|
|
18. Tekaški vzpon na Široko | |
|
MOST NA SOČI 15 08 |
ŠKTD Lom je za 18. Vzpon na Široko (za gorske tekače in kolesarje ter za cestne kolesarje) pripravil nekaj sprememb, tako da so stari rekordi arhivirani. Nova najboljša časa med tekači sta postavila Simon Alič in Sergeja Lipušček. Lani smo slišali predloge, kako popestriti prireditev, ki ob športnem delu vedno prinese tudi kulinarično obilje, tako za tekmovalce kot njihove spremljevalce. Namesto za štafete ali kaj podobnega so se organizatorji letos odločili za premestitev startnega mesta iz Mosta na železniško postajo in za spremembe tras. Cestni kolesarji so dobili daljšo, 26-kilometrsko progo, gorski tekači in kolesarji pa za malenkost daljšo progo z malo manj višinci. Tekači spremembe ocenjujejo ugodno, menijo, da je zdaj proga še prijetnejša. In kaže, da je tudi hitrejša (zmagovalka, ki je že lani postavila rekord, je letos zabeležila še 34 sekund boljši čas). Uradno tekmovalci premagujejo 580 višinskih in 4.900 dolžinskih metrov. Prijavljen je bil tudi Miran Cvet, eden od dveh trenutno najboljših slovenskih gorskih tekačev, vendar ga v Most ni bilo. Pogrešali smo dvoboj Cvet : Alič, Simon pač v drugih tekmecih ni imel dovolj močne konkurence, ki bi ga prisilila, da bi tekel hitreje. Najbliže mu je prišel še en Gorenjec, Stanko Janžekovič. Po lanskem teku, ko je samo Simon uro ustavil pod 30 minutami, je bilo letos vpisanih pet časov, boljših od pol ure. Tretji je bil presenetljivo Borut Albreht iz Hotedršice, sicer odličen ravninski tekač, ki pa praviloma ne teče gorskih tekov. Med ženskami je bila spet najboljša, tako kot lani, nepopustljiva idrijska profesorica matematike Sergeja Lipušček, letnik 1966. Neprimerno mlajši Varineja Drašler (Sergeja je starejša od Varinejinih staršev, ki sta tudi tekla na Široko) in Ana Vrečar, klubski kolegici v TK Šmarnogorska naveza, ji nista prišli do živega, sta ji pa dovolj dobro dihali za ovratnik, da je Sergeja vpisala odličen čas. Varinejin čas je bil boljši od lanskega Sergejinega rekorda. Pripisali so ji najverjetneje napačen čas in ji odškrnili sekundo, saj je bila čez ciljno črto pred Matevžem Permetom, kateremu so uradno dodelili čas 32:35. Moralo bi biti obratno. Tudi sicer je bilo z objavo vrstnega reda nekaj težav, v času, ko nastaja ta zapis, je na seznamu tistih, ki naj ne bi končali teka, kar nekaj takšnih, ki so zagotovo prečkali ciljno črto. Otroških nastopov ni bilo veliko, tekli so samo mlajši dečki in deklice, so pa bili njihovi nastopi srčni in dober zgled za odrasle. Zmagovalca sta bila pričakovana, Luka in Vita sta najbolje zastopala svoji družini, brez katerih bi bila ta konkurenca bistveno bolj siromašna. Bolje kot pisanje izidov je organizatorjem uspevalo skrbeti za okusno, obilno in ne predrago hrano, za tekmovalce pa so tradicionalno priskrbeli tudi praktične nagrade. Naslednji tek iz serije PGT bo otliški gorski tek 25. avgusta.
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij:ml. člani: Borut Albreht Vsi izidi so na Fotogalerija 1 je na: Video je na:
|
|
|
|
K24 ultra-trail | |
|
ČRNA NA KOROŠKEM 09 08 |
Na premierni izvedbi vikenda ultra trejlov v Črni smo na cilju 100- in 50-kilometrske preizkušnje našteli 379 tekmovalcev iz 22 držav (odstopov niti ni bilo veliko, nekaj deset), po dve zmagi so si pripisali Slovaki in Slovenci. Pohval je bilo veliko, saj so se koroški organizatorji res potrudili, nekaj malega pa je bilo tudi kritike. Koroška ultra tekaška prireditev je nastala iz preizkušnje K24, katere vsebino razkriva ime: koroški vzponi (na pet gora) v manj kot 24 urah. Komur to uspe, se vpiše v ekskluzivni klub gorskih tekačev. Tradicionalno progo na velikih višinah, ki zaobjame Peco, Olševo, Raduho, Smrekovec in Uršljo goro (dva dvatisočaka in trije vrhovi nad 1600 m), so podaljšali za 15 kilometrov in prišli do stotice. Uršlji gori, napornemu vzponu in dolgemu spustu, za konec sledi še en vzpon, pomenil naj bi dodatnih 200 višincev, v resnici pa je višincev precej več, in tudi mikro izpeljava trase je zaguljena, zato je bil ta del proge deležen največ kritike tekačev. Verjetno se da tistih 15 kilometrov izpeljati kako drugače, do tekačev prijazneje. Črna, s svojo smučarsko kraljico Tino na čelu, je tekače sprejela nadvse gostoljubno, izkazala se je tudi s svojo gostinsko (ugodne cene, kakovostna hrana) in prenočitveno ponudbo, županja Romana Lesjak pa je bila v organizacijo tudi povsem delovno vpeta. V Sloveniji, kjer trejli rastejo kot gobe po dežju, se zdi, da so Korošci s svojo srčnostjo in pozitivno energijo na dobri poti, tako da zanje konec poletja ne bo težav, kar zadeva udeležbo. Na daljši progi se je začelo v moški konkurenci zelo hitro. Povedel je Marjan Zupančič, nato pa se je s Slovakom Priadko začelo izmenjavanje v vodstvu. Dvojec Marjanov je razpadel na dobri polovici proge, ko je našega Marjana zvil želodec, težava, ki ga muči že nekaj tekem zapored. Zupančič je odstopil, kljub temu, da so bile noge še močne; nekaj časa namerava zdaj teči samo krajše teke, vključno z državnim prvenstvom na Pohorju. Slovaškemu Marjanu, ki je pred tekmo menda bil na Koroškem na pripravah, se je nasmihal za tamkajšnje višince fenomenalen čas pod 12 urami, a tudi štiriminutna zamuda ni pokvarila podobe odličnega tekača. Drugo in tretje mesto sta zasedla Jan Božič iz Idrije in Tilen Potočnik iz Mozirja. Med ženskami je bila favoritinja Katja Kegl Vencelj, a je prvo četrtino proge presenetljivo vodila Viktorija Modrijan. Viktorija teče šele pet let, na trejle (in kakšen gorski tek) se je s cestnih tekov preusmerila še pozneje. Tekla jih je pretežno na Hrvaškem, je pa letos v Vipavi na petdesetici osvojila četrto mesto, in to kljub grdemu padcu. V cestnem teku ima že tudi naslov državne prvakinje v polmaratonu, na tretjem Istrskem maratonu pa je bila tretja. Katja je Velenjčanko po četrtini proge dohitela in kljub težavam z želodcem na cilju arhivirala kar prepričljivo prednost, je pa drugo mesto v zahtevni mednarodni konkurenci doslej največji uspeh Viktorije na trejlih, dragocen tudi zato, ker je bil to njen prvi nastop na tako dolgi progi. Kakovostni vrh slovenskih ultra trejl tekačic se še naprej širi. Na 50 kilometrov so bile razlike med najhitrejšimi (razumljivo) manjše. Aljoša Smolnikar je v finišu ugnal Avstrijca Sebastiana Steindla, Korošec Tadej Grilc pa si je z 20-minutno zamudo za Sebastianom priboril bron. Pri dekletih je Silvia Petrjanošova Slovaški priskrbela drugo zmago, pol ure zaostanka pa za Primorko Meto Trampuž vsekakor ni bil problem, veselila se je drugega mesta. Tretja je bila še ena Primorka, Tina Medved. Organizatorji so v absolutnih kategorijah razglašali samo zmagovalce, ne pa tudi drugo- in tretjeuvrščenih. Med številnimi tekači, ki so koroške vršace izbrali za svojo prvo stotico, je bila tudi ultrakolesarka Bernarda Jurič. Kmalu se bo odpravila na novo avstralsko avanturo, po lanskih 12.000 kilometrih avstralskega križa (je edina, vključno z moškimi, ki ji je to uspelo v enem koledarskem letu). Stotico je zmogla kljub napaki pri izbiri obutve in padcu, ta nastop je bil odličen trening za septembrski Race to The Rock – takrat bo divjino premagovala tudi peš, s kolesom na ramenih … Pri podeljevanju priznanj je pomagala Tina Maze, Andrea Massi pa je dolgo vztrajal v ciljnem prostoru in s čestitkami sprejemal tekače na koncu njihove poti. Zabavala se je tudi njuna hčerka, zvedava Anouk.
Izidi:100 km (5420 v/m), absolutno, moški:
Ženske:
50 km (2550 v/m), absolutno, moški:
Ženske:
Vsi izidi so na: Fotogalerija je na: Video je na:
VJ
|
|
|
|
8. Šmarski tek | |
|
ŠMARJE PRI SEŽANI 03 08 |
Tek, ki pravzaprav niti ni pravi gorski tek, je pa v sporedu Primorskih gorskih tekov, je tudi tokrat zadovoljil pričakovanja udeležencev. Prvič so pripravili dva teka, na 7,7 (275 višincev) in 4 kilometre, na njih pa je nastopilo rekordno število tekačev, 129. Na daljši progi, za točke PGT, sta med 112 tekači slavila Varineja Drašler in Marko Tratnik, ki je izboljšal svoj prejšnji rekord.
