|
|
9. Val Resia Vertical | |
|
STOLVIZZA (SOLBICA) 06 07 |
Tudi na deveti izvedbi rezijanskega vertikala smo videli slovensko zmago, celo dve: kralja tega teka Simona Aliča in novinke Tine Klinar. Slovenskih zmag je zdaj osem, sedem moških in ena ženska. Val Resia Vertical sodi med najlepše gorske teke na vzhodnem koncu Italije, v Benečiji. Slovenska beseda se v rezijanskih dolinah počasi umika pred agresivno italijansko narodnostno politiko, ki je celo potres pred desetletji izkoristila za uveljavljanje italijanstva. Če politika ne razume, v čem je bogastvo sožitja različnih kultur, pa je pri tekačih drugače. V Solbici, kjer smo se sicer pogovarjali samo v italijanščini, so se z ramo ob rami borili italijanski in slovenski tekači, ob doslej najmnožičnejši udeležbi tekačev Primorskih gorskih tekov (ducat Slovencev in še pol toliko Italijanov). Rezijanski gorski tek je že vseh devet let pri srcu nekaterim slovenskim tekačem, redkim, a toliko boljšim na progi. Ob Ajdovcu Ivu Keteju, ta že dve desetletji raziskuje tekaško dogajanje v tistem koncu Italije, v krogu tekačev častno mesto pripada Simonu Aliču, tekaškemu uživaču, pri katerem – presenetljivo spričo njegove izredne uspešnosti – tekmovalnost ne šteje toliko kot druge značilnosti tekem in okolij, v katerih se te odvijajo. Simon je letos v Solbici, to je slovensko ime Stolvizze, nastopil že sedmič. Ko smo ga spraševali, koliko zmag je že zbral v Reziji, ni vedel odgovora. Na tekoče nas je spravil šele uradni napovedovalec na podelitvi priznanj: Simon ima zdaj šest zmag, edinkrat ko ni zmagal, je bil drugi, pred njim je bil precej mlajši gorenjski »sosed« Luka Kovačič – z aktualnim rekordom. Poglejte si video o tekmi leta 2012, ko je Simon zmagal pred tremi afriškimi tekači (https://www.youtube.com/watch?v=-Aei7xqgWxg). Naslednje leto ga ni bilo v Rezijo, tako da sta zgornji dve stopnički zasedla Afričana, slovenski ugled pa je leta 2013 s tretjim mestom obranil Sebastjan Zarnik. Že dolgo vsi v Solbici vedo, kdo je Simon, imenujejo ga The King of Resia, rezijanski kralj. Tokrat so se organizatorji dan pred tekmo zaradi neugodne vremenske napovedi odločili za spremembe na progi. Prestavili so tako start kot cilj in progo skrajšali na dve tretjini običajne (ta je malo manj kot 1100 višinskih metrov). Za obveščanje prijavljenih tekačev na slovenski strani je poskrbel Ivo, v funkciji enega od dveh koordinatorjev Primorskih gorskih tekov (rezijanski vertikal sodi med teke PGT, šteje za udeležbo), vsekakor pa je spreminjanje elementov tekme v zadnjem hipu zmanjšalo število udeležencev. Na cilju smo našteli 105 moških in 23 žensk. Vreme je zdržalo, dež je bil uvideven, prišel je z iztekom razglasitve. Simonu krajšanje proge ni bilo pretirano všeč, a se je z njim sprijaznil – in spet zmagal. Med ženskami je zmagala Tina Klinar, to je bil njen prvi nastop v Reziji, proga pa ji je zelo všeč. Tudi Mihaela Tušar je v Solbici tekla premierno, veteranka si je priborila srebro. Simon je – logično sklepanje – postal tudi rekorder spremenjene proge, za katero pa je vprašanje, kdaj jo bodo spet uporabili. Čudovita proga na vrhu nagradi z dih jemajočim pogledom na sosednje vršace, ob progi pa so na ogled slapovi in tolmuni. Pa ne samo na ogled, večina tekačev si je v smaragdni vodi privoščila osvežitev.
