|
|
Razpis Colskega izziva | |
|
COL 17 10 |
ZADNJE OBVESTILO: TEKA 15. NOVEMBRA NI MOGOČE IZPELJATI, ORGANIZIRAN BO TAKOJ, KO BO TO MOGOČE. PRIJAVE SO PODALJŠANE DO 18. NOVEMBRA. Lanzarote odpovedan, tekače vabi Javornik
Kdaj: Nedelja, 15. novembra 2020, start mladink in mladincev ter članic in članov ob 11.00; razglasitev izidov in podelitev priznanj ob 14.00. Progi: Mladinska dolžine 5.100 m, +403-70 m, start konec četrtega kilometra članske proge; članska dolžine 9.000 m, +629-95 m, start na Colu, pri gasilskem domu, Col 78, kjer bo tudi prijavna služba; cilj za vse pri Pirnatovi koči pod vrhom Javornika; progi potekata po asfaltu, makadamu in po gozdnih poteh; vabljeni kandidati za reprezentanco startajo iz ospredja. Kategorije: Na mladinski progi mladinke in mladinci, letniki 2001-2004 (skladno s pravili Združenja lahko tudi letnika 2005 in 2006); na članski progi članice in člani letnikov 2000 in prej (lahko tudi mladinke in mladinci letnikov 2001-2004). Nagrade: Po trije najhitrejši v vseh kategorijah prejmejo pokal Združenja, po osem najhitrejših na članski progi in trije na mladinski progi tudi denarne nagrade (članska: 1. 200, 2. 150, 3. 100, 4. 80, 5. 70, 6. 60, 7. 50, 8. 40 evrov; mladinska: 1. 50, 2. 30, 3. 20 evrov); razdeljenih bo tudi nekaj praktičnih daril; razglasitev izidov in podelitev priznanj bo ob 14.00 na mestu starta članic in članov (Col 78). Vrečka: Vsi udeleženci prejmejo vrečko s sendvičem in plastenko vode/soka; na progi bodo tri okrepčevalnice s pijačo, na cilju pa tudi sadje in čaj; zagotovljen bo prevoz garderobe na cilj, oddaja pri prijavni službi do 10.30. Prijave, startnina: Tekači se morajo do vključno 11. novembra 2020 prijaviti na naslov: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled., obvezni podatki: ime in priimek, spol, letnica rojstva, na kateri progi bo tekač tekmoval (mladinska ali članska), e-naslov , telefon, na katerem je tekač dosegljiv); na dan tekmovanja prijave ne bodo možne; startnino 10 evrov se poravna ob prevzemu startne številke in vrečke na dan tekmovanja pri prijavni službi med 8.00 in 9.30. Preventiva covid-19: Vsi udeleženci prireditve, organizatorji, tekači in gledalci, nosijo zaščitne maske, tekači si jih snamejo po startu, zagotavlja se medsebojna razdalja 1,5 metra. Maske na cilju zagotovi organizator. Dezinfekcijska sredstva se zagotovi na prijavni službi, startu, cilju in v prostoru za razglasitev izidov. Prireditev se v celoti izvede na prostem. Toplega obroka ni, prijavna služba, opremljena z zaščitnimi rokavicami, tekačem razdeli vrečke z vnaprej pripravljenimi sendviči in pijačo v plastenkah. Na okrepčevalnicah osebje toči pijačo v lončke za enkratno uporabo, ob uporabi zaščitnih rokavic. Opravi se samo razglasitev absolutnih izidov na obeh progah, nagrade in priznanja pričakajo nagrajene (ti nosijo zaščitne maske) na zmagovalnih stopničkah (medsebojna razdalja 1,5 m), ovojnice vroči oseba z zaščitnimi rokavicami. Po razglasitvi ni zadrževanja na prireditvenem prostoru. Potek prireditve se prilagodi morebitnim dodatnim priporočilom NIJZ. Izidi: Izidi bodo najprej, takoj po razglasitvi, objavljeni na Facebook profilu Ljudstva tekačev. Dostop do cilja z vozili: Po cesti Col-Črni vrh nad Idrijo navzgor 4 km, pri oznaki Javornik desno, potem pa naravnost, do Pirnatove koče je še 6 km asfalta in makadama; zadnji odhod s Cola ob 10.40, vračanje v dolino po prihodu zadnjega tekmovalca v cilj. Informacije: https://www.trillek.si/, https://gorski-teki.si/, http://www.ljudstvotekacev.si/sl/, https://www.facebook.com/groups/425521194203513, 031/618-952 (Venčeslav), 041/621-669 (Sandi), animacija teka na: https://www.relive.cc/view/vMv8V4RR7N6, video proge na: https://www.youtube.com/watch?v=vQy9OOdUw6Q&feature=youtu.be
|
|
|
|
Colski izziv | |
|
COL 15 10 |
Nastop na svetovnem prvenstvu bo za slovenske gorske tekače 15. novembra 2020 nadomestil gorski tek Colski izziv (Col-Javornik). Tek bo odprt, nastopili bodo vsi, ki se čutijo sposobni sprejeti colski izziv in teči z najboljšimi. Društvo Trillek s Cola, v sodelovanju z Združenjem za gorske teke pri AZS in tekaškim portalom Ljudstvo tekačev ter od podpori sponzorjev, bo po odpovedi svetovnega prvenstva v gorskem teku v Španiji (Lanzarote), 15. novembra 2020 organiziralo gorski tek Col-Javornik za mladinke, mladince, članice in člane. Tekmovanje je odprto za vse, ob povabljenih kandidatih za sestavo državne reprezentance lahko nastopijo tudi drugi tekmovalci. Izpeljano bo skladno z napotki NIJZ glede preventive covid-19, z udeležbo tekmovalci sprejmejo obvezo, da bodo ravnali skladno z njimi in s splošnimi pravili Atletske zveze Slovenije, tečejo na lastno odgovornost. Pridobivanje soglasja NIJZ je v teku. Članska proga je dolga 9.000 m (+629-95 m), mladinska 5.100 (+403-70 m), starta bosta na Colu oziroma (za mladinke in mladince) na četrtem kilometru članske proge, cilj bo za vse pri Pirnatovi koči na Javorniku. Startnina je 10 evrov, povabljeni tekači so oproščeni plačila startnine, za vse so obvezne predhodne prijave. Prvih osem članic in prvih osem članov prejme tudi denarne nagrade, zmagovalca po 200 evrov. Vsi udeleženci prireditve se bodo morali ravnati skladno s pravili in napotki glede preventive covid-19. Razpis s podrobnostmi je v pripravi, objavljen bo v naslednjih dneh.
VJ
|
|
|
|
Trejl po Angelski gori | |
|
OTLICA 20 09 |
ŠKTD Sinji vrh je 20. septembra 2020 devetič pripravilo svoj tek, tokrat v obliki trejla. Zmagala sta Petra in Marko Tratnik. Korona je organizatorjem gorskega teka na Angelsko goro porušila načrte, tek so morali prestaviti, obenem pa so se odločili, da ga spremenijo. Namesto vzpona od izvira Hublja do Otlice so se odločili za krožno trejl progo s startom in ciljem na Otlici, vmes pa je (zahteven tehnični) spust proti Hublju. Nova proga je dolga 7.300 metrov, višinske razlike pa je za 430 metrov. Tekačem je bila proga večinoma všeč, kar precej pa je bilo pripomb na račun težavnosti spusta. To, kar je za Marka Tratnika mala malca, je za marsikoga pretežko. Na vprašanje, ali bo naslednje leto na voljo spet ta proga, vodja teka Izidor Paljhan odgovarja, da bo treba najprej videti, kakšne bodo zunanje okoliščine, potem pa bodo tehtali dobre in slabe plati dveh tras. Če je neprijazni spust po prvem kilometru negativna, je logistika, ko je vse dogajanje zbrano na enem mestu, pozitivna. Na Otlici se je izrisal trikotnik sosedskih gorskih tekov Zadlog-Col-Otlica in z njim so gorjani pokazali, kako srčni so pri teh rečeh. Medtem ko so številni organizatorji tekov po Primorski in Sloveniji dvignili roke pred virusom, so oni vztrajali, prestavljali in prilagajali, na koncu pa tekačem podarili tri prijetne tekaške dogodke. Sestra in brat s priimkom Tratnik nastopa na Otlici sicer nista kaj veliko načrtovala, v nedeljo zjutraj pa je Petra odločila, da gresta teč – in Marko ni ugovarjal. V odsotnosti Varineje Drašler, ki je Petri na Javorniku odnesla zmago (udeležila se je priprav kandidatov za državno reprezentanco) vprašanje zmagovalke ni bilo odprto, in to kljub temu, da je nastopila tudi proslavljena Lucija Krkoč. Petra sicer ni bila najbolj pri močeh, a je bila tokrat vendar precej bolje razpoložena kot pred tednom dni, Lucija pa je s to tekmo šele začela svoje vračanje v staro družbo najboljših gorskih tekačev v državi. Od tekačice iz Žagoliča so bili hitrejši samo štirje moški. Na Otlici je Lucija, mama dveh otrok, sporočila, da bo poskusila spet resno trenirati in kandidirati za reprezentanco, in čeprav jo je proga utrudila, je njen tokratni dosežek spoštovanja vreden nov začetek šampionke. Izdatno prednost je na cilju zabeležil tudi Marko, edino njemu je uspelo končati v manj kot 40 minutah, čeprav sta se nanj malo pred ciljno črto obesila otroka. Elis Filipič niti tokrat ni zmogel njegovega tempa in enako lahko rečemo za tretjega, Gorenjca Urbana Žitnika iz najmočnejšega slovenskega gorskotekaškega kluba Papež. Na petem mestu se je znašel Andrea Sdraulie iz Benečije, član GSA Pulfero, eden od štirih tekačev tega italijanskega kluba, ki jih je s seboj pripeljal zvesti privrženec PGT Giorgio Turel. Zakaj Andreo posebej omenjamo? Zato, ker ima samo 14 let in ker je v njem slutiti bleščečo kariero. Gorskega tekača ali kolesarja, oboje je še mogoče, za zdaj se predvsem ukvarja z gorskim kolesom in malo manj s tekom, nadarjenosti pa mu ne manjka ne pri enem ne pri drugem športu. Morda ga bomo še kdaj videli na primorskih tekih, z veseljem bi spremljali njegov napredek. Nastopilo je 86 odraslih in 24 otrok, med katerimi sta v mlajši kategoriji slavila Neja in Luka Močnik, sestrica in bratec iz Tolmina, med starejšimi otroci pa sta bila najhitrejša domačina Ela Krapež in Nejc Vidmar (Nejc je udeležencem na koncu pripravil še nastop s harmoniko). 110 tekačev je rekord teka na Otlici. Naslednji tek v seriji PGT bo gorski tek na Nanos (11. oktobra), z njim se bo sezona 2020 iztekla. Sledil bo samo še zaključek v Gaberju, kjer bo na sporedu prva tekma sezone 2021. V upanju, da se bomo do tedaj korone znebili.