Konkurenca je bila verjetno najmočnejša doslej. Za prihod v Šmarje sta se odločila Mojca Kermavnar in Mitja Kosovelj. Dveletni Lovro se je, medtem ko sta starša tekla, zabaval v družbi za malenkost mlajše Mete, hčerke Lucije Krkoč in Jurija Vidriha. Lucija tokrat ni tekla, na vrsti je bil Jurij. Marko Tratnik je po nekajletni odsotnosti spet tekel (sestro Petro so zadržali drugi opravki) in po pričakovanju se je za zmago meril z Mitjem. Svetovni prvak teče poredko, o rednem treniranju ni govora, njegov zadnji uradni nastop se je zgodil pred nepolnim letom v italijanski Collini. Šmarje so bile nekakšno ogrevanje za letošnji nastop štafet v Collini 18. avgusta, ko bo Edvin Kosovelj močni mednarodni konkurenci spet po robu postavil slovenske trojke na ravni državne reprezentance. Med moškimi omenimo deveto mesto Filipa Jerale (zmagovalec v kategoriji), letnik 2004; pri tem je bil za mesto boljši od očeta Boruta (tretji v kategoriji), pred leti enega boljših slovenskih maratoncev. Petčlanska družina Jerala je bila v Šmarjah najuspešnejša, ob navedenih dveh se je s šestim mestom v kategoriji izkazal še Jakob (2006), uspešni pa sta bili tudi dekleti, mama Marjeta je bila četrta absolutno in je zmagala v kategoriji, hčerka Ana pa je bila peta v kategoriji, a je pred njo še vsa tekaška prihodnost (letnik 2009). Med ženskami je svojo četrto zmago v PGT požela Vrhničanka Varineja Drašler, trojko mladosti na stopnicah pa sta dopolnili Veronika Krečič in Gaja Leban Jež, ki ji lahko pripišemo posebno priznanje za najuspešnejši nastop med mladimi (letnik 2006). Mojca Kermavnar, v času pred materinstvom že tudi državna prvakinja, se je uvrstila na 13. mesto, vse drugače pa bo, ko bo ta mlada zdravnica zaključila specializacijo in se spet lahko posvetila treningu. In ni izključeno, da bo tudi Mitja še našel čas in motivacijo za nastopanje v državni reprezentanci … Tekači so pohvalili zasnovo te tekaške prireditve in trud organizatorjev. Zanimivo je, da je največ pohval prišlo iz ust najboljših, mednarodno najbolj uveljavljenih tekmovalcev. Naslednji tek iz serije PGT bo Vzpon na Široko 15. avgusta, ki prinaša kar nekaj sprememb, zato svetujemo natančnejše branje razpisa.
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij:ml. člani: Filip Jerala (Let's dance) Vsi izidi so objavljeni na: Fotogalerija 1 je na: Fotogalerija 2 je na: Fotogalerija 3 je na: Video je na:
VJ
|
|
|
|
13. Gorski tek na Bevkov vrh | |
|
GORENJE JAZNE 21 07 |
Na 13. Gorskem teku na Bevkov vrh je nastopilo 91 odraslih tekačev, ki so tekli na 6-kilometrski progi s 500 višinskimi metri, in 14 otrok. Zmagala sta Uroš Rozman in Klementina Lemut. Poletni čas za množičnost nekaterih tekov, vročini navkljub (ali pa prav zato, saj je v višjih legah nekoliko bolj sveže), ni noben problem. Govorimo o tekih, za katere se organizatorji potrudijo in jih izpeljejo predvsem z dobro voljo. Tek na Bevkov vrh se je tako na predzadnjo nedeljo v juliju lahko pohvalil s več kot stotimi tekači, kar je za gorske teke zelo lepo število. Po porodu se je na tekaške proge vrnila Klementina Lemut in mlajšim tekmicam, ki so v času njene odsotnosti nanizale nekaj lepih uvrstitev, sporočila, da morajo še naprej računati z njo. Spodbujala jo je družina in ob koncu so se skupaj veselili že enajste Klementinine zmage, kot je zabeležil natančni statistik PGT Anej Likar. Drugo in tretje mesto so osvojila mlade sile, Varineja in Ana iz TK Šmarnogorska naveza. Otroci so tekli na krajši progi. Med fanti je – kot običajno – slavil Luka Močnik, ob njem pa še Anuška Gruden in Pia Eržen, vsi trije predstavniki AD Posočje. Popolno slavje Tmincev … Naslednji tek iz serije PGT bo 3. avgusta Šmarski tek.
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij:ml. člani: Anej Likar (ŠD Nanos) Vsi izidi so na: Fotogalerija 1 je na: Fotogalerija 2 je na:
|
|
|
|
9. Val Resia Vertical | |
|
STOLVIZZA (SOLBICA) 06 07 |
Tudi na deveti izvedbi rezijanskega vertikala smo videli slovensko zmago, celo dve: kralja tega teka Simona Aliča in novinke Tine Klinar. Slovenskih zmag je zdaj osem, sedem moških in ena ženska. Val Resia Vertical sodi med najlepše gorske teke na vzhodnem koncu Italije, v Benečiji. Slovenska beseda se v rezijanskih dolinah počasi umika pred agresivno italijansko narodnostno politiko, ki je celo potres pred desetletji izkoristila za uveljavljanje italijanstva. Če politika ne razume, v čem je bogastvo sožitja različnih kultur, pa je pri tekačih drugače. V Solbici, kjer smo se sicer pogovarjali samo v italijanščini, so se z ramo ob rami borili italijanski in slovenski tekači, ob doslej najmnožičnejši udeležbi tekačev Primorskih gorskih tekov (ducat Slovencev in še pol toliko Italijanov). Rezijanski gorski tek je že vseh devet let pri srcu nekaterim slovenskim tekačem, redkim, a toliko boljšim na progi. Ob Ajdovcu Ivu Keteju, ta že dve desetletji raziskuje tekaško dogajanje v tistem koncu Italije, v krogu tekačev častno mesto pripada Simonu Aliču, tekaškemu uživaču, pri katerem – presenetljivo spričo njegove izredne uspešnosti – tekmovalnost ne šteje toliko kot druge značilnosti tekem in okolij, v katerih se te odvijajo. Simon je letos v Solbici, to je slovensko ime Stolvizze, nastopil že sedmič. Ko smo ga spraševali, koliko zmag je že zbral v Reziji, ni vedel odgovora. Na tekoče nas je spravil šele uradni napovedovalec na podelitvi priznanj: Simon ima zdaj šest zmag, edinkrat ko ni zmagal, je bil drugi, pred njim je bil precej mlajši gorenjski »sosed« Luka Kovačič – z aktualnim rekordom. Poglejte si video o tekmi leta 2012, ko je Simon zmagal pred tremi afriškimi tekači (https://www.youtube.com/watch?v=-Aei7xqgWxg). Naslednje leto ga ni bilo v Rezijo, tako da sta zgornji dve stopnički zasedla Afričana, slovenski ugled pa je leta 2013 s tretjim mestom obranil Sebastjan Zarnik. Že dolgo vsi v Solbici vedo, kdo je Simon, imenujejo ga The King of Resia, rezijanski kralj. Tokrat so se organizatorji dan pred tekmo zaradi neugodne vremenske napovedi odločili za spremembe na progi. Prestavili so tako start kot cilj in progo skrajšali na dve tretjini običajne (ta je malo manj kot 1100 višinskih metrov). Za obveščanje prijavljenih tekačev na slovenski strani je poskrbel Ivo, v funkciji enega od dveh koordinatorjev Primorskih gorskih tekov (rezijanski vertikal sodi med teke PGT, šteje za udeležbo), vsekakor pa je spreminjanje elementov tekme v zadnjem hipu zmanjšalo število udeležencev. Na cilju smo našteli 105 moških in 23 žensk. Vreme je zdržalo, dež je bil uvideven, prišel je z iztekom razglasitve. Simonu krajšanje proge ni bilo pretirano všeč, a se je z njim sprijaznil – in spet zmagal. Med ženskami je zmagala Tina Klinar, to je bil njen prvi nastop v Reziji, proga pa ji je zelo všeč. Tudi Mihaela Tušar je v Solbici tekla premierno, veteranka si je priborila srebro. Simon je – logično sklepanje – postal tudi rekorder spremenjene proge, za katero pa je vprašanje, kdaj jo bodo spet uporabili. Čudovita proga na vrhu nagradi z dih jemajočim pogledom na sosednje vršace, ob progi pa so na ogled slapovi in tolmuni. Pa ne samo na ogled, večina tekačev si je v smaragdni vodi privoščila osvežitev.
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Video je na:
VJ
|
|
|
|
12. Tek po Šentviški planoti | |
|
PONIKVE 23 06 |
Za 12. izvedbo Teka po Šentviški planoti so »Panikuci« obnovili in razširili svojo lovsko kočo. Teklo je 55 odraslih in 10 otrok, skupaj torej 65 tekmovalcev za točke PGT. Najhitrejša na nekaj manj kot 9-kilometrskem teku sta bila Denis Štenkler in Mihaela Tušar. Za Denisa je bila to premierna zmaga v pokalu PGT, za Mihaelo pa 30. (po letu 2010, za to obdobje za statistiko v pokalu skrbi Anej Likar).
