatorji negodujejo nad izpadom tekačev in se sprašujejo, ali ima vse skupaj še smisel, a za zdaj vztrajajo. Upati je, da ne bodo vrgli puške v koruzo, da se bodo čudovite tekaške tradicije po Primorski nadaljevale in da se bodo tekaške vrste spet začele množiti. Vrhpoljci, ki jim dirigira Zdenko Benčič, prav vsega ne naredijo zelo natančno, so pa srčni in gostoljubni. In ambiciozni, kar so dokazali tudi tokrat. Ob 8-kilometrskem tradicionalnem gorskem teku z 240 metri vzpona so letos prvič izpeljali 21-kilometrski trejl (dolžine 300 metrov manj kot polmaraton, s 500 višinskimi metri, kot je povedal Zdenko). Posvetili so ga enemu najboljših slovenskih in jugoslovanskih maratoncev Mirku Vindišu, ki je bil gost prireditve, progo je tudi pretekel, kljub temu, da zadnjih 15 let ni tekel na tako dolgi progi. A najprej opravimo s točkami PGT. Na deseti tekmi sezone so bile točke zaradi manjše udeležbe laže dosegljive, konkurenca najboljših pa niti ni bila bistveno okrnjena. Primož Piškur je slavil drugič, na cilju je bil izredno dobre volje in za LT je povedal, da se je želel pomeriti s Simonom Aličem, z občutkom, da bi ga lahko premagal, a Simona v Vrhpolje ni bilo. Pa drugič. Je pa res, da Simonu bolj ležijo strmejše proge in da ga na ravninskih vidimo bolj poredko. Primožu je sledil njegov klubski tovariš Uroš Rozman z nekaj manj kot polminutno zamudo, še dodatno poldrugo minuto pa je na tretjem mestu pridelal Štajerc Lucijan Zalokar. Najboljši od Primorcev Elis Filipič še išče formo in se spopada z zdravstvenimi težavami, tokrat je bil četrti. Vsi štirje so že stali na zgornji stopnički PGT. Prvič pa se je na vrh povzpela Anja Mikuž s Cola, ki sicer pogreša strmine, a ji je očitno tudi manjši seštevek nadmorskih metrov ustrezal. Na cilju je skromno povedala, da konkurenca ni bila močna, s čimer pa se marsikdo ne bo strinjal. Druga je bila namreč Rebeka Petrovčič, že tudi ravninska primorska prvakinja in redna osvajalka absolutnih stopničk PGT, o Mihaeli Tušar in Urši Trobec, tokrat tretji in četrti, pa ne bomo izgubljali besed. Ker so tokrat 8-kilometrsko progo skrajšali za približno 50 metrov, sta zmagovalca postavila nova rekorda – in vse se začenja na novo. Med mlajšimi dečki je tokrat veljalo pravilo, da se za zmago borijo Jerneji, zmagovalca v obeh mlajših kategorijah pa sta se morala pisati Boštjančič in bivati v bližnjih Hrpeljah (če se ne motimo). Na obeh progah je teklo kar 12 Italijanov. Njihov delež je bil četrtinski, videli smo precej novih obrazov. In od naših zahodnih sosedov slišali, da so za tek izvedeli iz objave na njihovi priljubljeni progi pri Bazovici (to si je dobro zapomniti). Vročina je sicer bila nadležna, a zaradi gozdne sence znosna. Organizatorje so tako Slovenci kot Italijani hvalili, to, da so kakšno stvar naredili bolj po domače in mimo uveljavljene prakse PGT, tekačev ni prav veliko motilo. Letošnje presenečenje je bila izvedba trejla. Zdenko je povedal, da so ga namenili Mirku Vindišu, najvidnejšemu udeležencu prireditve. Nekaj besed o Mirku. Leta 1963 rojeni Ptujčan je ena od legend slovenskega in jugoslovanskega teka v 80. in 90. letih. Udeležil se je dveh olimpijad, v Seulu in Barceloni, za Jugoslavijo in Slovenijo. V New Yorku je leta 1988 (po nekaterih virih 1987) zasedel osmo mesto in s časom 2:13:39 postavil jugoslovanski maratonski rekord, ki je preživel Jugoslavijo. Nekateri od njegovih tekaških kolegov trdijo, da je bil Mirko najboljši slovenski in jugoslovanski maratonec vseh časov. Zanimivost iz pogovora z Mirkom (naš video): trener mu je naročil, naj na maratonski progi ne spije niti požirka tekočine! Čudaška poteza, ki pa jo je Ptujčan preživel, toda ko je postavljal rekorde, se je na okrepčevalnicah vendarle ustavljal … Na vabilo Vrhpoljcev se je z veseljem odzval, nam je povedal, za progo pa je menja, da je ena najlepših, po katerih je tekel. Na cilju je bil drugi, za šest let starejšim Asimom Kaltakom iz Izole, ki se je veselil prve zmage nad legendo, s katero si je pred desetletji delil kar nekaj prog (bil je med boljšimi slovenskimi maratonci, a je bil Mirko prepričljivo hitrejši). Asim se tistih časov in Mirka spominja, Mirko pa razumljivo ni prav dobro vedel, kaj se dogaja za njegovim hrbtom. Za progo je zmagovalec potreboval uro in 43 minut, Mirko je zaostal za 10 minut. Teklo je šest tekačev, od tega ena ženska, Elisabeta Antole, ki je s progo opravila v času 2:42:10. Večina tekačev si je zaželela zgodnejšega starta, da se izognejo najhujši vročini, a večjih težav z njo ni bilo. Po prvi izvedbi trejla lahko rečemo, da ima novost kar precej možnosti, da postane zaželen tekaški nastop v juniju. Proga je speljana po gozdnih poteh, vzponov je za približno 500 višincev (vrhova Veliko Gradišče in Videž), teče se dva kroga, drugi je nekaj daljši, bližina Italije lahko zagotovi precejšnje zanimanje sosedov, tako so lahko zadovoljeni tudi apetiti tekačev PGT, ki so se Vrhpolju doslej izogibali zaradi nezahtevnosti proge, organizatorji imajo že dovolj izkušenj za dobro izvedbo tudi daljše tekme … Naslednji, 11. tek za točke PGT, bo 3. julija na Ponikvah, za odrasle in mladino.
Izidi, absolutno:Moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij:ml. člani: Lucijan Zalokar
Mirko Vindiš končuje prvi krog.
Najhitrejši moški za točke PGT.
Fotogalerija (tudi vsi izidi) je na Video je na
|
Stran 1 od 30