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij:ml. člani: Andrea Sdraulie (GSA Pulfero)
Video je na:
VJ
|
|
|
|
16. Bubin tek na Javornik | |
|
COL 13 09 |
Društvo za ohranitev starih običajev Trillek s Cola je 13. septembra v letu korone vendarle izpeljalo svoj tradicionalni Bubin gorski tek na Javornik, po tem, ko so ga s spomladanskega termina premaknili na kasnejši datum. Zmagala sta Marko Tratnik in Varineja Drašler. Po usklajevanju načrta izvedbe teka na 9,3 kilometra dolgi progi s 630 metri vzponov (in 95 metrov spustov) z NIJZ so organizatorji v drugem poskusu dobili soglasje. Spremembe običajnega poteka so bile podobne drugim tekom, ki živijo v tem težavnem letu: brez podelitve kategorijskih priznanj, brez toplega obroka in čaja, avtobusni prevoz z maskami … Vse je delovalo, edino pri prijavljanju je morda bilo malo premalo varnostne razdalje med tekači in ne bi bilo slabo, če bi vsi organizatorji nosili zaščitne maske, ne samo nekateri. Tekači so prejeli klasično vrečko, tako kot pred leti na večini tekov, s pijačo, majico in sendvičem, na startno-ciljnem prostoru ob gasilskem domu pa so delili še kakšno dobrodošlo malenkost. Udeležba je bila podobna kot lani, ko so tek prav tako s pomladnega prestavili na jesenski termin. Bubin tek je veljal za pokalni tek Primorskih gorskih tekov, kar bi lahko širilo krog udeležencev, pa ni bilo čisto tako – 47 tekačev ni ravno grozno veliko. Col je še enkrat potrdil veljavnost korona paradoksa: kljub temu, da je število tekov drastično upadlo, na preostalih praviloma ni več, temveč manj tekačev kot v običajnih razmerah. Kot da je tekačem sodelovanje na organiziranih tekih postalo manj zanimivo (razumljivo je, da se nekateri ne želijo zdravstveno izpostavljati v večjih družbah, a ta razlog med udeleženci primorskih tekov na šteje prav veliko). Po dolgem času smo na startu spet videli Petro in Marka Tratnika, ki smo ju pogrešali praktično vse leto, prireditve na domačem dvorišču pa vendarle nista hotela izpustiti. Marko je slavil, Petra pa se je trudila, a je posledice nedavnih zdravstvenih težav niso pustile pred Varinejo Drašler, eno od najprijetnejših letošnjih presenečenj slovenskega gorskega teka. Varineja je bila peta absolutno najhitrejša, pred njo so bili na cilju le štirje moški, in je v odlični formi, tako da tri minute prednosti pred zdravstveno načeto Petro niso presenečenje. Verjetno je Vrhničanka med najbolj razočaranimi slovenskimi kandidati za reprezentančni nastop na odpovedanem svetovnem prvenstvu v gorskem teku v Španiji; sprašuje se, kdaj se ji bo spet ponudila takšna priložnost. Odgovor je lahko: kmalu, Varineja, samo delati moraš še naprej tako zagrizeno in verjeti moraš vase. Drugo mesto si je ob Petri pritekel Simon Alič, ki še vedno ne trenira teka in ostaja na kolesu, a se njegove noge še zelo dobro spominjajo prog, na katerih je tolikokrat zmagoval. Tretja sta bila Elis Filipič, najresnejši kandidat za letošnji skupni naslov v PGT, in Marjeta Jerala, ki letos vodi kolo med veterankami in se uvršča na absolutne stopničke; njen starejši sin Filip je osvojil zlato v svoji kategoriji in je bil najhitrejši od štirih Jeral na tekmi. Tek je veljal tudi za pokal PGT, v poštev pridejo tekači in tekačice s stalnimi startnimi številkami in izpolnjenim pogojem udeležbe. Izidi tačas še niso znani, najboljši pa bodo pokale prejeli na zaključni prireditvi PGT v Gaberju. Kaže, da bosta letos na sporedu še dva gorska teka za točke PGT, naslednjo nedeljo na Otlici (nova, krožna proga) in v oktobru tek na Nanos, pospremljen s tekmo na rolkah.
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij:ml. člani: Filip Jerala (Let's dance) Fotogalerija (z izidi) je na:
|
|
|
|
Štafeta Koper-Bovec sedmič | |
|
PRIMORSKA 05 09 |
Razdalje so zato, da nas ločujejo, tekači pa smo zato, da te razdalje brišemo – in se med seboj zbližujemo. Morda je to tačas, v obdobju korone, primeren odgovor na vprašanje, zakaj se Ljudstvo tekačev (LT) vsako leto muči s tem 150-kilometrskim tekom? In zato, ker če letos ne bo ne Bovec ne Istrskega maratona, potem mora biti vsaj štafeta, ki ju povezuje. In je bila. Sedmič, tokrat navzgor, iz Kopra proti Bovcu, teklo pa je 34 tekačev in tekačic. Malo pred peto uro je novi predsednik društva, ki pripravlja Istrski maraton, Simon Rusjan, pred koprsko Taverno kameri predal pozdrav in sporočilo za predsednika TD Bovec in vodjo Bovec maratona Vasjo Viteza, potem pa še 30-dekagramsko aluminijasto štafetno palico tekačem. Prva tekačica Tatjana Gornjec jo je sprejela, pridružila se ji je Nevena Arsić Gracin, potem pa sta začeli tek proti italijanski meji. Malo pred mejo je Tatjano odneslo po drugih opravkih, Nensi pa je nadaljevala do Boljunca, kjer se je zaokrožila mednarodna zasedba letošnje štafete. Naj pojasnimo. Nensi je Srbkinja, Paolo in Stefano, ki sta v Boljuncu prevzela štafetno palico, sta italijanska državljana (Paolo po narodnosti Slovenec), v spremljevalnem vozilu pa je za logistiko skrbela Rusinja Elena, ki jo bralci sporočil Ljudstva tekačev že dobro poznajo. Sodelovale so torej štiri države, teklo se je po slovenskih in italijanskih tleh, po eni najkrajših poti proti severnemu koncu Primorske. V Boljuncu, pred tamkajšnjim gledališčem Franceta Prešerna, se je v času menjave nosilcev štafete že delal beli dan, potem pa sta Paolo in Stefano, člana CAI-CIM Trst, opravila s Kraškim robom in v Sežani zaokrožila maratonsko razdaljo štafete. Na mestu, kjer postavljajo start (in cilj) Malega kraškega maratona, se je vključila ekipa Kraških tekačev, ki sta ji pripadla odseka do Dutovelj in Zagrajca. Kdo drug pa bi tekel prek Krasa, če ne Kraški!? S spremljevalnim vozilom in kolesarjema, tako da vozilo LT skorajda ni imelo dela. Dvojico iz Sežane je v Dutovljah zamenjala petčlanska ekipa Rajka, organizatorja Štanjelskega teka. Tu pa moramo zapisati vprašanje: že res, da je zaradi racionalnosti in lokalne pripadnosti najlaže teči domačinom, toda zakaj užitkov lagodnega teka prek tako čudovite pokrajine, kot je kraška, ne bi uživali tudi tekači od drugod? Velja še tudi za vse ostale odseke, saj so vsi speljani prek primorskega sveta, polnega lepot in čudes. Morda pa je krivo to, da organizatorji niso sprejemali turističnih bonov … Niti letos se tekači niso izognili Zagrajcu in kmetiji Kosovelj. Dobrodošlico so jim izrekli vedno številnejši člani te družine tekaških šampionov: najstarejši Edvin, dvakratni svetovni prvak Mitja, njegova družica Mojca, ob nadobudnem Lovru pa je iz vozička radovedno kukal enomesečni Nace. Edvinu in Mitji, kljub temu, da sta tekače opremila z vinsko popotnico (odličen teran), ni bilo prihranjeno vabilo, naj se pridružita tekačem na poti. No, morda prihodnje leto … Če bi del poti prilagodili gorskotekaškemu okusu svetovnega prvaka, bi Mitja morda zagrizel. Pa ne samo kot rekreativec, še vedno je čas za vrhunske dosežke. Kraški pogostitvi na borjaču v Zagrajcu je sledila še goriška v Biljah slabi dve uri kasneje. Tokrat je bila gostiteljica - tako kot vseh šest let pred letošnjo izvedbo – Valda Dornik, ena najhitrejših slovenskih tekačic v svoji kategoriji. In kuharica čudodelnica. Šesterico goriških tekačev, ki so zamenjali ekipo Kraševcev, in spremljevalce je stalo kar nekaj napora, da so se ločili od mize z dobrotami. Začela se je druga polovica poti, temperatura pa se je bližala tridesetici (Bilje so v poletnem času med najbolj vročimi kraji v Sloveniji), šesterici iz Zagrajca pa se je pridružila Valda. V Solkanu so medtem od nestrpnosti že hrzali konji ekipe Renata Lešnika. Iz leta v leto jih opozarjajo, da njihovo ime »Počasni, a drzni« ne ustreza več realnosti, kar zadeva domnevno počasnost, a nič ne pomaga. Odseka Solkan-Plave in Plave-Kanal so si že zdavnaj prisvojili in ju združili v enega. Sedmerica je tekla kot ura, zamuda, ki se je izkazala v Kanalu, pa ni nastala po njihovi krivdi, temveč že na začetku poti. Da ne bi spreminjali nastavljenega urnika zadnje tretjine poti, bi bilo