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij:ml. člani: Denis Štenkler
https://photos.google.com/share/AF1QipNhZUuqXA2eLdP0tIOExNd_XDh2yr6gdTLQnPM6KEgY4xhbLTwVXDKLjF-5EKlxOQ?hl=sl&key=dktQNVJyd2U0M1pQMEI1aEtDQTlNanhsa0poR3FB Video je na:
VJ
|
|
|
|
Podbrdo Trail Running Festival 2019 | |
|
PODBRDO 15 06 |
Letošnji Podbrdo Trail Running Festival (PTRF), graparski festival trejlov, je pritegnil približno 400 tekačev iz 18 držav, v ponudbi pa so bili otroški in mladinski teki, Graparski trimček (s posebno podskupino gasilcev), Gorski maraton štirih občin (GM4O) in Ultra Pušeljc trejl (UPT). GM4O je veljal tudi za državno prvenstvo, sicer pa so v Podbrdu točke nabirali udeleženci PGT. Za tekače je skrbela številna ekipa organizatorjev in drugih prostovoljcev, tako prek palca lahko ocenimo, da je za vsakega tekača skrbel po en prostovoljec. GM4O je doživel 18. izvedbo, UPT pa peto. Sobota in nedelja, 15. in 16. junija 2019, sta bila najbolj vroča dneva v zgodovini graparskih tekov. Maratonce je po spustu s Črne prsti v dolini pričakala vroča sopara in niti proga, speljana po gozdu, ni prinesla temperaturnega olajšanja. Še huje je bilo na stokilometrski (za nekaj kilometrov krajši od dosedanje) progi Pušeljca, ki povezuje Primorsko in Gorenjsko in ki maratonski trasi dodaja Blegoš in Ratitovec. Ta dolgo je zmoglo 40 tekačev, 35 moških in 5 žensk, odstopilo pa je 13 moških in ena ženska. Ponovno se je pokazalo, kako trdožive so tekačice, delež odstopov pri njih je na dolgih progah po pravilu nižji od deleža moških. Ko se enkrat odločijo za soočenja z ultrami, prej popustijo ultre kot tekačice … Od približno 200 maratoncev jih je na cilj prispelo 170, 125 moških in 45 žensk. Ekipa iz Podbrda, iz sosednjih krajev in občin, pa tudi iz oddaljenejših koncev Slovenije (na zadnji okrepčevalnici Kovce je dežurala ekipa Istrskega maratona, ki sta ji gostoljubje nudila Slavko Prezelj in Marjeta Golja) je spet pokazala svojo srčnost, ki je zaščitni znak prireditve, v katere središču sta Jožko Dakskobler in njegova družina. V Ljudstvu tekačev, kjer imamo priložnost primerjati pristope in načine izvedbe različnih tekaških prireditev, ugotavljamo, da se njihova tehnična izvedba sicer razlikuje, srečujemo se tako z enostavnimi kot z organizacijsko in tehnološko dodelanimi izvedbami, srčnost, prijaznost in dobra volja pa so povsod na prvem mestu, kar tekači, še zlasti žlahtno ljudstvo ultrašev, nadvse cenijo. Tako je bilo tudi tokrat na vseh prizoriščih PTRF, ob ugotovitvi, da tako skrbno in bogato založenih okrepčevalnic v tem koncu Evrope ne najdeš. Ultra je prvo mesto prinesla v Sloveniji doslej neznanemu Švicarju Adrianu Brennwaldu, že zmagovalni Tinko Štendler je bil drugi (a najhitrejši Slovenec), Andi Mamić pa je tretjemu mestu na vipavski stomajlerici dodal še eno tretje mesto - in bil obakrat drugi najhitrejši Slovenec. Med petimi dekleti, ki so dosegle cilj, je bila najhitrejša Manja Frece pred Evo Urbanc in Drago Žbontar. Prav vse so fascinirale s svojo mirnostjo in neizmerno potrpežljivostjo, garnirano z dobro voljo. Državna prvaka v gorskem maratonu sta postala brat in sestra Marko in Petra Tratnik, njuno veselje nad dosežkom, izbruh čustev in njihovo delitev med sotekmovalci, zabeleženo na našem videu, si morate ogledati. Marko se je na srečo še spominjal proge s prvega nastopa v Podbrdu, tako da ga napačno umeščen trak kakšen kilometer pred ciljem (tam je ostal po mladinski tekmi) ni zmedel. Organizatorji so ga takoj prestavili, da ni bilo zapletov z naslednjimi tekači, pa je tudi zasluga Markove izdatne prednosti na cilju. Simon Strnad je tekel s še dobro vidnimi posledicami padca na Mali gori pred tednom dni, tudi še odprto rano, a si je na koncu izboril četrto mesto, peti pa je bil Marjan Zupančič, nedosegljiv s sedmimi zmagami na tem maratonu. Med ženskami je bila četrta Mihaela Tušar, to je bil njen 13. nastop in vselej je prišla na cilj med najboljšimi. Nimamo podrobnejših podatkov o tekačih, ki so največkrat odtekli katero od prog v Podbrdu, vemo pa, da sta bila tam na vseh 18 izvedbah Urša Trobec in Peter Macuh, slednji je zadnjih pet let tekel stotico. Tudi tokrat je bil uspešen, kljub temu, da je že začel s poškodbo in da je še dodatno staknil na poti. Graparski trimček je preteklo 84 tekačev in tekačic, zmagala sta Britanec Oliver Thorogood in Katja Jensterle. Še anekdota z najdaljše proge. Japonec Šigeru Macumoto je skupaj s prijateljem Borisom Kolmanom, Anjo Komic Golar in dvema metlama nekaj po šesti uri zjutraj prispel na okrepčevalnico Kovce. Na vprašanje, kako se počuti, je odgovoril, da je zelo utrujen. Sledila je kratka psiho terapija osebja okrepčevalnice s ponavljanjem besed: nisem utrujen. Boris je temu dodal: potrebujem slovensko ženo (verjetno gre za njuno interno šalo). Po nekaj ponovitvah, vsaka naslednja je bila bolj energična, je Šigeru na koncu, ob smehu vseh prisotnih, prepričljivo izjavil: nisem utrujen, ne potrebujem slovenske žene! (vse v angleščini). In skupina je v živahnem tempu opravila še s preostalimi sedmimi kilometri do cilja. Tudi ta utrinek je zabeležen v videu LT.
|
|
|
|
2. Refoškov tek | |
|
MAREZIGE 09 06 |
Prostovoljci Ljudstva tekačev so 9. junija 2019 drugič pripravili Refoškov tek. Najhitrejša sta bila Gorazd Šorn in Marina Andrašič, tudi zmagovalka prvega teka. Ker so organizatorji praznika refoška svojo prireditev zaradi preobilice prireditev v maju prestavili na začetek junija, so se tekači morali soočiti z vročino. Ta je marsikoga tudi odvrnila od sodelovanja, nekateri pa so tisto nedeljo odšli na katerega od drugih tekov, med drugim tudi na državno prvenstvo v gorskem teku. Zbralo se je 32 tekačev vseh starosti, ob 9. uri, uro prej kot lani, so se napotili po severnem pobočju pod Marezigami, spustili so se 170 metrov in se nato za prav toliko metrov povzpeli, s štiri kilometre dolgo progo, speljano po asfaltu, poljskih poteh in po gozdnih stezah, pa so opravili v času od dobrih 18 do 51 minut. Večini je bila proga všeč, le na gležnje je bilo treba paziti, ker je bila podlaga – takšni so trejli – na nekaterih delih sestavljena iz kamenja in gradbenega materiala (tako na vasi ravnajo svoje poti). Zabeležili so en padec in obtolčeno koleno, nekaj težav s krči je imela tudi ena od tekačic, ki so ji pomagali v cilj, tako da ni izgubila uvrstitve. Najuspešnejša družina so bili Šornovi z Gorenjske. Zmagal je Gorazd, Polona je bila druga, za prihodnje leto pa sta obljubila, da pripeljeta s sabo še kakšnega prijatelja teka. Če se pošalimo na račun Gorenjcev: to jima ne bo težko, samo povedati jim morata, kaj vse so tekači dobili brezplačno. Bodimo konkretni. Tek je bil brezplačen (a organizatorji so sprejemali prostovoljne prispevke za kritje stroškov), tekači so dobili osvežilne pijače, sadje, posebej za ta tek oblikovane piškote izpod rok Moskovčanke Elene, ki se je pridružila ekipi Ljudstva tekačev, najhitrejši so dobili medalje in tehnične majice, žreb je vsakemu drugemu dodelil praktično nagrado (glavni dve sta bili startnini na naslednjem Istrskem maratonu), organizatorji praznika (Marica Babič, Sandro Dokić in sodelavci) so za tekače pripravili degustacijo najbolje ocenjenih vin, za povrh pa so vsem postregli z golažem in polento. Ni slabo, kajne? Gostoljubnost na kvadrat. Marežgani so s tekom dobili nekaj dodatne promocije, ne gre pa zanemariti niti dejstva, da so jim Vili Plahuta in prostovoljci Ljudstva tekačev očistili prijetno sprehajalno pot na robu vasi, ki jo bodo lahko uporabljali, dokler se spet ne zaraste. Še za zabavni program je bilo poskrbljeno. Petletna Ana je po tem, ko je pretekla in prehodila progo, kolegom sotekačem še zapela. Siva pot je bila (verjetno nehote izbran) poklon Gorenjcem, pa tudi drugim, za katerimi sta bila ob neurejenih poteh tudi slaba dva kilometra asfalta. Ko si bodo prostovoljci Ljudstva tekačev odpočili, bodo razmislili, kaj jeseni še ponuditi tekačem, zlasti tistim manj izkušenim. Morda se bo po serijah strogo ravninskega reXovega teka prilegal še kakšen trejl ali pa morda celo kakšen manj naporen gorski tek. Ampak ne pričakovati, da se bosta vedno tako obilno cedila med in mleko …
Izidi:Moški:
Ženske:
Fotogalerija (tudi z vsemi izidi) je na: Video je na:
VJ (avtor je član skupine prostovoljcev LT)
|
|
|
|
11. Gorski tek na Malo goro | |
|
KAMNJE 09 06 |
Enajsta izvedba Gorskega teka na Malo goro je bila ob boju za točke PGT tudi državno prvenstvo za veterane. Zmagala sta Miran Cvet in Mojca Koligar, ki je ženski rekord spustila krepko pod 40 minut. Tek je pritegnil slabo stotnijo tekačev in tekačic, nekateri od njih so bili v Kamnjah prvič, denimo Mojca Koligar, tačas najboljša slovenska gorska tekačica, ki jo je gostoljubnost Kamenjcev navdušila. Prijaznost in ponudba vseh mogočih dobrot pri koči na cilju sta bili del nagrade za najhitrejši ženski tek na Malo goro doslej. Mojca je za sekundo manj kot dve minuti popravila rekord Lucije Krkoč, na cilju je bila tretja, pred njo sta bila samo zmagovalec Miran Cvet in rekorder (njegov dosežek ostaja na vrhu izidov) Simon Alič! To je bilo predvsem veteransko prvenstvo, a vseeno velja omeniti dosežka dveh tekačev, rojenih v tem tisočletju: Filip Jerala, letnik 2004, je bil 16. med moškimi, Gaja Leban Jež, letnik 2006, pa 9. v ženski konkurenci. Opozorimo naj na zapise o gorskih tekih, ki jih za Facebook na svojem profilu pripravlja Anej Likar. Anej redno posodablja tudi podatke o statistiki PGT. Njegove sestavke objavlja tudi Facebook profil Ljudstva tekačev.
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij:ml. člani: Anej Likar (ŠD Nanos) Fotogalerija (tudi vsi izidi) je na:
|
|
|
|
3. Milanja Trail | |
|
ILIRSKA BISTRICA 08 06 |
Tretja izvedba tekaške prireditve Milanja Trail, v okviru katere ilirskobistriški TD Bistrc pripravlja trejla na 17- in 31-kilometrski progi, je pritegnila 192 tekačev, od tega kar 84 žensk, ki se po deležu približujejo moškim ljubiteljem teka v naravi. Zmagovalci so bili Simon Strnad in Monja Drnovšek na krajši ter Andi Mamić in Zorana Težak na daljši progi. Tekli so tudi na tradicionalni 10-kilometrski progi in (mladina) na krajših razdaljah. To je bil lep tekaški dan v prijetnem vremenu, ob sicer že kar visoki temperaturi, vendar je vročino odtehtala lepota narave pod Snežnikom. Zmagovalec Andi veliko da na okolje, v katerem se giblje, zato se namerava na Milanjo še vračati. Podobno razmišljajo tudi drugi, opaziti je, da ugodje teka v (dokaj nedotaknjenem) naravnem okolju očara predvsem dekleta. Njihov delež se na trejlih, ne samo na Bistrškem, povečuje, tokrat je na krajšem trejlu teklo več žensk kot moških. Organizatorji so se tudi tokrat potrudili, žal pa se je našel nepridiprav (nepridipravi?), ki je na razdalji enega kilometra na daljši progi odstranil oznake. Tekači so zato imeli nemalo težav z orientacijo. Pomagali so si z GPS, pretekli več, kot bi morali, na cilju pa ob teh sitnostih niti niso bili pretirano slabe volje. Za prihodnje izvedbe bi si morali organizatorji med naloge za jutro pred startom zapisati še pregled proge, kar marsikje na tekih že počnejo. Da bi postavljali kontrolne kamere, še ne gre računati … Na stopničke za absolutno najhitrejše sta se povzpela dva soseda z Reke, zmagovalka 31-ke Zorana Težak, neortodoksno napravljena dobrovoljna mladenka, za katero je bila proga ravno prav dolga, da je na njej uživala, in tretji na 17-ki Mate Nižić – oba sta člana SRK Rika. Tradicija preseganja južne meje na tekaški način se je torej nadaljevala. Po tem, ko je lani na 17-ki zmagala Ana Radivo in je bila Monja Drnovšek druga, sta se dekleti letos dogovorili, da zamenjata vrstni red (na cilj sta sicer prispeli skupaj), na tretje mesto pa se je uvrstila Rebeka Petrovčič, ena od vse številnejših ravninskih tekačic, ki se zagrevajo za trejle.
Izidi:31 km, absolutno, moški:
Ženske:
17 km, absolutno, moški:
Ženske:
Izidi so na: Fotogalerija 1 je na: Fotogalerija 2 je na: Video je na:
VJ
|
|
|
|
24. Tek na Ratitovec | |
|
ŽELEZNIKI 02 06 |
AD Železniki so tudi za 24. izvedbo svojega gorskega teka pripravili raznovrstno tekaško ponudbo za vse starosti. V središču je bil tek na 11-kilometrski progi s 1200 višinskimi metri, na katerem se je merilo 124 tekačev in tekačic. Z rekordom 1:01:01 je zmagal Timotej Bečan, po nepozabnem finišu z Miranom Cvetom. Med ženskami je bila najhitrejša Mojca Koligar z odličnim časom, ki je seveda tudi rekord proge, saj so ženske prvič tekle na dolgi trasi. Vrnila se je Mateja Kosovelj, bila je tretja. Tek je veljal za državno prvenstvo navkreber, za mladince in člane, za slovenski pokal, za PGT in Pušeljc, poleg tega pa je bila to tudi pregledna in izbirna tekma za sestavo državne reprezentance za nastop na evropskem prvenstvu 7. julija v švicarskem Zermattu. Tam bosta naša najmočnejša zastopnika zmagovalca Ratitovca. Timotej je v nepozabnem finišu (posnet na video v produkciji LT) Miranu zadal prvi poraz na tej progi, oba sta popravila rekord Škota Andrewa Douglasa s tekme za svetovni pokal. Mojčin čas nima primerjav, saj so dekleta na 11-kilometrski progi tekla prvič, po oceni trenerja Edvina Kosovelja pa ima mednarodno težo. Pred EP sta Timotej in Mojca (obranila sta lanska naslova državnih prvakov) – kot se zdi – največja obeta za slovensko zastopstvo. V reprezentanco se po seriji poškodb vrača proslavljena Mateja Kosovelj. Nima prav veliko treningov, do Zermatta pa se njena pripravljenost lahko dvigne. Ob Miranu sta tu vedno zanesljivi Gašper Bregar in aktualna gorska tekačica leta Barbara Trunkelj, optimizem pa vzbujajo tudi mladinci in mladinke, po daljši slovenski odsotnosti iz svetovnega vrha je med njimi morda naslednik Lee Einfalt, zadnje osvajalke svetovne medalje. Povejmo še, da je Mojca na start prišla zadnji hip, torej je bila nekoliko manj zbrana, na cilju pa je delovala sveže, gotovo ni izčrpala vseh moči. Miran in Timotej sta z ramo ob rami pritekla do ciljnega lijaka pred Krekovo kočo, nato pa je mlajši zmogel pospešek in povsem izčrpan prvi prečkal ciljno črto. Prizora po prihodu v cilj ne bomo opisovali, morate si ogledati video, v katerem je tudi nekaj izjav najboljših. Med člani je presenečenje šele osmo mesto letos odlično pripravljenega Jošta Lapajneta, a za to obstaja razlog: dan pred tekmo se mu je porušilo zdravje in na startu se je pojavil s precej manj energije, kot je tačas objektivno zmore. Na štirikilometrskem Panoramskem teku so bili najhitrejši: Marko Abram (PD Podbrdo) – člani, Katarina Pritržnik (TSK LiMa Dynafit) – članice, Marko Leban (Hiplex Team) – veterani, Irena Gartner (AD Železniki) – veteranke.
Izidi:11 km, absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij (na različnih razdaljah):Člani: Timotej Bečan Fotogalerija je na: Video je na:
VJ
|
|
|
|
16. Tek na Špičasti vrh | |
|
ZADLOG 26 05 |
Društvo Trma iz Zadloga je na 16. izvedbi svojega gorskega teka, ki šteje za članske in mladinske točke PGT, zabeležilo rekordno udeležbo 114 tekačev. Še zlasti veseli rekord udeležbe otrok, našteli smo jih kar 47. Najhitrejša na članski progi sta bila Marko in Petra Tratnik. Dan je bil lep, zelo primeren za tek, čeprav je bila vremenska napoved pospremljena s kapljami. Ampak tako je bilo že velikokrat, in praviloma se je ulilo šele po koncu teka. Tudi tokrat je bilo tako, organizatorji so razglasitev izpeljali tako, da se je iztekla sekundo pred ploho. To je bil še en tek v zadloškem slogu, tipičen vaški, domači tek v najžlahtnejšem smislu besede. K njim prideš na prijateljski obisk, postrežejo ti s kavo, sokom, čokolado, sadjem, domačim jogurtom, pašto, le točeno pivo si moraš plačati sam, a po sindikalni ceni. Teklo je 67 odraslih in 47 otrok. Seštevek 114 je rekord Špičastega vrha, rekordno je tudi število otrok, ki so tekli, zna biti, da jih toliko ni še nikoli teklo na katerem od Primorskih gorskih tekov. K temu je pripomogla oprostitev plačila startnine za domače otroke, so pa zato domača podjetja in zasebniki toliko raje prispevali praktična darila za vse udeležence. Težave pa so nastale ob vpisovanju tekačev, takšne množice organizatorji niso uspeli sprocesirati pravočasno, saj se jih je večina pojavila malo pred napovedanim startom, zato so starta tako mladinskega kot članskega teka za nekaj minut prestavili. Zdaj vodja teka Florjan Lampe razmišlja, da bi prihodnje leto uvedli predhodne prijave z znižano startnino. Marko Tratnik je bil še tretje leto zapored hitrejši od Simona Aliča, kot je spomnil dežurni statistik PGT Anej Likar, sam četrti absolutno, tretji je bil Denis Štenkler, ki je v cilj prišel z zadnjimi atomi moči. Med ženskami je slavila Markova sestra Petra pred Varinejo Drašler in veteranko Mihaelo Tušar. Simon, Urša Trobec in Stane Kogovšek so v nogah čutili sobotni gorski tek na Krvavec, zanje je bilo 400 višincev predvsem del regeneracije – ki pa Simonu in Urši ni odvzel užitka osvajanja medalj. Svoj prvi resnejši gorski tek je opravila Koprčanka Alenka Potočnik. Verjetno ne bo njen zadnji, za spodbudo ji bo srebrna medalja, ki jo je osvojila. Med najmlajšimi tekači se je ponovno, kot že tolikokrat, izkazala družina Leban Jež, katere tekači nastopajo za OD Posočje. Svit in Vita sta zmagala, Kras je bil tretji, najstarejša Gaja pa je - namesto v kategoriji starejših deklic – tekla med člani ter osvojila absolutno četrto mesto, v svoji kategoriji pa je bila druga. Najmlajši Brin se je tokrat še igral ob progi s traktorjem (ali je bil tovornjak?), najbrž pa bo prihodnje leto že peti tekmovalec v družini. Kot vselej zadnja leta je tudi tokrat nastopila skupina italijanskih tekačev. Med njimi je bil najuspešnejši Pierpaolo de Pazzi z zmago v kategoriji, ki svojim rojakom priporoča udeležbo na tekih PGT (sam je tekel za društvo PGT) in sta mu tako tek kot celotna prireditev zelo všeč. To je kategorija Simona Strnada, ki ga tokrat ni bilo na startu. Nastopil je na svetovnem gorskotekaškem prvenstvu za veterane, osvojil je bronasto medaljo. Naslednjo nedeljo bodo gorski tekači nastopili na Ratitovcu, kjer bo izbirna tekma za sestavo reprezentance za EP, tekli pa bodo še za državne naslove, točke PGT in Pušeljc.