treba tempo precej dvigniti. A kot nalašč za odsek Kanal-Tolmin ni bilo prostovoljcev. Morda tudi zato, ker gre za najnevarnejši odsek celotne poti, na katerem se je zelo težko izogibati vozilom, za povrh pa tekače ovira precejšen vzpon. Toda v spremljevalnem vozilu je bil skriti adut. Elena je bila sicer predvidena kot džoker, če ne bo drugih tekačev, nikakor pa ne za to, da opravlja tako težavne naloge. Pripadnica LT iz Rusije je imela svoj načrt. In izpeljala ga je. Na 17 kilometrih poti je nadomestila polurno zamudo in navrgla še štiri minute prehitevanja uradne časovnice. Upočasnile je niso niti želodčne neprijetnosti, posledica neurejene prehrane tistega dne. Nadaljevanje in konec sta tako lahko potekala kot po maslu. Elena je palico predala mladi šampionki Gaji in njenim trem kolegom na poti do Kobarida, kjer je čakal Vasja s še tremi spremljevalci. V Kobaridu so načeli steklenico terana iz kleti Kosovelj, izpraznili pa so jo na glavnem trgu v Bovcu, kmalu po deseti zvečer. Vasjo je čakalo še dajanje izjave za video LT in odgovarjanje Simonu, potem pa so se tekači razšli. No, nekateri se niso odpovedali tradicionalnemu tekaškemu zaključku teka, pivu, ob katerem so zasejali idejo, kako se izogniti nevarnostim odseka Kanal-Tolmin. Mitja, to bo nekaj za tvoje noge …
Video je na:
|
|
|
|
17. Gorski tek na Špičasti vrh | |
|
ZADLOG 29 08 |
Zadloško društvo Trma se ni ustrašilo korone in je svoj tek, že 17. po vrsti, izpeljalo oteženim razmeram navkljub. Zmagovalca sta Elis Filipič in Varineja Drašler. Napovedani teki odpadajo drug za drugim, nekateri pa se uspejo prebiti mimo ovir, ki jih postavlja covid-19. V Zadlogu ne samo, da so izpeljali tisto, kar si zastavijo vsako leto, letos so bili še precej bolj zagnani. Uredili so športno igrišče in prostore ob njem, otvoritev pa so načrtovali dan po gorskem teku. A so potem nedeljsko slovesnost na igrišču, vrednem nekaj deset tisoč evrov, prestavili na naslednji vikend. Tako se je na koncu izkazalo, da bi tek lahko umestili na nedeljo in se termin ne bi pokrival s terminom Postojnskega teka - a bilo je prepozno za spremembe. V času, ko so tekaške prireditve redke kot poletni sneg, sta se tako dva teka nekaj deset kilometrov vsaksebi ujela v past istega urnika. Udeležba, 55 odraslih in 18 (v veliki večini domačih) otrok, je bila – ob razumljivo nekoliko slabši zasedbi zaradi Postojne – skromnejša od tiste v prejšnjih letih, kar je svojevrsten paradoks, s katerim se soočajo tudi drugi organizatorji tekov: slišati je tarnanje tekačev, češ da jim je korona odvzela priljubljeno zabavo, na teke, ki kljubujejo koroni, pa vseeno ne hodijo. Organizatorji so se potrudili, uskladili so se z NIJZ in prilagodili protokol. Posamičnih podelitev ni bilo, delili so samo absolutna priznanja (enako kot absolutna bi lahko razdelili tudi kategorijska, brez vsake dodatne nevarnosti), pele so zaščitne maske in rokavice, razkužila ni manjkalo. Čutiti pa je bilo, da razpoloženje ni čisto enako, kot je bilo na stari lokaciji pri Bizarju … Startno mesto so letos preselili s ceste na igrišče, kar pomeni, da gredo stari rekordi v arhiv in da sta letošnja zmagovalca tudi lastnika novih. To sta Elis Filipič in Varineja Drašler, ki dirkata proti končni zmagi v PGT (uradna spletna stran tega točkovanja ne spremlja, tako da je zgornja vrstica zapisana bolj na osnovi občutkov avtorja kot številk). Varineja je bila najprijetnejše presenečenje strokovnega vodstva državne reprezentance v gorskih tekih, ko se je pred tednom dni na italijanskem državnem prvenstvu v Susi uvrstila na 12. mesto (odlična sta bila še Mojca Koligar na 6. in Miran Cvet na 7. mestu). V Zadlogu je imela še težke noge, vendar je bil njen dosežek najvišje vrednosti med 55 tekači. Družina Habe tokrat ni bila najbolj množična, tekli sta samo dve dekleti, zato pa je bila družina Jerala polnoštevilna, pet jih je v članski konkurenci osvojilo tri medalje, medtem ko sta jih Habetovi dekleti v (precej lažji, to moramo priznati) otroški kategoriji osvojili štiri. Slišati je, da Vzpona na Hleviše ne bo, še vedno pa niso puške v koruzo vrgli organizatorji Teka na Angelsko goro (Otlica) in na Javornik (Col). Ob odpovedi teka na Črno prst torej le še obstaja nekaj upanja za septembrska tekmovanja v PGT, medtem ko za oktobrski tek na Nanos še ni namigov na morebitno odpoved.
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij:ml. člani: Denis Štenkler
Video je na:
|
|
|
|
Premiera Krog trejla | |
|
SEČOVLJE 28 08 |
Prostovoljci Ljudstva tekačev (LT) so na zadnji avgustovski petek izpeljali tretji trejl tega poletja, premierno izvedbo Krog trejla. Med 20 tekači sta bila najhitrejša Mitja Volčanšek in Tina Mavrič. Pripadniki LT so tekači, ki imajo na Slovenskem največ priložnosti za sodelovanje na tekih v času epidemije, od marca dalje. Najprej jim je bil ponujen reXov tek Izola-Koper-Izola, sledili pa so trije trejli, vsi trije v premierni izvedbi: Socerb, Brežec, Krog. Serija trejlov, konec katere bodo najuspešnejši prejeli še priznanja za uvrstitve v tem nekoliko improviziranem pokalu LT, pa najverjetneje še ni končana. Korona je muhasta, zato prostovoljcem LT najbrž ne gre očitati, da ni vse vnaprej predvideno. Utegne se namreč zgoditi, da bodo izumili še kakšen trejl po Istri ali Krasu, preden se bodo proti zimi vrnili k reXovim tekom. Tokrat je tek zarisal Edi Sorgo, domačin, ki se na Krog nad Sečovljami občasno odpravi na tek. Trejl meri 8,5-kilometra in ima 280 metrov vzponov. Risanje ni bilo dovolj, traso je bilo treba še očistiti in označiti, potem pa je LT nanjo povabilo ljubitelje teka na tretji trejl tega nesrečnega poletja. Ne pretirana promocija je bila zadostna za udeležbo 20 tekačev, kar je v optimalnih okvirih organizatorjev – ne premalo ne preveč za takšen butični tek. Seveda je bil – kot vsi teki LT – brezplačen, ni pa bila to ovira, da tekačem ne bi postregli z domačimi slivami in figami (Bruno Flego, hvala!) ter tehničnimi majicami X-teka Dimnice. Pri pijači je na pomoč priskočil Istrski maraton. Ko smo že pri Dimnicah, povejmo, da tega teka v septembrskem terminu ne bo, še vedno pa je v igri oktobrski. Tekači so ocenili, da je trasa Krog trejla, kar nekako čudežno speljana mimo večjih naselij in ne po prometnicah, zelo lepa. Pripombi sta bili dve: da so si bile oznake na nekaj mestih nekoliko preveč vsaksebi in da bi bilo manj potenja, če bi start premaknili na še nekoliko poznejši čas (tek se je začel ob 17.30). Na razglede z grebena, po Šavriniji in na morje, ni bilo pripomb. Se je pa videlo, da je bilo med tekmovalci malo izkušenih trejl tekačev, saj je večina spregledala navodilo, naj s seboj prinesejo svoje lončke. Organizatorji so to predvideli, za dve okrepčevalnici so priskrbeli biorazgradljive kozarce, točili so opremljeni z zaščitnimi maskami in rokavicami, pa tudi podelitev je bila opravljena skladno s previdnostjo NIJZ, šest najhitrejših je ob medaljah imelo na voljo tudi razkužilo. Med moškimi sta bila najhitrejša Izolana, Mitja Volčanšek, ultraš, ki zna pritisniti na plin, ko gre za krajše razdalje, in Asim Kaltak, pred desetletji član elitne skupine slovenskih tekačev, ki so maratone tekli okrog dve uri in pol. Za mednarodno razsežnost teka je poskrbel tretjeuvrščeni Salvatore Licata. Med ženskami je slavila Tina Mavrič (za iztek si je dan kasneje zagotovila nastop na gorskem teku v Zadlogu), ki domačega teka vsekakor ni hotela zamuditi. Druga je bila Tea Poropat, to je bil njen prvi trejl, tretja pa Tatjana Grajžl. Preračun na virtualno starost 30 let je na prvo mesto postavil Asima Kaltaka, na drugem mestu med ženskami pa je Tatjana prehitela Teo. Tik pod stopničke se je v starostnem hendikepu zavihtel Tine Valič, ki trka na vrata sedemdesetih (pokale v skupni uvrstitvi trejlov LT bodo določili prav ti, preračunani izidi). Tekli so tudi štirje mladi piranski veslači, pripeljala jih je njihova trenerka, neumorna Lea Sorgo, ki je pri označevanju proge priskočila na pomoč bratu Ediju.