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij:ml. člani: Denis Štenkler https://photos.google.com/share/AF1QipPgEu0ysxurZovfv0wjfJlVag_NHjiEluyaQ1gWxHnwZfjuVkzvoY87Ndu_q6JmTA?hl=sl&key=eXZOTm5UYzZIU2tuR3lHcFdzaW40UlV1Z19DbXRR Video je na:
VJ
|
|
|
|
10. Gorski tek (trejl) K-B-K | |
|
HOTAVLJE 18 05 |
ŠD Marmor iz Hotavelj je pripravil jubilejno deseto izvedbo gorskega teka Kopačnica-Blegoš-Kopačnica, ki se je iz klasičnega gorskega teka v zadnjem času prelevila v 20-kilometrski trejl, še vedno pa tekače vodi prek vrha očaka Blegoša. Na vrhu so bili mladi tekači, zmagala sta Mark Bogataj in Ana Čufer. Kljub temu, da je bilo na isti dan napovedanih še nekaj zanimivih tekov, od Radencev in Glinščice naprej, gorskotekaška reprezentanca pa je nastopala na balkanskem prvenstvu v Romuniji, kjer je osvojila tri medalje (Mojca Koligar zlata, ženske ekipa srebrna, moška ekipa bronasta) je deseta izvedba gorskega teka KBK, v zadnjem času podaljšana na 20-kilometrski trejl, pritegnila rekordno število tekačev. Prijavljenih jih je bilo 214, startalo jih je 205, na cilju smo jih našteli 191. Dež je bil usmiljen, le na Blegošu je porosilo in je vrh skrivala gosta megla, sicer pa se je tudi razglasitev, tokrat daljša zaradi delitve številnih nagrad, iztekla ob sodelovanju sončnih žarkov. V moški konkurenci najmočnejših tekačev tokrat ni bilo na startu, ženska je bila močnejša, zato pa so blesteli mladi upi. Na manj blatni progi kot običajno je zmagal Mark Bogataj, letnik 1998, študent računalništva, sicer pa odličen orientacist, ki mu klanci niso pretirano všeč. Se bo to spremenilo po prvi zmagi na gorskem teku za točke PGT? V ženski konkurenci je bila najhitrejša dve leti starejša Ana Čufer, med šestimi najhitrejšimi pa so bili še trije mladi tekači, druga Tina Klinar (letnik 1994) ter tretja Denis Štenkler (96) in Varineja Drašler (95), le drugouvrščeni Elis Filipič (77), nekdanji nogometaš, je branil barve srednje generacije. Najštevilnejši so bili Počasni, a drzni, ki tudi za zahtevne tekme že sestavijo ekipe, s katerimi spravljajo na laž oznako »počasni«. Pet tekačev in ena tekačica so prejeli posebna priznanja organizatorjev za udeležbo na vseh desetih tekih doslej. Brez sodelovanja Toneta Kosmača, tamkajšnjega olimpijca, niti tokrat ni šlo. Tone je mizar in za organizatorje je iz lesa izdelal zmagovalne stopničke, ki se zdijo že kar preveč dodelane in dragocene za zunanjo uporabo. Hotavske medalje je kot običajno izdelala Nežka Demšar. Zamesila in spekla, glede na to, da so medalje potica, ocvirkovca in hlebec kruha. Med temi tremi so najprej izbirali zmagovalci, potem drugouvrščeni, preostanek je pripadel tretjim na stopničkah. Večinoma so prvi izbrali potico, kdo bi se čudil, trije pa so izbrali kruh, ki je slastno že izgledal. KBK je bil tudi prva preizkušnja v Pušeljcu, šopku štirih tekov. Naslednji bo na vrsti Ratitovec, 2. junija, prvi start bo že ob 9. uri.
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij:ml. člani: Mark Bogataj Vsi izidi so objavljeni na: http://www.primorskigorskiteki.si/index.php/rezultati-2019 Fotogalerija 1 je na: https://photos.google.com/share/AF1QipOLmgkF5uAxjmctWxUtO1SwWOHcjqXHxe49O7SdOyoetZ54XFy0qORFJYi0glpamQ?hl=sl&key=emM1Ynk1QlJOelVaWmVyX3EyN3A2cVM2ZzJTX2Zn Fotogalerija 2 je na: https://photos.google.com/share/AF1QipPFuCySEaPsrC5s84zk3zDRpNOSHWZBOFrBSX4vhXbWsiM6YgFkAS1uNNtx6zZ3_g?hl=sl&key=MHZ6RVFaVGphbjVKT05MRDloYnZyTzU1MndyRkdR Video je na: https://www.youtube.com/watch?v=nq0D4hpAn6Y&t=3s
VJ |
|
|
|
UTVV, festival trejlov Vipavske doline | |
|
VIPAVSKA DOLINA 10 05 |
Športno društvo Tura je v sodelovanju z Zavodom za šport iz Ajdovščine ter ob pomoči številnih organizacij in posameznikov z območja Vipavske doline in širšega območja v prvem in drugem vikendu v maju 2019, pa tudi vmes, petič izpeljal tekaško prireditev z mednarodno prepoznavno oznako UTVV, Ultra trejl Vipavske doline. Teklo je tisoč tekačev iz 30 držav. V drugem vikendu smo jih na cilju našteli 733. Izbirali so lahko med štirimi teki, prvič letos je bil na sporedu tudi trejl na 100 milj (160 kilometrov). V vse močnejši tekaški zasedbi je tokrat izstopala zmagovalka na 100 milj Francesca Canepa, zmagovalka tekme Ultra-Trail du Mont Blanc – UTMB. Po prvi tekmi na 100 milj, ki jo je leta 2015 v Postojni pripravil SLOTRAIL, tudi takrat je zmagal Ivan Hrastovec, smo bili 10. maja 2019 priča startu druge takšne tekme v Sloveniji. Bila je zelo težavna, a tudi zanimiva, z nenavadnimi protislovji. Glede na to, da je bila to za Slovence redka priložnost preizkušanja na ekstremni razdalji, je bilo na progi veliko takih, ki so se lotevali premiere. Temu primerno je bilo število odstopov, od 77 tekačev, kot jih je startalo, jih je na cilj prišlo 47, od tega sedem žensk. Start v petek ob 18. uri je pomenil, da bodo številni na progi dve noči in da morda ob začetku razglasitve v nedeljo ob 13. uri na cilju še ne bodo vsi. Prva noč ni bila prezahtevna, minila je brez padavin, druga pa je prinesla dež in veter, tako nizkih temperatur in takšnega vetra, kot jih je UTVV že doživel, pa ni bilo. Odstopil je eden od favoritov Marjan Zupančič (želodčne težave), med trideseterico, ki ni videla cilja, je bil tudi ultra kolesar in tekač Andrej Zaman. Ustavilo ga je oteklo koleno, ki je postavilo pod vprašaj Andrejevo junijsko kolesarsko prečenje Severne Amerike. Hrastovec je po odstopu Zupančiča prešel v vodstvo, ki ga je zadržal do konca, na zadnji desetini proge, na Nanosu, pa so se njegove mišice povsem izpraznile in krepko podaljšale končni čas. Zdi se, da je po umirjenem začetku v sredinskem delu pretirano navil tempo. Domačin Andi Mamić je s tretjim mestom podaljšal serijo odličnih nastopov in dvigovanja rezultatske krivulje. Če ste prepričani, da tek na 160 kilometrov človeka povsem razsuje, potem vas bo Miodrag Vujković iz TD Bistrc prepričal o nasprotnem. Na cilj je (skupaj z Andrazem Renkom, ki je tekel za Ciper) prišel poldrugo uro pred časovno zaporo, po 44 urah in pol, svež, kot da se šele odpravlja na pot. Za LT je v videu pojasnil, kako je on razumel nastop na ekstremni razdalji in kako mu je uspelo izpeljati svoj načrt – ob pomoči prostovoljcev na okrepčevalnicah. Med ženskami je na 100 milj dolgi progi po pričakovanjih slavila Italijanka Francesca Canepa, 48-letna psihologinja, nekdanja uspešna (deskanje) smučarka, lani zmagovalka svetega grala trejlov UTMB, zmagovalka še številnih drugih najzahtevnejših ultra trejlov, med drugim je trikrat slavila v Istri. Teden prej je tekla in zmagala na Kitajskem (100 kilometrov), tako da je bila v Vipavi še kar utrujena. Proga se ji je zdela zelo težavna, izvedba tekmovanja pa odlična, je povedala za LT. Morda jo bomo v Vipavski dolini še videli. Za Madžarko Anito Szimandi, ki je času Francesce dodala dobre tri ure, je tretje mesto s 25-minutno zamudo osvojila Marija Trontelj. Njeno sporočilo organizatorjem je, da je bilo na okrepčevalnicah premalo (ustrezne) hrane, v prvi vrsti juh. 160 kilometrov ni mogoče preteči brez zadostnih obrokov, pri čemer velja v polni meri upoštevati potrebe vegetarijancev in veganov, je bila večkrat slišana kritika tekačev. Na 100-kilometrski progi je od starta do cilja vodil Luca Manfredi Negri. Najbližja zasledovalca sta bila Slovenca Aljoša Smolnikar in Tilen Potočnik, ki jima je na cilju bežal za približno eno uro. Med ženskami sta Madžarki Timea Losonz in Eva Toth vzeli v sendvič našo Uršo Trobec. Na cilj je prišlo 110 tekačev, od tega 14 žensk. 50-kilometrska proga je bilo domače dvorišče Marka in Petre Tratnik (doma sta sicer malo više, v Žagoliču pri Colu). Že dolgo smo vajeni njunih zmag, ki se ne nehajo niti s prihodom odličnih tujih tekačev. Vse višja raven UTVV pri tem ničesar ne spremeni, le še bolj bleščeče je njuno zmagoslavje. Tratnika sta na tem UTVV že zmagala, teden prej na Mestnem teku. Drugi mesti sta tokrat zasedla Slovenca, Matic Čačulovič in domačinka Ana Čufer, tretji pa Avstralec (!) Missud Bastien in že kar legenda slovenskega ultra teka Nataša Robnik, za katero je bilo 50 kilometrov nemara prekratkih … Med 249 finišerji je bilo 71 žensk. Za razliko od doslej opisanih trejlov na 30-kilometrskem na stopničkah ni bilo tujcev. Najbolj sta bila razpoložena Jošt Lapajne in Lucija Krkoč, prepričljivo sta ponovila zmagi s še ene nove tekme UTVV 2019, tiste na 16 kilometrov. Zanimivo bo spremljati njune nastope v kvalifikacijah za sestavo državne reprezentance v gorskih in trejl tekih. Jošt je v odlični formi, Lucija pa kljub pomanjkanju resnega treninga zmore, ko je spočita, odlične čase. Za Luko Kovačiča je bilo na progi premalo strmih vzponov, Aleš Žontar čuti utrujenost zaradi obilice nastopov, rekorderki Slovenske planinske poti Katji Kegl Vencelj bolj ustrezajo daljše proge, Barbara Trunkelj pa še ni v najboljši formi. Ampak to so zgolj ugibanja, več gotovosti o pripravljenosti naših najboljših tekačev bo prineslo nadaljevanje sezone. Na cilju smo našteli 327 finišerjev, od tega 132 žensk. Ob osmih članih organizacijskega odbora (pod taktirko Boštjana Mikuža) se je za tekače trudilo še 350 prostovoljcev, ne le iz Vipavske doline, temveč tudi od drugod. Prizadevnosti in srčnosti v streženju tekačem so po pravilu povsod dodali še primorsko radoživost, dežuranje na okrepčevalnicah je ponudilo priložnost za zabavo in inovativno dopolnjevanje (lahko rečemo tudi tako) gostinske ponudbe. Peta izvedba UTVV, z združenimi močmi vse doline, je naredila še korak naprej v primerjavi s prvimi štirimi. Vključenost v mednarodno ultra sceno (točke za UTMB itd.) pomeni dodatno promocijo in težo trejl festivala, širjenje ponudbe (letos dva nova trejla, na 16 in 160 kilometrov) je pripeljalo nove tekače. Vipavska dolina postaja slovenski tekaški center, ki bi ga veljalo razvijati naprej, podobno kot v svetu nordijskega smučanja velja za Planico. Prihodnost trejl tekov, združenih z gorskimi teki, kot je začrtana s sodelovanjem mednarodnih zvez WMRA in ITRA, s skupnimi svetovnimi prvenstvi od leta 2021 dalje, bi utegnila Vipavsko dolino še trdneje postaviti na svetovni tekaški zemljevid. Vipavski aduti so močni: naravne danosti, organizacijski ustroj, kakovostni tekmovalci, ambicije … Šibka točka je za zdaj logistika, težave so s parkiranjem, pomanjkanjem ustreznejših prireditvenih prostorov in prenočitvenih zmogljivosti, a na srednji rok je vse to rešljivo. UTVV je tokrat padel na termin ljubljanskih trojk, dragocene tekaške prireditve, in ji odpeljal veliko tekačev. Prav bi bilo, da bi se organizatorji skušali terminsko uskladiti. Prav nobene potrebe ni, da bi se tradicionalno močna primorska prisotnost v Ljubljani, in pri tem igrajo najvidnejšo vlogo prav Vipavci, zmanjševala.