Izidi:Moški:
Ženske:
Starostni preračun:Moški:
Ženske:
Fotogalerija 1 je na: Fotoglaerija 2 je na: Video je na:
|
|
|
|
Štafeta Ljudstva tekačev Koper-Bovec sedmič | |
|
PRIMORSKA 21 08 |
Pripadniki Ljudstva tekačev, zbrani okrog istoimenskega spletnega portala, bomo v soboto, 5. septembra 2020, s štafetnim tekom, dolgim 150 kilometrov, sedmič povezali Koper in Bovec ter spomnili na Istrski in Bovec maraton, ki ju je letos preprečil virus covid-19. Ljudstvo tekačev bo v sodelovanju z Bovec maratonom in Istrskim maratonom pripravilo tradicionalni štafetni tek od Kopra do Bovca kljub temu, da maratonov letos ne bo. Če med tekači obstaja volja in želja po nadaljevanju vsakoletne tradicije, korona pač ne more biti previsoka ovira. Tudi tokrat so k sodelovanju vabljeni vsi tekači dobre volje, na desetih odsekih skupne dolžine 150 kilometrov bo dovolj priložnosti, da se natečejo po mili volji (tekač si lahko privošči tudi več odsekov zapored), hitrost teka pa ni pretirana in se prilagaja sodelujočim tekačem.
Štafeta je neformalno druženje prijateljev teka, ki sodelujejo na lastno odgovornost. Udeležba je prostovoljna, vsak tekač poskrbi za svoje potrebe, na poti upošteva prometne predpise in skrbi za svojo varnost. Pri tem mu pomoč in podporo na celotni trasi zagotavljajo predstavniki Ljudstva tekačev. Kandidati za sodelovanje v štafeti naj se do 29. avgusta 2020 prijavijo na e-naslov: Podrobnejši načrt bo narejen na podlagi prijav. Iz Kopra se bodo tekači prve izmene na pot podali ob 5.00, v Bovec pa naj bi pritekli okrog 22.30. Predvidena trasa štafetnega teka Bovec-Koper (5. septembra 2020): Koper (Taverna)-Boljunec, 17 km, start ob 5.00 Urnik je približen, dejansko ga bo narekoval tempo sodelujočih. Tekači bodo prenašali 300-gramsko kovinsko štafetno palico, dolgo 15 centimetrov. Osnovna naloga je preteči vso razdaljo, pri čemer na posameznih odsekih sodeluje poljubno število tekačev. Vsi tekači svoje sodelovanje potrdijo s podpisom. V 6. štafeti je 6. aprila 2019 teklo 60 tekačev, pretekli so 161 kilometrov. |
|
|
|
Krog trejl | |
|
SEČOVLJE 20 08 |
Prostovoljci Ljudstva tekačev (LT) vabimo v petek, 28. avgusta, na Krog nad Sečovljami (samostan sv. Onofrija). Proga Krog trejla je dolga 8.500 metrov, vzponov na njej je za 280 metrov. Trejl je primeren za vroče poletne dni, dobršen del trase je namreč speljan po popoldanski senci, asfalta je le za vzorec. Tekačem se bo ponudil razgled tako na notranjost Šavrinije kot proti Sečoveljskim solinam in morju. Skupinski start bo ob 17.30. Najhitrejših šest bo prejelo medalje, zmagovalca pa še šampanjca. Trejl bo štel za pokal LT (s pokali bodo nagrajeni najhitrejši na letošnjih trejlih LT, izpustili bodo lahko samo enega). To bo tretji trejl v seriji, organizatorji bodo skušali letos dodati še četrtega. Startnine ne bo, prva okrepčevalnica z vodo bo na progi, druga na cilju, tekači morajo imeti s seboj svoje lončke. Imetnikom stalnih številk se ne bo treba prijavljati, za ostale bo sprejem urejen od 16.30 dalje. Trejl je namenjen pripadnikom LT, vpisanim v seznam LT (vpis bo mogoč do starta). Udeleženci bodo upoštevali navodila NIJZ (varnostna razdalja, zaščitne maske za organizatorje in po osebni presoji za tekače, razkuževanje rok …). Kratka razglasitev bo opravljena takoj po prihodu zadnjega tekača v cilj, izidi bodo objavljeni na spletu in Facebooku. |
|
|
|
19. Vzpon na Široko | |
|
MOST NA SOČI 15 08 |
Športno kulturno turistično društvo Lom je kljub koroni uspelo izpeljati 19. Vzpon na Široko. Med 111 tekači, kolikor smo jih našteli na cilju, sta bila najhitrejša Jošt Lapajne in Varineja Drašler. V seriji odpovedi tekaških prireditev zaradi grožnje virusa covid 19 je bila tradicionalna tekma na Široko izjema. Morda gre dejstvo, da so organizatorji dobili soglasje NIJZ, pripisati datumu, saj so svojo vlogo oddali že zgodaj, vsekakor pa so z inštitutom dobro sodelovali in zasnovo prireditve priredili njegovim kriterijem. Poskrbeli so za omejitev števila tekmovalcev, predvsem v škodo kolesarjev, priznanja so delili samo absolutno najhitrejšim, pa še ti so si na stopničkah sami postregli, uporabljali so zaščitne maske in se držali drugih zapovedanih procedur. Kljub temu, da je bilo najobčutljivejše vprašanje na Širokem streženje hrane, po tem je ta kmečki turizem specifičen in zelo znan, ni bilo videti, da bi imeli težave. Udeleženci, že tako razredčeni, so se posedli za mize z nekaj večjimi medprostori, jedi in pijačo pa so prinašale natakarice. Štruklji in druge specialitete so tudi tokrat šle v slast. Tekmo, štela je za točke PGT in preverjanje pripravljenosti kandidatov za gorskotekaško reprezentanco, so tudi devetnajstič izpeljali brez vidnejših težav in vodja ekipe organizatorjev Matjaž Žbogar je napovedal, da bo dvajseta izvedba spet takšna, kot so vajeni, dodali pa bodo še kaj novega, zanimivega. Postavljena je bila omejitev pri prijavljanju (150 predhodnih prijav), pri kateri pa so bili organizatorji prestrogi. Niso upoštevali dejstva, da takšen način prijavljanja vedno prinese določen delež neudeležbe prijavljenih, tako da se je na progi znašlo manj tekačev, kot bi jih lahko sprejeli, kar je škoda tako za tiste tekače, ki so ostali brez nastopa, kot za organizatorje, katerih trud bi lahko cenilo več tekmovalcev. Izkušnja za drugič - in za druge organizatorje. Status pregledne tekme kandidatov za sestavo reprezentance (za svetovno prvenstvo v gorskem teku 13. novembra 2020 na španskem otoku Lanzarote) je startno listo rednih udeležencev PGT razširil s kakovostnimi tekači in med najviše uvrščene porinil tiste, ki jih v primorskem pokalu vidimo le poredko. Med moškimi je z zmago svojo kandidaturo za nastop na SP podčrtal Idrc Jošt Lapajne, za dobre pol minute je bil hitrejši od najboljšega slovenskega mladinca, Štajerca Klemna Španringa, tretji pa je bil Luka Tavčar, po športni profesiji kolesar, serijski zmagovalec kolesarjenj na Široko v zadnjih letih. Vprašanje: bo kandidiral za reprezentanco ali je bil to zgolj enkraten nastop med gorskimi tekači? Glede na to, koga je pustil za sabo (stalni reprezentant Bregar, Janžekovič, Mihelič, Porenta, Rakovec, Alič …), to ne bi bilo nemogoče. Manjkalo je sicer nekaj »zanesljivih« reprezentantov, a nikoli ne veš … Omenili smo Simona Aliča, lanskega zmagovalca in legendo primorskih gorskih tekov zadnjega poldrugega desetletja, za katerega bi bilo deveto mesto sicer skromen dosežek, zato dodajmo, da Simon letos še niti enkrat ni tekel, ne na tekmi ne za svojo dušo, pač pa se naokrog prevaža s kolesom, svojo prvo ljubeznijo. Tako, na svežino, je zmogel le za malenkost slabši čas kot lani, ko je stopil na najvišjo stopničko. Proga je bila za 150 metrov krajša od lanske, kar bi prek palca lahko pomenilo kakšnih 45 sekund prihranka, čas zmagovalca bi tako znal na običajni progi prinesti rekord, in tudi nekaj naslednjih v cilju ni bilo daleč od njega. Jošt je za LT povedal, da se je na progi dobro počutil, in dodal, da pri svojih 26 letih verjetno še nikoli ni bil tako hiter navkreber. Kaj bi njegova forma, ki jo lahko do novembra še dodela, pomenila v svetovni konkurenci, je zelo zanimivo vprašanje. Med dekleti Varineja Drašler ni dopustila presenečenja. Želi si na SP in utegne postati redna reprezentantka, glede na to, kako dosledna in vztrajna je, pa ne bi smeli biti presenečeni, če bi se tudi visoko uvrščala. Drugouvrščena Nuša Mali, Gorenjka, ki zapušča mladinske vrste, v katerih je na SP zasedla šesto mesto, kaže dobro formo in bo močna okrepitev članic, podobno pa velja tudi za četrtouvrščeno Špelo Gonza, še vedno mladinko. Na tretjem mestu je bila Klementina Lemut, ki se posveča materinstvu, pri teku pa zadnje čase meri ravnine, tako da nekaj slabši dosežek v klanec ni razočaranje. Lanska zmagovalka, profesorica matematike Sergeja Lipušček (letnik 1966!), je bila peta. Edvin Kosovelj, predstavnik trenerske stroke združenja za gorski tek, je takoj po razglasitvi izidov za LT podal prvo oceno pripravljenosti kandidatov za reprezentanco (njegovo izjavo najdete na koncu našega videa). Kandidati se naslednji konec tedna kot gostje odpravljajo na italijansko državno prvenstvo v Suso, je še povedal Edvin, pred SP v Španiji pa so predvidene tudi priprave v Sloveniji. Vsi si želijo, da bi SP dejansko izpeljali, zaradi korone, ki Španiji tačas povzroča velike težave, pa je njegova usoda negotova. Tek na Angelsko goro (Otlica) iz pokala PGT je napovedan za 23. avgust, njegova usoda pa tačas še ni dorečena, možne so spremembe. Tako kaže, da bo prvi naslednji tek v seriji PGT Tek na Špičasti vrh 29. avgusta, žal se ta termin prekriva s terminom Postojnskega teka, že 22. avgusta pa se napoveduje HG Trail na Idrijskem. Ker se razmere glede izvedb tekov stalno spreminjajo, priporočamo, da sledite objavam, tudi na LT (pripadniki Ljudstva tekačev o spremembah datumov in drugih aktualnih zadevah prejemajo obvestila prek e-pošte; kdor si želi priti v ta krog, naj pošlje sporočilo na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.).
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij:ml. člani: Jošt Lapajne
Video je na:
VJ
|
|
|
|
Vzpon na Široko letos drugačen | |
|
MOST NA SOČI 12 08 |
Organizatorji gorskega teka Vzpon na Široko (sobota, 15. avgusta 2020) so sporočili, da bo letos tek zaradi virusa kar precej spremenjen. V imenu organizatorjev je Matjaž Žbogar sporočil naslednje spremembe.
|
|
|
|
Tretji rekord Marjana Zupančiča na transverzali | |
|
ANKARAN 24 07 |
Marjan Zupančič je postavil še tretji rekord slovenske transverzale, najstarejše tovrstne poti na svetu, nova znamka je 6:12:58 (prejšnji rekord 7:08:10). Dvakratni rekorder Slovenske planinske poti iz Bohinjske Bistrice se je v odsotnosti tekem zaradi koronavirusa odločil, da poletje 2020 izkoristi za popravljanje lastnega rekorda te 600-kilometrske gorske proge z 49.000 višinci. Za cilj si je zastavil doseči čas sedem dni ali manj, kar bi bil popravek rekorda za dobrih osem ur. Morda je pri tem sodelovala tudi njegova (pod)zavest, saj prav veliko priložnosti, da bi še izboljševal svoj dosežek, pri katerem tačas nima pravega tekmeca v Sloveniji, tekač blizu Abrahama (rojen leta 1971) nima. Priložnost, ki mu jo je ponudilo leto 2020, je izkoristil v optimalni meri. Dobro se je pripravil, fizično in psihično, za razliko od prvih dveh poskusov v letih 2013 in 2015, oba sta se izšla z rekordom, je imel tokrat za sabo vrhunsko podporno ekipo Alpe Adria Trail Cup, pet Vipavcev oziroma Ajdovcev pod taktirko Boštjana Mikuža in šefice, kot ji pravi Marjan, Anje Klančnik. V ekipi so bili še Ožbej Marc, Matic Štrancar in Tomi Klančnik (ne spuščamo se v ocenjevanje, kdo med njimi je bolj zaslužen za uspeh). Pet prstov na roki, a ta krepko stisne; ekipa je delovala požrtvovalno in učinkovito, kot da bi bila nekajkrat številnejša. Marjan ji je lahko prepustil večino skrbi, preostalo mu je le še teči – čim hitreje. Takšno organizacijsko zaledje je razbremenilo tudi Marjanovo boljšo polovico Katarino, na prvih dveh tekih precej bolj obremenjeno. Na terenu je kraljevala elitna skupina kakšnih 230 tekačev, večina najboljših gorskih in trejl tekačev Slovenije, svoje je prispevala tudi Angležinja-Koprčanka Madeleine Whybrow, 28-letna doktorica znanosti (matematika), razdalja 75 kilometrov med Razdrtim in Ankaranom je bila njena najdaljša doslej, in z njo je opravila z lahkoto. Njihova pomoč, spodbujanje in hitrost (zlasti na začetku poti, ko je bila hitrost se ubijalsko visoka), je bila ključna. Tako rekoč profesionalna podpora je Marjanu dajala gotovost in samozavest, svoje je odigrala raznovrstna in domišljena prehrana, zato so bila krize prehranjevanja tokrat precej redkejše kot običajno. To je namreč Marjanova šibka točka, njeno premagovanje je omogočilo – ob še nekaterih dejavnikih, ki so se zložili v zelo ugodno sliko – vrhunski dosežek. Ogromno pri tem pomeni njegova neverjetna sposobnost regeneriranja. Po dolgih urah teka, ko že omahuje, si v 15 minutah spanja povrne moč, za zbujanje pa ne potrebuje budilke, in potem spet ure in ure deluje kot stroj. Vreme mu je šlo na roko. Dež mu je bil prihranjen ves horizontalni del poti, šele Vogel in Črna prst sta postregla z močo in strelami, namesto idiličnega sonca pa je slovenska Kalifornija, Primorska, postregla še z nevihto na Vremščici in odseku med Slavnikom in Tinjanom, zadnjim tisočakom na poti. Noge niso bila na koncu niti približno tako otečene kot pred petimi leti, ko pa je vsem težavam navkljub Marjan zmogel pravi šprint v zadnjih kilometrih. Po tem, ko se je s Tinjana tokrat v spremstvu številnih podpornikov spuščal korakoma, se iz prijaznosti do tekaških prijateljev odrekel teku, je v zadnjem kilometru vendarle pospešil, in Jan Božič je imel kar nekaj dela, da ga je s kamero spremljal od zadaj in spredaj v finišu šprinta. Na cilju v Ankaranu, Marjan je vztrajal pri stari, klasični progi, ki se konča v Ankaranu, ga je pričakalo kakšnih sto navdušenih prijateljev in navijačev, sledila pa sta protokol – in žurka, vključno s stezičarjem Tonija Venclja ... Še kakšno predstavo o dogodku si lahko ustvarimo ob gledanju videa Ljudstva tekačev (https://www.youtube.com/watch?v=BHehStd9vdk&feature=youtu.be) Tudi za medijsko plat je bilo dobro poskrbljeno, Marjana je ob progi spodbujalo nenavadno veliko ljudi, ni manjkala niti spremljava harmonike. Čestitko je poslal celo predsednik republike Borut Pahor, in to še pred koncem teka. Finišu je bil priča predsednik gorskotekaškega združenja Dušan Papež (KGT Papež, Marjanov klub, je bil tudi med sponzorji teka), na seznamu podpornikov najdemo celo slovensko planinsko zvezo, kar bi utegnilo pomeniti, da planinci začenjajo razumevati in sprejemati gorski tek. Da je povezava med planinci in gorskimi oziroma trejl tekači logična in naravna, nakazuje tudi prisotnost Silva Kara, alpinistične legende, v Ankaranu (pa tudi že prej na progi). Silvo je ob tej priložnosti opozoril na to, da je za alpiniste ukvarjanje z gorskim tekom povsem logično, on sam (letnik 1960, ena najvidnejših osebnosti zlate dobe slovenskega alpinizma) predstavlja generacijo, ki je pred desetletji gojzarje že začela menjavati za tekaške copate. Tek je bil sponzorsko solidno pokrit, gorskotekaška »industrija« je razumela njegov pomen. Ob tem velja povedati, da so svoje prispevali še številni posamezniki, ki jim je gorski tek pri srcu. Med njimi sta dve osebnosti, s katerima sodeluje Ljudstvo tekačev: gospodarica Slavnika, letos je bila na njem že več kot dvestokrat, Jožica Trost je tudi tokrat, tako kot pred dvema letoma za Katjo, za na vrh Slavnika lastnoročno spekla palačinke (dostava LT); Edvin Kosovelj, eden najuspešnejših slovenskih trenerjev vseh časov, pa je za Marjana zapakiral svoj (in sina Mitje, dvakratnega svetovnega prvaka) teran šampionov. Ena od tekaških kolegic je v navdušenju izjavila, da je Marjan Zupančič z drugega planeta, »on je tu samo začasno«. Zdi se, da mu je v teh julijskih dneh uspel dosežek, ki ga bo zelo težko preseči, o njegovi dejanski vrednosti pa bo sodbo pisal čas. Marjan je prvi rekord postavil leta 2013, za klasično pot Maribor-Ankaran je potreboval sedem dni in pol. Izid njegovega drugega poskusa, v merjenju s Klemnom Trilerjem, je bil leta 2015 sedem dni, 8 ur in 10 minut, sedanji rekord pa je kar za približno 19 ur boljši. Med ženskami vlada Katja Kegl Vencelj, tudi tokrat je Marjana podpirala na progi in ob njen, njen čas na klasični progi s ciljem v Ankaranu je bil leta 2018 8:22:56, takrat je tekla še do Debelega rtiča in tam uro zaustavila pri 8:23:26. Nekaj dni pred njo je rekord popravila Anja Klančnik, tokrat ena od mravljic v podporni ekipi, pred Anjo pa je bila lastnica rekorda Ruth Podgornik Reš, leta 2010 je za slovensko transverzalo potreboval 13 dni in pol. Za tek veljajo dosežki pod 14 dni. Utegne se zgoditi, da bo tudi naslednje poletje na progi SPP zanimivo, saj Katja in Toni resno razmišljata, da se (v ločenih terminih) podata na progo, v lov na rekorda. Fotogalerija dogajanja na zadnjem odseku Razdrto-Ankaran je na: Video je na:
VJ
|
|
|
|
Maruša Mišmaš Zrimšek nima težav z motivacijo | |
|
KAMNIK 21 07 |
Kljub mladosti (jeseni bo dopolnila 26 let) je Maruša Mišmaš Zrimšek že dolgo zasidrana kot najboljša slovenska atletinja na srednjih progah, med drugim je državna rekorderka na 3000 metrov z zaprekami. V odsotnosti večjih tekmovanj zaradi vsem znanih razmer v zvezi s covidom-19 je le nekaj dni po intervjuju za Ljudstvo tekačev na atletskem mitingu v Ljubljani praktično sama odtekla drugi najboljši izid vseh časov na svetu v (sicer neolimpijski) disciplini 2000 metrov z zaprekami. Iz njenih odgovorov veje mirna odločnost, na poti k novim vrhunskim rezultatom pa jo vodi pristna strast do teka. Ljudstvo tekačev (LT): Letošnja sezona je zaradi covida-19 posebna, odpadlo je veliko tekmovanj, med drugim tudi vrhunec sezone, olimpijske igre. Kako ste se soočili s temi razmerami in kako ste našli motivacijo za nadaljnje treninge? “Ja, v bistvu sem se zadnja štiri leta pripravljala na olimpijske igre (OI) v Tokiu. S svojim zdajšnjim trenerjem Tevžem Korentom sva si se že leta 2016, ko sva začela sodelovati, zadala cilj, da se postopno pripravljava na leto 2020 in OI. In res je šlo vse po planu. Že letos v dvorani sem pokazala, da sem prišla v vrhunsko formo, tako kot sva si zamislila, potem pa se je začela pandemija in so vse tekme začele odpadati, OI so prestavili… Ampak meni ni bilo tako hudo. Ravno takrat se mi je spet pojavila bolečina v tetivi, s katero sem imela že večkrat težave, tako da sem se potem bolj s tem ukvarjala. Zato se me mogoče odpoved OI ni toliko dotaknila. Sicer se mi je tetiva potem hitro umirila in na srečo ni bilo težav, ampak v tem času sem se že sprijaznila, da pač OI ne bo. Pa to v tistem trenutku niti ni bilo najpomembnejše, pač pa je bolj pomembno zdravje vseh ljudi in je bilo čisto logično, da so OI prestavili. Drugače pa nisem imela težav z motivacijo, ker res uživam v tem, kar počnem. Tako da leto 2021 ni daleč, in če takrat OI res bodo, bom že zdaj naredila vse, da bom naslednje leto čim boljša.” LT: Od kod črpate tolikšno motivacijo? “Nikoli nimam težav z motivacijo, da se mi npr. ne bi dalo na trening. Vedno se veselim treninga. V bistvu najtežje mi je, ko mi da Tevž (Korent, op. LT) čisto pavzo, da imam cel dan fraj. LT: V Atletskem društvu Mass Ljubljana imate tudi močno jedro mladih atletov. Verjetno vam pomagajo tudi treningi s sparing partnerji, med katerimi je tudi obetavna Klara Lukan? “Res je. Obe imava res srečo, da trenirava skupaj, da imava druga drugo. Res si zelo pomagava. Zelo dobro se usklajujeva, ker ona je bolj tempo tekačica na daljše proge, bolj uživa v tem dolgotrajnem trpljenju, kar je mogoče moja šibka točka, zato me na takih treningih ona potegne naprej. jaz pa bolj uživam v hitrih treningih, kjer pa ona bolj trpi in potem jaz njo potegnem naprej, tako da sva res super sparing partnerki.” LT: Lahko sicer omenimo, da ste pred kratkim dosegli odličen čas tudi na daljši, 5000-metrski razdalji (na junijskem mitingu v Slovenski Bistrici je Maruša Mišmaš zmagala s časom 15:38,33). “Ja. Sicer če hočem dobro teči na 3000 metrov z zaprekami, mi tudi 5000 metrov ne sme predstavljati težave, ker je v bistvu podoben napor. Gotovo je moj cilj, da se izboljšam tudi na teh daljših razdaljah, čeprav imam rajši recimo 1500 metrov. Ja, zdi se mi, da sem letos tudi tu močno napredovala. Opravila sem kar dosti dolgih tekov in daljših tempo tekov, tako da mislim, da sem na 5000 metrov sposobna tudi hitrejšega teka, če bi denimo imela neko močno tekmo, kjer bi se res borila do konca.”