Izidi:UTVV100 milj (160 km, +-7200 m), absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci in zmagovalke starostnih kategorij:do 35 let: Hrastovec, Szimandi UTVV100 (106 km, +4810 -4870 m), absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci in zmagovalke starostnih kategorij:do 35 let: Manfredi Negri, Losonz UTVV50 (52 km, +2700 -2600 m), absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci in zmagovalke starostnih kategorij:do 35 let: M. Tratnik, P. Tratnik UTVV30 (32 km, +-1350 m), absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci in zmagovalke starostnih kategorij:do 35 let: Lapajne, Krkoč Vsi izidi so na: Fotogalerija je na: Video je na:
VJ (avtor je bil prostovoljec UTVV)
|
|
|
|
16. Majski tek | |
|
AJDOVŠČINA 04 05 |
Vipavska dolina je v zadnjih letih postala slovensko tekaško središče z najširšo ponudbo tekaških dogodkov in uglednim mestom v mednarodnem tekaškem ambientu. Tekaški festival Vipavske doline UTVV (Ultra Trail Vipava Valley) se je začel z ajdovskim Majskim tekom 4. maja in se bo iztekel 12. maja s prihodom zadnjih trejl tekačev v cilj. Zmagovalci prvih dveh preizkušenj, Nebeškega in Mestnega teka, so Jošt Lapajne, Lucija Krkoč, Marko in Petra Tratnik, vsi štirje sodijo v vrh primorskega in slovenskega teka. Vipavci in Ajdovci so lani združili moči, letos pa je že 16. Majski tek nadaljeval sodelovanje z UTVV, katerega del je. Majskemu teku, 11-kilometrski tradiciji Ajdovščine, so nedavno nadeli trendovsko ime v angleščini, Mestni tek, City Run, letos pa so organizatorji iz Zavoda za šport Ajdovščina na tekaškem tržišču preizkusili še novost, 16-kilometrski trejl z 800 metri vzpona na Goro, proti Otlici. Ime novega teka, ki dopolnjuje ponudbo trejlov UTVV, Sky Race, Nebeška dirka oziroma Nebeški tek, se odlično ujema z imenom vzpetine nad Ajdovščino, Angelsko goro. Angleški jezikovni elementi odražajo željo po internacionalizaciji teh tekaških prireditev, kar se z nekaj deset državami, prisotnimi na letošnjem festivalu, pospešeno uresničuje. Trend anglizacije domačih poimenovanj je univerzalen, v Italiji smo mu priča že dalj časa, kljub temu, da so naši zahodni sosedi nekoliko trdi za angleščino. Upati pa smemo, da ob tem organizatorji ne bodo zanemarili slovenščine in da bo ta ostala vsaj enakovredna angleščini. V soboto, 4. maja 2019, se je ob 10. uri s sodelovanjem 43 tekačev in tekačic začel prvi Nebeški tek, Sky Run, z vsemi obveznimi elementi takšnega teka (doslej podobni gorski teki pri nas niso vsebovali zahtev po obvezni opremi), kaj gre jemati kot prispevek k večji varnosti tekačev. Takšna usmeritev pri iskanju varnosti se zdi veliko bolj smiselna in upravičena kot vztrajanje pri obveznih zdravstvenih potrdilih in dovoljenjih birokratskih športno-poslovnih organizacij. Sveži primer nogometaša Ikerja Casillasa, dolgoletnega vratarja Reala, ki je na treningu doživel srčni infarkt, znova dokazuje, da nobena varovalka, pa naj bodo to še tako pogosti zdravniški pregledi, ne zagotavlja absolutne gotovosti, da športnika ne bo izdalo telo. Nasprotno pa velja, da je zdravstveno tveganje pri ljudeh, ki se redno ukvarjajo s športom in rekreacijo, bistveno manjše kot pri tozadevno nedejavnih. Zaključek: vredno je vsestransko spodbujati šport in rekreacijo, ne pa ljudi odvračati od njiju. Rekordni znamki sta na prvem teku zapisala Jošt Lapajne in Lucija Krkoč. Jošt se je v zadnjih letih, po tem, ko je že nastopal za reprezentanco v gorskih tekih, iz nje umaknil, nezadovoljen z odnosom do tekačev, letos pa se, spričo strokovnejšega pristopa do reprezentančnih kandidatov, namerava vrniti. Pravih primerjav z mednarodno konkurenco še ni, zato njegova prednost skoraj šestih minut pred najbližjim zasledovalcem v Ajdovščini ni jamstvo za izstopajoče uspehe izven Slovenije. Je pa zagotovo Jošt na dobri poti, tako kot Lucija. Hčerka Meta raste in Luciji, seveda ob sodelovanju in razumevanju življenjskega partnerja Jureta, dopušča že nekaj več možnosti za treniranje. Če bi se končno le našle rešitve za njen socialni položaj, bi se primorska šampionka lahko hitro in uspešno vrnila na mednarodno sceno, kjer še zdaleč ni povedala zadnje besede (je letnik 1988). Lucija je tokrat nastopila v ne najboljšem zdravstvenem stanju, tekla je kljub jemanju tablet, kar zmage ni ogrozilo, je pa zmanjšalo njeno prednost na cilju (Jana Bratina, še ena mama in reprezentantka, ki se vrača na proge, je za njo zaostala za več kot sedem minut). Predse je spustila samo tri moške, prav zanimivo pa bi bilo izvedeti, koliko bi jih bilo med njo in Joštom, če bi bila pri polni moči in če ne bi bilo padca na progi. Oceni proge Nebeškega teka iz ust zmagovalcev sta odlični, kljub dežju in ob drsenju na spustu, v suhem vremenu bo prava poslastica tako za resnejše tekmovalce kot za manj natrenirane rekreativce. Na Mestnem teku je na 11-kilometrski progi sodelovalo 69 odraslih tekačev, ta tek pa je tradicionalno ponudil tudi otroške teke, na katerih smo našteli 73 sodelujočih. Tudi mladina zdaj sodi pod okrilje UTVV in morda bo to bližnjica za njihov prehod med tekače trejlov, ko bo čas za to. Zmagovalca sta bila brat in sestra Marko in Petra Tratnik. Tokrat sta izbrala krajšo progo, naslednji vikend pa bosta iskala priložnosti za zmagi na 50-kilometrski progi. Članica tekmovalne ekipe UTVV Mojca Koligar je bila prijavljena za 16 kilometrov, vendar se je tik pred startom odločila za 11-kilometrski tek, da bi zmanjšala nevarnost zdrsa pri spustu. Bila je druga, dobro minuto za Petro. V soboto bo tekla na 30-kilometrskem trejlu. Bilo je nekaj pripomb nad označitvijo prog, sicer pa so tekači pohvalili trud organizatorjev. Med tednom bo UTVV ponudil dogodke, ki se ne bodo dogajali na tekaških progah, te bodo spet oživele v petek, 10. maja, ko se bodo ob 18. uri na 160-kilometrsko progo stomajlerice podali najvzdržljivejši tekmovalci. V soboto jim bodo sledili še nastopi na preostalih treh tekmah, na 30-, 50- in 100-kilometrskih progah. Informacije:
Izidi:Sky Run, absolutno, moški:
Ženske:
City Run, absolutno, moški:
Ženske:
Vsi izidi so na: Fotogalerija je na Video je na
VJ
|
|
|
|
6. Čaven vertikal | |
|
LOKAVEC 28 04 |
Triatlon klub Eklimas Ajdovščina je svoj šesti vertikal zaradi napovedi slabega vremena izpeljal z nekaj odmiki od osnovnega načrta, a skladno s svojimi standardi. Na 4,4-kilometrski progi s 1074 višinskimi metri sta slavila Timotej Bečan in Mojca Koligar, ki je postavila ženski rekord proge. Na cilju smo našteli 99 gorskih tekačev, v dolini pa je teklo še 13 otrok. Tek je veljal za slovenski in primorski gorskotekaški pokal. Zaradi slabe vremenske napovedi in grožnje snega v zgornjem delu proge na Čaven (snega potem ni bilo) so organizatorji zaključek teka in mladinske teke s Čavna prestavili v dolino. Prednost so dali slovenskemu pokalu, saj so izide razglasili po njegovih kategorijah, najboljši po kategorijah PGT pa so ostali brez medalj, preostaja jim zadoščenje ob objavah na spletni strani PGT in na tem mestu. Nizke temperature na progi tekačem niso delale večjih težav, zoprne so postale, ko se je tek končal in se je bilo treba čimprej spraviti na toplo v dolino. Zaradi dežja je bila proga nekoliko bolj spolzka, a ne pretirano, po izvrstnih izidih sodeč je bil oprijem dober, mraz pa je kvečjemu pomagal tekačem. To se je zagotovo zgodilo v primeru zmagovalke Mojce Koligar, kar je povedala v izjavi za LT. Mojca je bila sprva odločena, da vikend posveti rudarskemu polmaratonu v Zasavju, značilnosti vertikala pa so jo prepričale, da se na začetku sezone preizkusi še na strmini. Testirala je novosti v svojem treningu, ta je zdaj intenzivnejši, manj usmerjen v kvantiteto, bolj pa v moč, in Čaven ji je dal odgovor, da je na pravi poti. Lanski rekord Jasmine Jelovšek je popravila kar za minuto 23 sekund. Rekorder Miran Cvet je za razliko od Mojce nastopil na rudarskem teku (in zmagal), verjetno se je Čavnu odpovedal tudi zaradi poškodbe roke. V njegovi odsotnosti je zmagal Jasminin življenjski partner Timotej Bečan, in to z osebnim rekordom na Čavnu (snemalec LT ga je komajda ujel na cilju, saj časa pod 39 minutami ni pričakoval). Zmagovalec je imel za sabo burno noč, saj sta morala z Jasmino sredi noči s sinom Elijo na urgenco, za spanje je ostalo le nekaj kratkih uric. A se je uspel zbrati, očitno pa ga je spodbudila tudi nizka temperatura. Simon Alič je na drugem mestu svoj lanski dosežek popravil za 19 sekund, Rok Bratina pa se je tretjega mesta veselil predvsem zaradi vrnitve na tekmovalne proge po dolgih mesecih odsotnosti. Rok zdaj teče za italijansko ekipo iz Paluzze. Gašper Bregar je bil četrti, presenetljivo visoko, na peto mesto, pa se je uvrstil mladinec (letnik 2002) Klemen Španring. Vrnimo se k ženskam. Teklo jih je 13 (moških je bilo 86), saj težavna proga marsikatero gorsko tekačico odvrne od nastopa. Tina Klinar je z osebnim rekordom zasedla tretje mesto, največje presenečenje pa je pripravila mladinka Špela Gonza (letnik 2001) z drugim mestom. Po nekaj sušnih letih slovenskega mladinskega gorskega teka (predvsem) Špela in Klemen na začetku sezone vzbujate upanje, da bo letošnje leto potrdilo vrednost sistematičnega strokovnega dela s kandidati za reprezentanco. Elis Filipič, zmagovalec prejšnjega teka za točke PGT v Vrhpolju, je občutil razliko v kakovosti tekmecev v slovenskem in primorskem pokalu. Zaostanek za najboljšimi sicer ni bil pretiran, više od absolutno 15. mesta pa ni mogel.