“V bistvu zelo različno, ker so treningi zelo raznoliki. Večinoma v zimskem času, ko ni tekem, treniram dvakrat na dan. Dopoldne ima lahko lahkoten tek ali pa kakšen daljši tempo tek, nato pa popoldne nek močnejši trening na stadionu, kjer delamo distance, ali pa so na vrsti treningi v Tivoliju, kjer delamo šprinte v hrin. Vmes grem večinoma na faks ali v laboratorij, kjer delam za magistrsko nalogo, tako da imam kar zapolnjene dneve.” LT: Ni prav pogosto, da bi vrhunskimi atleti uspeli usklajevati športne rezultate in študij. “Res je. Večinoma se 100-odstotno posvetijo športu. Jaz sem si pač želela dokončati študij. Potem, ko sem diplomirala, sem razmišljala, ali bi šla še naprej, ampak sem si tega res želela. Zdaj delam magisterij iz biokemije in me tudi to veseli, ker si želim po športni karieri tudi imeti neko dobro kariero na področju, ki me zanima. Ne vidim pa se kot trenerka. Mogoče bi še pomagala svojemu trenerju v njegovi skupini po tem, ko sama ne bom več vrhunska atletinja. Da bi pa prav se sama s tem ukvarjala, to pa ne.” LT: Uspešno krmarite med športno kariero in študijem. Je pa celotno življenje vrhunskega športnika podrejeno športu, od počitka do prehrane. Imate tu kakšno skrivno orožje ali namig za rekreativne tekače? “Res je. V bistvu celo življenje je podrejeno temu. V prostem času se poskušam čim bolj spočiti, paziti na prehrano, na redne fizioterapije, masaže, na to, da imam dovolj spanca. Ne hodim ven žurat, pač pazim na to, da ostanem zdrava in spočita, da lahko dobro treniram. LT: Imate kakšno posebno dieto? “Ne. Poskušam jesti čim bolj raznoliko, zdravo prehrano. Mislim, da ni treba komplicirati. Izogibam se hitri hrani in sladkarijam, čeprav si privoščim tudi pico in čokolado, a v mejah. Mislim, da tudi preveč omejevanja ni zdravo, ker se potem preveč ukvarjaš s tem in si pod stresom in živčen. Bolje je, da si sproščen. Tako da če mi pač zapaše pica, si jo tudi privoščim, ampak v nekih mejah zdrave prehrane.” LT: Kaj pa recimo joga in druge alternativne oblike vadb? “Z jogo se ne ukvarjam, si pa pomagam z meditacijo, sicer na zelo osnovnem nivoju. Imam aplikacijo na telefonu, kjer je približno desetminutna vodena meditacija, in ponavadi zvečer pred spanjem poslušam to meditacijo, da se umirim, da lažje zaspim. Mi tudi pomaga, da razmišljam o tem, da poskušam biti čim bolj prisotna v tem trenutku. Mislim, da je tudi to res zelo pomembno, ker sploh v današnjem času zelo veliko hitimo, gledamo v telefone, družbena omrežja. Tako da na ta način tudi ozavestimo to, da moramo biti prisotni v trenutku in se zavedati tega, kar počnemo, ter čutiti svoje telo. LT: Na nek način vam je torej blizu načelo zen filozofije o tem, da je treba biti prisotni tukaj in zdaj? “Ja, sicer sem še daleč od tega, da bi to obvladala. Se zavedam tega, da mi gre slabo, nimam dobre koncentracije in ne gre mi dobro to, da sem prisotna v tem trenutku, ampak delam na tem. Prav zato si poskušam pomagati z meditacijo, ker mislim, da je to res pomembno.”
“Upam, da bom čez eno leto na OI v Tokiu, da bo vse v redu in da OI bodo, na njih pa si želim vrhunskega rezultata. Potem pa mislim, da imam še nekako pet let kariere pred sabo, tako da mi je še nekako cilj trenirati za igre v Parizu leta 2024.
MITJA VOLČANŠEK (novinar STA, sodelavec Ljudstva tekačev)
|
|
|
|
Bevkov vrh trail (14. Tek na Bevkov vrh) | |
|
JAZNE 19 07 |
Društvo za oživitev podeželja Jazne je letos svoj 14. gorski tek na Bevkov vrh spremenila v trejl. Med 90 tekači, kolikor so jih vpisali na cilju 10,3 kilometra dolge proge s 460 metri vzponov, sta bila najhitrejša Uroš Rozman in Varineja Drašler. Tek velja za pokal Primorski gorski teki. Udeležba na novem teku v Jaznah, tekma je dobila posebno dovoljenje NIJZ, je pokazala, da je spremenjena formula tamkajšnjega teka dobrodošla. Krožna izpeljava je tudi organizacijsko lažja, zato je pričakovati, da se bo trejl prijel. Uroš Rozman vedno rad pride v Jazne, kjer se vselej uvršča med najboljše, in tokrat je Gorenjec stopil na najvišjo stopničko, pred Petra Kastelica, vodjo tekačev Gibita, in letošnjega zelo močnega novinca Tomaža Kendo. Med dekleti Varineja Drašler ni dopustila presenečenja, njena zmaga je bila zelo prepričljiva, druga je bila Petrova društvena kolegica Dominika Ahačič, tretja pa Rebeka Petrovčič, primorska šampionka ravninskih tekov. Po dolgi odsotnosti se je teka za PGT znova udeležila prva dama tega pokala Mihaela Tušar. Prvič je tekla z očali, na katera se še navaja. Stilsko so že usklajeni, zdaj je na vrsti funkcionalno harmoniziranje v doseganju čim boljših časov ... Idrci in Cerkljani so poskrbeli, da je bil seznam tekmujočih otrok (tekli so na dveh progah, 0,5- in 2,2-kilometrski) daljši kot običajno, in upati smemo, da se bo podobno zgodilo tudi v Posočju, ko se bodo 15. avgusta merili na progi proti Širokemu. Za zdaj kaže, da bodo svojo tradicionalno dobro obiskano tekmo v Mostu na Soči pripravili, prav 100-odstotnega zagotovila za to pa ne more dati nihče. Je pa že jasno, da za 1. avgust načrtovanega nočnega vzpona na Slavnik ne bo, predvsem zato, ker ga organizatorji ne bi mogli (smeli) izpeljati v želenem obsegu.
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij:ml. člani: Blaž Brečko (Decatlon Celje)
Za fotogalerijo je poskrbel Jože Opeka (na Facebooku):
VJ
|
|
|
|
Brežec trejl | |
|
BREŽEC PRI DIVAČI 05 07 |
Zmagovalca prve izvedbe Brežec trejla sta Elis Filipič in Ana Radivo. Teklo je 40 tekačev, njihov gostitelj je bila kmetija Pri Grandovih. Ljudstvo tekačev še naprej skrbi za to, da tekačem ni dolgčas, v času korona virusa je pripravil že tretji tek. Vsi teki so skladni z možnostmi, ki jih dopuščajo veljavna pravila preventive pred virusom, kot jih določata NIJZ in vlada, ob spoštovanju zapovedanega reda. Tudi drugi trejl LT je po številu udeležencev in organizatorjev ostal znotraj omejitve, tokrat je bila ta 50 oseb; ob 40 tekačih je sodelovalo še deset prostovoljcev, na voljo so bila razkužila (ob protivirusnih tudi sprej proti klopom), uporabljali so zaščitne maske. Tek je startal ob neobičajnem času, ob 18. uri, termometer je takrat kazal 30 stopinj. Toda v gozdni senci, 6.500 metrov dolga proga s 160 metri vzponov je bila večinoma speljana skozi gozd, je bilo kar prijetno. Seveda je napor naredil svoje, posledicam vročine se ni bilo mogoče izogniti, a ni bilo videti, da bi kateremu od tekačev ta škodovala, kot se je že dogajalo na nekaterih poletnih tekih v takšnem času. Na progi je bila okrepčevalnica, seveda tudi na cilju, kljub temu, da startnine – kot običajno na tekih LT – ni bilo, je bilo na voljo celo pivo, najpriljubljenejša tekaška pijača – ob vodi, seveda. Ni manjkalo priložnostnega prigrizka, domačega peciva, tudi tokrat je svojo specialiteto prispevala Nensi, Nevena Arsić Gracin, farmacevtka, ki je čas na progi namesto za hitenje porabila za nabiranje šentjanževke. Zmagovalca sta bila absolutna favorita na startu, podprvak PGT Elis Filipič in šampionka Istrskega maratona Ana Radivo, nekam skromna pa je bila njuna prednost pred zasledovalcema, Tomažem Kendo in Rebeko Petrovčič. Tretji Primož Cergolj niti ni gojil upov, da mu uspe kaj več, saj se zaveda, da – vsaj v tem obdobju – dobro obvladuje predvsem ravnine, manj pa vzpone. Med dekleti je tretje mesto zasedla Špela Ferjančič z večjim zaostankom in le nekaj sekundami prednosti pred veteranko Romano Jemec Opeka. Morda ji je to prednost prinesel na tekaški Primorski dodobra uveljavljen priimek, kdo bi vedel … Izidi, preračunani na virtualno starost 30 let, pokažejo, da sta bila najhitrejša Postojnčan Robert Petrovčič in Ana Radivo, precej više kot v absolutni razvrstitvi pa so v tej konkurenci veterani z vpisanimi 70 leti (kakšnim več ali kakšnim manj) Tine Valič, Milan Doganoc in Vladimir Savić, slednji s 77 leti najstarejši udeleženec trejla. Progo si je zamislil in jo uredil Niko Dolgan iz Divače, ki je na Brežcu preživljal svojo mladost. Tako kot se v manjših krajih rešuje večino težav, je bilo tudi tokrat; za usmerjanje na progi je Niko na pomoč poklical družinske člane. Po teku je v ospredje stopila družina Požrl s kmetije Pri Grandovih. Tri generacije so se izkazale z gostoljubnostjo in njim gre velik del zaslug za to, da se je zaselek Brežec z le nekaj več kot 20 prebivalci vpisal med tekačem naklonjene primorske kraje, ki imajo svoj tek. Morda je to celo najmanjši kraj s tekom, vsaj v tem koncu Slovenije, kdo bi vedel. In na koncu ni manjkala niti torta, pripravljena posebej za to priložnost … Ljudstvo tekačev namerava po pavzi v visokem poletju pripraviti vsaj še en trejl in na koncu razglasiti najboljše v tej seriji (prvi trejl je bil na Socerbu). Konkurenti bodo morali imeti pretečeno večino tekov, manjkali bodo lahko le na enem. Za zdaj še ni mogoče napovedati, kje in kdaj bo naslednji trejl, zato velja spremljati objave LT tako na spletni strani kot na Facebook profilu.
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Preračun na starost 30 let, moški:
Ženske:
Video je na:
VJ (avtor je član skupine organizatorjev)
|
|
|
|
Premiera Brežec trejla | |
|
BREŽEC PRI DIVAČI 29 06 |
Prostovoljci Ljudstva tekačev vabijo v nedeljo, 5. julija, v Brežec pri Divači. Proga Brežec trejla, ki jo je pripravil Niko Dolgan, je dolga nekaj več kot 6.500 metrov, vzponov na njej je za 160 metrov. Start (skupinski) bo ob 18. uri. Do Brežca pridemo iz smeri Divače, peljemo skozi Dolnje Ležeče in po kilometru, dveh v smeri proti Famljam pri kažipotu za Brežec zavijemo desno, na vhodu v vas pa gremo levo. Trejl je zasnovan za vroče poletne dni, ponuja obilo sence. Speljan je večinoma skozi gozd, po makadamu in gozdnih poteh, le nekaj sto metrov je asfalta. Tekači se iz Brežca spustijo do soteske reke Reke in se nato po strmem, a kratkem vzponu (30 m na dolžini 200 m) sredi tretjega kilometra spet povzpnejo. Trasa je dinamična, valovita, izrazitejši vzpon je še na četrtem kilometru (40 m na dolžini 450 m). Na robu Regijskega parka Škocjanske jame se teče mimo ostankov gradu Školj iz 15. stoletja. Najhitrejših šest bo prejelo medalje, zmagovalca pa še šampanjca. Trejl bo štel za pokal Ljudstva tekačev (s pokali bodo nagrajeni najhitrejši na letošnjih trejlih LT, izpustili bodo lahko samo enega). To bo drugi trejl LT, prvi je bil Socerbov trejl. Startnine ne bo, a bo za osvežitev poskrbljeno (tudi tisto najslajšo).
VJ (avtor je član skupine organizatorjev) |
|
|
|
10. Tek čez Veliko Gradišče | |
|
VRHPOLJE PRI KOZINI 27 06 |
Po korona pavzi so se Primorski gorski teki nadaljevali 27. junija 2020. V Vrhpolju so v okviru svoje športno-rekreativne Vrhpoljade izpeljali 10. Tek čez Veliko Gradišče. Med 34 tekači sta bila najhitrejša Elis Filipič in Varineja Drašler, pomerilo se je še pet otrok. To je bil tretji tek PGT sezone 2020, pričakovanje, da se bo na vabilo Vrhpoljcev odzvalo več tekmovanja željnih gorskih tekačev, pa se ni izpolnilo. Morda bo o tem, kaj vse je v tem tekmovanju pokvaril virus, kaj več povedala udeležba na naslednjem teku, 19. julija v Jaznah, kjer bodo tek izpeljali na novi, krožni trejl progi. Organizatorji Teka čez Veliko Gračišče so bili tokrat v okrepljeni postavi, kar 16 jih je pod taktirko Zdenka Benčiča skrbelo za nemoten potek prireditve. Spomnimo se, lani je bilo nekaj težav pri usmerjanju tekačev, letos pa je bilo drugače. Tega teka še nikoli niso pripravili tako pozno, v poletni vročini proti 30 stopinjam, ki pa le ni bila neznosna, kajti proga je speljana skozi gozd, večinoma po prijetni senci. Zmagovalca sta potrdila pričakovanja na startu, prvakinja in podprvak sezone 2019, Varineja Drašler in Elis Filipič, si nista pustila blizu, proga jima je bila všeč. Varineja je tokrat tekla drugič in je popravila osebni rekord. Ob odraslih je teklo pet otrok, večino medalj je pobrala družina Močnik iz Tolmina, tri (Luka, Bine, Neja), pokal za drugo mesto na članski progi pa je dodal Gregor. Če so bili Močniki carji otroškega teka, je bila na članskem najuspešnejša družina Jerala s Kranjskega, Marjeta, Ana, Borut in Jakob, s petimi odličji. In če bi tekel še Filip, za katerega ta tek ni bil pravšnji za izvedbo načrtovanega ciklusa treningov in tekmovanj, zadovoljil se je z vlogo navijača, bi bila bera še obilnejša. Ko govorimo o priznanjih, omenimo, da so organizatorji Jakobu in Ani namenili medalji kot zmagovalcema v kategorijah O in P, mi pa jima pripisujemo medalji v kategorijah najmlajših članov in članic, torej A in H (tekla sta na članski progi, Ana je bila druga, za Varinejo). Urša Trobec je bila po naših podatkih udeleženka, ki je do Vrhpolja prevozila najdaljšo pot, tja in nazaj po nekaj več kot sto kilometrov. Še sreča, da je virus pocenil bencin … Čas epidemije je podčrtal mejo med Slovenijo in Italijo, tako da naši zahodni sosedje niso smeli na nekatere teke, ki smo jih pri nas vendarle uspeli izpeljati že v maju in v juniju, zato so s toliko večjim veseljem tekli v Vrhpolju in pričakovati je, da se bo obmejno tekaško sodelovanje v Jaznah nadaljevalo, tako kot v časih pred epidemijo.
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij:ml. člani: Jakob Jerala (Let's dance) Fotogalerija je na:
VJ
|
|
|
|
Premiera Socerbovega trejla | |
|
SOCERB 14 06 |
Organizatorji iz vrst pripadnikov Ljudstva tekačev so 13. junija 2020 serijama reXovih tekov in X-tekov skozi Dimnice ter dvema izvedbama Refoškovega teka v času, ki ga označuje koronavirus, dodali Socerbov trejl, 5.300 metrov dolg (mini) trejl po Kraškem robu s 100 metri vzponov. Zmagala sta Elis Filipič in Tajda Dolgan. Teklo je 25 tekačev z raznih koncev Primorske, Notranjske, Gorenjske in iz Ljubljane. Zmagovalec je progo pretekel v 20 minutah (prihranil je sekundo), najhitrejše dekle pa je potrebovalo dobrih deset minut več. Od šestih mest na stopničkah so jih tri zasedli tekači iz Košane, družina Dolgan, dobri znanci z reXovih tekov. Očitno jim od nog ne gredo dobro samo ravninske asfaltne proge. Zmagovalca sta dobila tradicionalna šampanjca, sicer pa je bil to še en od butičnih ekspresnih tekov Ljudstva tekačev: start ob 9.00, prazno parkirišče na Socerbu ob 10.00. Organizatorji napovedujejo, da bodo to poletje pripravili še nekaj trejlov, po možnosti bodo proge skrili v senčne gozdove. Na koncu bodo razglasili tudi najboljše v skupni uvrstitvi, veljale bodo točke, zbrane na vseh trejlih minus enem. Točkovanje bo potekalo po načelu »toliko točk, kolikor tekmovalcev je za mano« (primer: zmagovalec med 22 konkurenti na Socerbu dobi 21 točk, zmagovalka med tremi tekačicami 2 točki). Spremljajte napovedi Ljudstva tekačev (vpisani pristaši LT dobivajo obvestila na domači e-naslov), tačas pa termini in lokacije trejlov še niso znani.