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij:ml. člani: Timotej Bečan Vsi izidi so objavljeni na http://www.primorskigorskiteki.si/index.php/rezultati-2019 Izidi po verziji Atletske zveze Slovenije so objavljeni na https://gorski-teki.si/uploads/attachments/5cc686767e0bbcavenabs.pdf https://photos.google.com/share/AF1QipOURQLTBJIMo2lYCIou0sZM2fZTBjrc3m8jonEdcZFinIn9b3QNaIK5J_wqoY1ScA?hl=sl&key=TGhuWHRIUTVCdkwyQmhLNVFDb1V0NFEtcnE0eHZR https://www.youtube.com/watch?v=OjE0bHYXsj0&feature=youtu.be&fbclid=IwAR3QFsCCigDSVRT5rkD7pyhBuk8xFAPIXAuUXwR10p49VwCsYKIsxy1uo74
|
|
|
|
Vabilo na 2. Refoškov tek | |
|
MAREZIGE 26 04 |
Skupina prostovoljcev iz Ljudstva tekačev bo v nedeljo, 9. junija 2019, ob 9. uri v Marezigah v okviru praznika refoška pripravila drugo izvedbo Refoškovega teka. To bo neformalni trejl tek pripadnikov oziroma simpatizerjev Ljudstva tekačev, ki jih druži tekaško veselje. Tek bo brezplačen, bodo pa tekači imeli priložnost breme stroškov organizatorjev zmanjšati s svojimi neobveznimi prostovoljnimi prispevki. Pol ure pred startom, ta bo sredi vasi, kjer bo tudi cilj, se bodo udeleženci teka lahko prijavili, imetniki stalnih startnih številk Ljudstva tekačev (reXov tek) pa naj te številke prinesejo s sabo, tako da se jim niti vpisovati ne bo treba. Na asfaltiranih delih proge, kjer poteka promet, bodo tekači običajni udeleženci v prometu, zanje bodo veljali vsi prometni predpisi. Sodelovali bodo na lastno odgovornost (a tudi organizatorji bodo po svojih močeh skrbeli za njihovo varnost); velja previdnost! Razglasitev izidov se bo zgodila v Kanavi nekaj minut po prihodu zadnjega tekača v cilj, prvi trije moški in prve tri ženske bodo dobili medalje, izžrebanih bo tudi nekaj praktičnih nagrad. Organizatorji praznika refoška bodo za tekače pripravili degustacijo vin, vsi udeleženci teka in njihovi spremljevalci pa bodo dobrodošli gostje v prazničnem dogajanju. Proga je dolga štiri kilometre, speljana je večinoma po Poti za srce, spust in vzpon merita po 170 višinskih metrov. Na začetku je 900 metrov asfalta, asfalt je tudi zadnjih 800 metrov, večina trase pa je speljana po poljskih poteh in gozdnih stezah. Sredi tretjega kilometra se proga na dolžini sto metov povzpne za 22 metrov. Predstavitev teka najdeš na You Tube: https://www.youtube.com/watch?v=FYgE9ID-B58 Vabljeni ste vsi, ki imate radi tekaška doživetja v naravi, ne glede na to, kako hitri ste!
Ljudstvo tekačev Tečem, ker lahko. Tečem, da lahko.
|
|
|
|
19. Gradiški gorski tek | |
|
GRADIŠČE PRI VIPAVI 22 04 |
Na vabilo TD Burja iz Vipave se je tokrat odzvalo točno sto gorskih tekačev, 89 odraslih in 11 otrok (lani 99). Dopolnimo: med stotimi odraslimi je bil tudi en otrok, Gaja Leban Jež, letnik 2006, ki pa je z lahkoto opravila s progo za odrasle. Zmagala sta Simon Alič in Nicol Guidolin. Razmere so bile na praznični dan idealne, kdor se je odločil za tekaški ponedeljkov izlet po pobočjih Nanosa nad Vipavo, se je odločil prav. V torek je naše kraje spet obiskal dež, a v ponedeljek je še kraljevalo sonce. Svoje so za odlično razpoloženje dodali organizatorji in sami tekači – njim dobre volje itak nikoli ne zmanjka. Gradiški je eden od (vse redkejših) tekov, na katerih delijo praktične nagrade, v vinski kleti Avin pa so postregli z joto in klobaso ter pijačami, med katerimi ni manjkalo odličnega vipavskega vina. Zgodba se, kar zadeva najhitrejše moške, od lani ni bistveno spremenila. Veterana Simona, Alič in Strnad, sta tudi tokrat na stopničkah v sendvič vzela mlajšega tekmeca. Lani je bil to Rok Bratina, letos je na drugem mestu stal Gašper Bregar, železni član državne reprezentance v gorskih tekih. Alič je deseti dodal enajsto zmago v enajstih nastopih od leta 2008 dalje in ostaja v tem obdobju nepremagan (na Gradišču je tekel že prej). Zaradi prometne nesreče leta 2017 ni nastopil, takrat je zmagal Marko Tratnik, ki je svojo zmago posvetil Simonu. Statistika, za katero skrbi Anej Likar, pove, da je bila to že 54. Simonova zmaga v PGT od leta 2010, je pa v tem pokalu tekel že prej, vendar o tem ni podatkov, tako da je povsem možno, da je seštevek njegovih zmag daljši (Simon, pobrskaj po svojem arhivu in spominu). Med ženskami je tržaška gorska kolesarka (bila je že tudi evropska prvakinja) in tekačica Nicol Guidolin vpisala svojo četrto zmago. Tokrat veteranke niso bile na vrhu, ob Nicol letnika 1983 sta na stopničkah stali Varineja Drašler in Veronika Krečič, letnika 1995 in 1994. Klementina Lemut je enoletno pavzo zaradi nosečnosti in rojstva hčerke Mihaele prekinila z vrnitvijo na progo. Brez pravega treninga – logično - više od četrtega mesta ni šlo. Ženska konkurenca je bila tokrat močnejša od moške, saj so prvim štirim sledile še druge tekačice, ki jim je osvajanje stopničk prešlo v navado: Tušar, Leban Jež, Čufer, Trobec, Švigelj, Žlogar … Za boljše razumevanje: Ana Čufer je bila sedma, ker je tokrat na progi spodbujala fanta Gašperja. Če smo se lani veselili stopničk Sare Durn, je tokrat prijetno presenetila njena klubska kolegica Veronika; očitno ni izbirčna, všeč so ji tako ravninske kot gorske proge. Videli smo nekaj novih obrazov, tudi tekače z italijanske strani. Goričan Giorgio Turel ima smolo, da je Simon Alič v njegovi kategoriji, zlato medaljo lahko osvoji samo v primeru, da Gorenjec ne teče … Zato pa je Anna Sola svojo prvo sezono na primorskih tekih že nadgradila z zlato medaljo. Otroci so tekli samo v mlajših kategorijah. Težave z motiviranjem mladih tekačev se že nekaj časa začenjajo pri starejših dečkih in deklicah. Kaže, da bo letos praznina pri starejših otrocih še večja kot lani. Luka Močnik je zmagal po pričakovanjih, medtem ko je Anuška Gruden nekoliko presenetljivo Viti Leban Jež preprečila, da bi ponovila lansko zmago. Vitina sestra Gaja bi še letos lahko tekla v kategoriji starejših deklic, a očitno bi bila tam osamljena, v družbi odraslih pa se je že odlično znašla.
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij:ml. člani: Gašper Bregar
Vsi izidi so na: http://www.primorskigorskiteki.si/index.php/rezultati-2019 Fotogalerija 1 je na: Fotogalerija 2 je na: https://photos.app.goo.gl/93JTskjdLfwkZZhK9 Video je na: https://www.youtube.com/watch?v=-TyNmd9Laqc&feature=youtu.be
VJ |
|
|
|
|
|
Luka Koper 6. Istrski maraton | |
|
PORTOROŽ 14 04 |
Društvo Istrski maraton je v soboto, 13., in nedeljo, 14. aprila 2019, izpeljalo šesto izvedbo Istrskega maratona pod sponzorskim okriljem Luke Koper. Na maratonski progi sta bila najhitrejša Aleš Žontar in Jasmina Pitamic Vojska. Prireditve se je udeležilo 5100 tekačev, 4703 odrasli in 400 otrok, ti so tekli v soboto. Še enkrat je imel IM srečo z vremenom. Jutro je bilo hladno in tudi čez dan je burja skrbela za to, da je bilo v senci mraz. Veter je maratonce na poti od Portoroža proti Kopru zaustavljal, zato pa jim je pomagal v obratni smeri. Število tekačev je bilo nekaj višje kot na prvih petih izvedbah, zaradi omejitve, ki jo postavljajo organizatorji na 5.000 odraslih tekačev, so ta nihanja odvisna predvsem od osipa prijavljenih tekačev. Na cilju v Portorožu smo našteli 303 maratonce (236 moških, 67 žensk), 1.981 polmaratoncev (1.255 moških, 726 žensk) in 2.419 tekačev na 9,5-kilometrski progi, skupaj 4.703 tekače (2545 moških, 2158 žensk). Razmerje moški : ženske je bilo 54 : 46, delež žensk se je v primerjavi z lanskim letom nekoliko zmanjšal. Maratoncev je bilo sedem več kot lani (296), in to po zaslugi žensk, katerih število se je z lanskih 53 povečalo na 67. Če bo to letošnji trend slovenskih maratonov, bo veselje v hiši, saj so lani štirje (ravninski) maratoni beležili padec števila finišerjev, en (Bovec) pa je beležil enako število maratoncev kot predlani. Zastopanih je bilo 32 držav (lani 25). Temu moramo dodati še približno 400 otrok, ki so tekli v soboto. Nove občinske oblasti so po lanskih lokalnih volitvah nadaljevale s podporo maratonu, ta postaja stalnica turistične ponudbe in tudi siceršnje promocije slovenske Istre. Paradoks, da so portoroški lokali v nedeljo zaslužili manj kot običajno, je lahko razložljiv, učinek takšnih prireditev se kaže na daljši rok in na širši paleti storitev. Za maraton je ob profesionalnih službah skrbelo tisoč prostovoljcev in 70 organizacij. Pridnih rok ni manjkalo, prvič so si organizatorji lahko na nekaterih področjih privoščili izmene in kadrovske rezerve (pa vseeno je bilo na koncu, ko so rezali gigantsko torto, namenjeno prostovoljcem, te poslastice dovolj tudi za druge prisotne). Delo je bilo opravljeno skrbno in pripomb je bilo malo. Najvidnejši dosežek je uspel maratoncu Alešu Žontarju, s prepričljivo zmago je svoj niz nepremagljivosti podaljšal na štiri, na najkrajši progi pa je Peter Kastelic zmagal tretjič. Zanimivo je, da Peter svojih nastopov ne izbira sam, kot vodja rekreativne skupine GiBit se podreja demokratično sprejeti odločitvi o tem, kam bodo šli teč. In tu imajo primorski teki kar nekaj prednosti, Peter, ki je resno atletsko kariero končal prezgodaj, pa svoje rekreativno treniranje uspeva nadgrajevati v (tudi) zmagah na IM, MKM ipd. Jasmina Pitamic Vojska se je s polmaratonske proge, na kateri je bila najboljša lani, letos preselila na maratonsko in zmagala z več kot 13 minutami prednosti. V izjavi za LT je povedala, da je že čas, da se izkažejo mlajše tekačice. Ana Radivo je stala stopničko niže, a je bila vseeno zadovoljna z dosežkom. Kako ne bi bila, saj je najuspešnejša med vsemi tekači na šestih IM. Pregledali smo vse stopničke na dosedanjih prireditvah, prvemu mestu pripisali tri, drugemu dve in tretjemu eno točko, jih sešteli in zdaj lahko razglasimo najboljše. Štiri ali več točk so zbrali po sedem moških in žensk. Radivo jih ima 13 (tri zmage in dve drugi mesti), Žontar 12 (štiri zmage), Kastelic 9, Radojković, Rozman, Pitamic Vojska in P. Tratnik 6, Hajdinjak in Dolinar Majdič 5, Grad, Magdič, Kermavnar, Zorman in Bele 4. Mariborčanka Štefka Vegan je na vozičku uspešno prevozila polmaraton, Postojnčan Igor Stegel pa je odtekel svoj stoti maratonski tek. Za stotico je potreboval deset let, kljub temu, da je na teh tekih doživel že marsikaj, mu je stoti maraton prinesel izkušnjo krčev, ki se ga niso lotili še nikoli prej. Organizatorji so mu dodelili startno številko 100, na cilj pa ga je pričakalo dvajset prijateljev iz raznih koncev Slovenije, tudi netekačev, in mu čestitalo za dosežek. Pred leti je začutil težave s koleni, a se zanje ni kaj dosti zmenil – in težave so izginile. Pri stotih Igor še ne namerava nehati, letos ima v načrtu Radence in morda še kakšnega, namerava pa se tudi (znova) lotiti stotice. Kilometrske. Tudi tokrat sta Gostilna Strunjan in Ljudstvo tekačev pomagala legendi svetovnega ultra teka Dušanu Mravljetu upravljati posebno, neuradno okrepčevalnico ob progi v Strunjanu, na kateri so ponujali vodo in pivo. Nekaj požirkov te osvežilne pijače si je privoščil velik del maratoncev in polmaratoncev, predvsem tistih, ki so na tek prišli uživat, ne pa za vsako ceno delat rezultat. Tekači so pogrešali okrepčevalnico z vodo sredi najkrajše proge. Nekaj negodovanja je bilo ob koncu, ko so se zadnji tekači z avtobusi odpravljali domov, iz Portoroža v Koper. Zaradi (za vikende običajnih) zastojev v obalnem prometu so bili čakalni časi namreč nekaj daljši. Zataknilo se je tudi pri primorskem prvenstvu v maratonu, to je ostalo na papirju.
Izidi:Maraton, absolutno:
Ženske:
Polmaraton, moški:
Ženske:
9,5 km, moški:
Ženske:
Vsi izidi so na: Fotogalerija 1 je na: Fotogalerija 2 je na: Video je na:
VJ (avtor je član društva Istrski maraton)
|
|
|
|
|
|
Pred Luka Koper 6. Istrskim maratonom | |
|
PORTOROŽ 10 04 |
Društvo Istrski maraton, organizator Luka Koper 6. Istrskega maratona, je v portoroškem Avditoriju 10. aprila 2019 pripravil tiskovno konferenco pred sobotnim in nedeljskim tekaškim dogajanjem v slovenski Istri. Sodelovali so predstavniki vseh štirih istrskih občin. Organizatorji v soboto, ko bo glavna vloga zaupana mladim tekačem, in nedeljo, ko bodo tekli odrasli, ne pričakujejo težav z vremenom. Niti s prometom, kakšnim 20.000 tekačem, njihovim spremljevalcem, organizatorjem in gledalcem, zgnetenih v Portorožu in drugod ob 70 kilometrih prog, navkljub, naj ne bi bilo večjih problemov – če bodo vozniki upoštevali nasvete. Javnost je obveščena o zaporah prometa, domačini so zaprošeni za potrpljenje, glavni napotek pa je: tekači in drugi udeleženci, pustite v nedeljo vozila v Kopru in se prepustite voznikom avtobusov na relaciji Koper-Portorož-Koper. Iz Kopra bodo začeli voziti ob 7. uri, iz Portoroža pa še prej, ob rednih linijah bodo na voljo dodatni brezplačni avtobusi na približno 20 minut. Pomembna novica je, da na krožišču pri Strunjanu v nedeljo, po dogovoru organizatorjev z Darsom, ne bodo delali, da bo ta del glavne obalne prometnice tako normalno pretočen. Tačas so najbolj iskani podatki o tem, kdaj in kako lahko tekači prevzamejo startne številke. Najdete jih na spletni strani Istrskega maratona in na Facebooku https://www.facebook.com/events/188195222101917/?active_tab=discussion Za skupine jih njihovi predstavniki lahko prevzamejo že zdaj, do četrtka zvečer v skladišču soli Monfort (med Portorožem in Bernardinom, tik ob glavni cesti), v petek in soboto pa v portoroškem Avditoriju. Individualci jih bodo v Avditoriju lahko prevzeli v petek in soboto (velja za vse tri teke), v nedeljo pa bodo tam čakale maratonce in tekače na 10 km, medtem ko jih bodo polmaratonci lahko prevzeli v Kopru, v Taverni, v bližini starta. Torej: v nedeljo polmaratonci startne številke dobijo v Kopru, ostali pa v Portorožu! Tisti, ki so spremenili prvotno izbrano razdaljo, naj se pravočasno pozanimajo, kam morajo po številko, da ne bo jeze, ko bo že prepozno. Naj spomnimo, da sta progi za maratonce in polmaratonce zaradi krušenja klifa na poti med Fieso in Piranom od Strunjana dalje spremenjeni, tekači bodo zadnjih sedem kilometrov odtekli skozi predor Valeta, kar pomeni nekaj deset metrov vzponov in spustov manj. Predstavnik piranske občine, podžupan Gabrijel Franca, je povedal, da bodo v nekaj dneh določili način sanacije nevarnega odseka, njihov cilj je zagotovitev varnega prehoda do začetka glavne turistične sezone (kar bi pomenilo, da za prihodnjo izvedbo maratona ne bi smelo biti težav, maratonci bodo spet obiskali Piran). Podžupan občine gostiteljice je spomnil na pozitivni učinek prireditve na turizem, zelo pomembno pa se mu zdi tudi dejstvo, da ji pozornost posvečajo vse štiri občine in da poveže ljudi v »zvezo dobrega počutja«. Dr. Marijana Sikošek je povedala, da prireditev sloni na delu tisoč prostovoljcev, med katerimi so člani 70 društev in približno 200 študentov (najštevilnejši tudi letos prihajajo iz Turistice), na okrepčevalnicah pa že tradicionalno sodelujejo tudi organizatorji drugih tekov po Sloveniji. Za zdravje tekačev bodo skrbele tri strukture, profesionalna zdravstvena služba in prostovoljci nujne medicinske pomoči ter skupina Petrinih angelčkov, posebnost Istrskega maratona. Izvedba prireditve dela letos nov korak za varovanje okolja. Ob pomoči Rižanskega vodovoda se bodo organizatorji izognili uporabi plastičnih posod za vodo, na okrepčevalnicah bo na voljo 85.000 lončkov iz papirja, pa tudi drugi pribor bo iz biorazgradljivih materialov. Še zanimivost: nedelja bo cvetna, zato bo z maratonom usklajen tudi urnik maševanja. Portoroški župnik je tekačem in organizatorjem zaželel lepo vreme, napovedal je tudi, da bo odtekel del trase rekreativnega teka.
VJ (avtor je član društva Istrski maraton)
|
|
|
|
Stran 1 od 25