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Preračun na starost 30 let, moški:
Ženske:
Fotogalerija 1 (z vsemi izidi) je na: Fotogalerija 2 je na: Video je na:
VJ (avtor je član skupine organizatorjev)
|
|
|
|
Socerbov trejl | |
|
SOCERB 08 06 |
Sedma izvedba Istrskega maratona (11. oktobra) je vedno bliže, mi pa smo optimisti v pričakovanju, da se bo omejitev 200 udeležencev javnih prireditev povzpela do višine, ki bo omogočila izvedbo načrtovanih tekov v Ankaranu in Istri. Korona nas je upočasnila, vendar so tačas noge že v boljši formi in kakšen trejl, ti so še vedno naraščajoči trend, nam bo prišel prav. Ljudstvo tekačev (LT) bo enega pripravilo 13. junija, poimenovali smo ga po kraju dogajanja. Ne bo pretirano naporen, tako da se ga bodo lahko lotili tudi tisti, ki s trejli nimajo veliko izkušenj. Skupina prostovoljcev LT bo trejl progo potegnila na Socerbu, na stiku Krasa in Istre s čudovitim razgledom, tam, kjer je pred časom med Primorskimi pokalnimi teki nastopal takrat eden od dveh istrskih tekov (še Martinov tek v Kortah). Trejl je napovedan za soboto, 13. junija 2020, skupinski start se bo zgodil ob 9. uri, prijave pa bomo začeli sprejemati uro prej. Trejl bo potekal skladno z utečenim pristopom organizatorjev LT, ob minimalnih zahtevah tako organizatorjev kot tekačev, in bo tudi tokrat brezplačen, tekači pa bodo lahko h kritju minimalnih stroškov prispevali iz lastnih žepov (popolnoma prostovoljno!). Tek bo neformalen, za pripadnike LT, med katere pa se brez obveznosti lahko vpiše vsakdo pred startom. Teče se na lastno odgovornost. Tisti, ki so že na seznamu LT in imajo doma startno številko, bodo imeli v soboto najlažje delo: s seboj bodo prinesli startno številko, si jo pripeli in z njo startali. Ne bo se jim treba niti javljati predstavnici LT; ta se bo ukvarjala z novinci, vpisovala bo njihove podatke in jim v trajno last delila startne številke. Takoj po prihodu zadnjega tekača v cilj bomo razglasili po tri najhitrejše moške in ženske ter jim podelili medalje, zmagovalcema tudi šampanjca. Celotno listo izidov bomo objavili na Facebooku in na tej strani takoj, ko bodo obdelani, tekači z liste LT pa bodo ustrezno e-sporočilo prejeli domov. Kot že nekaj časa na reXovih tekih bomo izide tudi preračunali na virtualno starost 30 let, posebnih priznanj pa za te uvrstitve ne bomo podeljevali. Start in cilj bosta na parkirišču pri gradu. Dolžina proge je 5,4 km, vzpona je za 100 višinskih m. Proga je speljana po gozdnih poteh in makadamu. Start bo skupinski, malo bolj na široko, kot to velevajo aktualni predpisi. LT namerava v Istri v naslednjih tednih pripraviti še nekaj trejlov, šestim najuspešnejšim tekmovalcem (3 Ž, 3 M) s tremi opravljenimi teki pa bo razdelilo pokale. Število tekačev je na teh tekih do nadaljnjega omejeno na 194 (kdor prej pride). Na voljo bodo sredstva za dezinfekcijo, ki jih bodo tekači uporabili pred in po teku, in voda (za žejo, ne za dezinfekcijo). Rokovanja na priporočamo, toliko bolj pa upoštevanje nasvetov NIJZ. Se vidimo!
VJ (avtor je član skupine organizatorjev trejla)
|
|
|
|
reXov korona kronometer | |
|
IZOLA, KOPER 23 05 |
Ljudstvo tekačev (LT) je takoj, ko so omejitve zaradi koronavirusa to dovolile, izpeljalo reXov tek. Namesto skupinskega starta so pripravili kronometrske starte med 9. in 11. uro. Zmagala sta Kraševec Primož Cergolj in Tolminka Gaja Leban Jež, ki je izenačila ženski rekord tekov s skupinskim startom. Njuna časa veljata za rekorda kronometrskega načina (dolžina proge je nespremenjena, 4200 metrov). Tokratni tek je dobil ime reXov korona kronometer in je upošteval navodila Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Tekači se na kraju dogajanja niso zadrževali, potem ko so odtekli, so odšli, sicer pa so pazili na medsebojno razdaljo. Temu je bil prilagojen startno-ciljni prostor, poskrbljeno je bilo za dezinfekcijska sredstva. Tekmovalci so dobili plastenke z vodo, ni pa bilo priznanj, kajti razglasitev je bila opravljen naknadno, prek profilov Ljudstva tekačev in reXovega teka na Facebooku. Kot kaže, je zamišljeni format prestal preizkušnjo in ga lahko LT še kdaj ponovi. Primož Cergolj je že s turbo startom pokazal, da misli zelo resno, čas na cilju pa je potrdil njegovo zelo dobro trenutno pripravljenost. Primož trdo trenira in reXov kronometer je bila dobra priložnost za testiranje njegove trenutne forme. Rekord proge Uroša Rozmana 13:35 je sicer ostal nedotaknjen, je pa Primož svoj dosežek komentiral s smelo napovedjo, da bo prihodnjič rekord padel. Med dekleti je bila najhitrejša najmlajša, Tolminka Gaja Leban Jež, ki je izenačila rekord Eve Čanadi 16:50. Gaja je trenirala ves čas epidemije, tako da je tačas dobro pripravljena, v primerjavi z lansko sezono je pridobila na moči in v nadaljevanju sezone, če se bodo tekme spet začele vrstiti, smemo pričakovati njen nadaljnji napredek. Oba zmagovalca sta bila najboljša tudi po preračunavanju izidov na virtualno starost 30 let, v tej matematiki je Jasmina Kozina Praprotnik s četrtega skočila na drugo mesto. Četrtino nastopajočih je prispevala družina Kozina Praprotnik, od najmlajšega, triletnega Julija, do none in nonota (ki je tekel kljub temu, da se je v tistem času postil – ne posnemajte ga!). Tekli so Istrani, Kraševci, iz Posočja, Ljubljančani, sestava je bila spet mednarodna, Rusinji Eleni Safonovi se je pridružila Srbkinja Nevena Arsić Gracin (obe delata v Kopru). Nevena, diplomirana farmacevtka, po tekaški usmeritvi pa ultramaratonka, je bila zraven prvič, a je takoj zadela duha reXovega teka: sotekačem in organizatorjem je pripravila posladek. Ob kronometru odraslih so izpeljali tudi krajši otroški tek, na katerem sta bila zmagovalca sestrica in bratec Sofija in Julij Praprotnik. Dodajmo še podatek, da je za tek skrbelo pet organizatorjev, kar pomeni, da bi bil tek izvedljiv in skladen s pravili že tudi pred sprostitvijo števila udeležencev na 50. Nekateri so izrazili željo, da LT reXov tek pripravi kmalu spet, kar ni nemogoče, organizatorji pa razmišljajo tudi o kakšnem krajšem trejlu. Vse kaže namreč, da tekov v bližnjem nadaljevanju sezone ne bo prav veliko, zato bodo tekaška srečanja LT v Istri toliko bolj dobrodošla. TEKI DO KONCA JUNIJA Trenutno so dovoljeni teki z do 50 udeleženci (tu razumemo skupno število tekačev in organizatorjev), kot je reXov tek, s takšnim pristopom, kot ga je tokrat demonstriralo in preizkusilo LT, pa bi lahko teklo še veliko več tekačev, saj bi se ti razporedili v daljšem obdobju in ne bi bili zbrani vsi istočasno na istem mestu. Slišati je namige, da bi se v naslednjih tednih omejitev 50 znala spremeniti v 500, kar bi pomenilo, da bi lahko izpeljali večino na začetku leta načrtovanih tekov, denimo v pokalu Primorskih gorskih tekov, usoda velikih prireditev, kot so GM4O, Bovec maraton (september), Istrski maraton, Ljubljanski maraton (oba v oktobru), Mali kraški maraton (prva in zadnja sta že odpovedani), pa je tačas povsem negotova. A logika gibanja koronavirusa in odločanja o ukrepih je takšna, da je čas od napovedi sprememb ukrepov do njihove uvedbe praviloma precej krajši od časa, potrebnega za pripravo prireditve. Čeprav trenutne ničle pri postavki novo okuženih vlivajo optimizem, delnice velikih maratonov kotirajo nizko. A bodimo še naprej optimisti, pripravljajmo se na te teke tako, kot da bodo res izvedeni. Poglejmo, kako kaže z nekaterimi teki na zahodnem koncu Slovenije do konca junija. PGT bo namesto 29. marca ponudil 27. junija tek prek Velikega Gradišča (Vrhpolje pri Kozini), tek na Špičasti vrh (Zadlog) pa se napoveduje za 30. avgust namesto za 31. maj. Vse drugo je odpovedano, negotov pa je še tek po Šentviški planoti (Ponikve), tega še vedno napovedujejo za 21. junij. Odpovedani so tudi trije teki nad Ilirsko Bistrico, Bistrški tek in Milanja trejla. V juniju bodo Urbani tekači pripravili 61-kilometrski tek Ljubljana-Bled (7. junija), med 25. In 28. junijem pa bodo izpeljali pohod (ne tek) Ljubljana-Koper. O tekih LT bodo pripadniki LT obveščeni osebno, prav tako bodo napovedi objavljene na Facebooku.
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Preračunano na virtualno starost 30 let, moški:
Ženske:
Fotogalerija (vključno z vsemi izidi) je na: https://photos.google.com/share/AF1QipMFz5_12cTeormmqQ5VGoI5lsTw75FEk5GnMjoLl7cWNvk5mR4oPNLSCdgy53Vz3w?hl=sl&key=UU43MnY4UVBVT0NBY2pUd1p4Sndnb0RVU2JlbGZR Video je na: https://www.youtube.com/watch?v=wZWcm7YbpsE&feature=youtu.be
VJ (avtor je eden od organizatorjev teka)
|
|
Stran 1 od 27