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Video je na:
VJ
|
|
|
|
12. Tek po Šentviški planoti | |
|
PONIKVE 23 06 |
Za 12. izvedbo Teka po Šentviški planoti so »Panikuci« obnovili in razširili svojo lovsko kočo. Teklo je 55 odraslih in 10 otrok, skupaj torej 65 tekmovalcev za točke PGT. Najhitrejša na nekaj manj kot 9-kilometrskem teku sta bila Denis Štenkler in Mihaela Tušar. Za Denisa je bila to premierna zmaga v pokalu PGT, za Mihaelo pa 30. (po letu 2010, za to obdobje za statistiko v pokalu skrbi Anej Likar).
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij:ml. člani: Denis Štenkler
https://photos.google.com/share/AF1QipNhZUuqXA2eLdP0tIOExNd_XDh2yr6gdTLQnPM6KEgY4xhbLTwVXDKLjF-5EKlxOQ?hl=sl&key=dktQNVJyd2U0M1pQMEI1aEtDQTlNanhsa0poR3FB Video je na:
VJ
|
|
|
|
Podbrdo Trail Running Festival 2019 | |
|
PODBRDO 15 06 |
Letošnji Podbrdo Trail Running Festival (PTRF), graparski festival trejlov, je pritegnil približno 400 tekačev iz 18 držav, v ponudbi pa so bili otroški in mladinski teki, Graparski trimček (s posebno podskupino gasilcev), Gorski maraton štirih občin (GM4O) in Ultra Pušeljc trejl (UPT). GM4O je veljal tudi za državno prvenstvo, sicer pa so v Podbrdu točke nabirali udeleženci PGT. Za tekače je skrbela številna ekipa organizatorjev in drugih prostovoljcev, tako prek palca lahko ocenimo, da je za vsakega tekača skrbel po en prostovoljec. GM4O je doživel 18. izvedbo, UPT pa peto. Sobota in nedelja, 15. in 16. junija 2019, sta bila najbolj vroča dneva v zgodovini graparskih tekov. Maratonce je po spustu s Črne prsti v dolini pričakala vroča sopara in niti proga, speljana po gozdu, ni prinesla temperaturnega olajšanja. Še huje je bilo na stokilometrski (za nekaj kilometrov krajši od dosedanje) progi Pušeljca, ki povezuje Primorsko in Gorenjsko in ki maratonski trasi dodaja Blegoš in Ratitovec. Ta dolgo je zmoglo 40 tekačev, 35 moških in 5 žensk, odstopilo pa je 13 moških in ena ženska. Ponovno se je pokazalo, kako trdožive so tekačice, delež odstopov pri njih je na dolgih progah po pravilu nižji od deleža moških. Ko se enkrat odločijo za soočenja z ultrami, prej popustijo ultre kot tekačice … Od približno 200 maratoncev jih je na cilj prispelo 170, 125 moških in 45 žensk. Ekipa iz Podbrda, iz sosednjih krajev in občin, pa tudi iz oddaljenejših koncev Slovenije (na zadnji okrepčevalnici Kovce je dežurala ekipa Istrskega maratona, ki sta ji gostoljubje nudila Slavko Prezelj in Marjeta Golja) je spet pokazala svojo srčnost, ki je zaščitni znak prireditve, v katere središču sta Jožko Dakskobler in njegova družina. V Ljudstvu tekačev, kjer imamo priložnost primerjati pristope in načine izvedbe različnih tekaških prireditev, ugotavljamo, da se njihova tehnična izvedba sicer razlikuje, srečujemo se tako z enostavnimi kot z organizacijsko in tehnološko dodelanimi izvedbami, srčnost, prijaznost in dobra volja pa so povsod na prvem mestu, kar tekači, še zlasti žlahtno ljudstvo ultrašev, nadvse cenijo. Tako je bilo tudi tokrat na vseh prizoriščih PTRF, ob ugotovitvi, da tako skrbno in bogato založenih okrepčevalnic v tem koncu Evrope ne najdeš. Ultra je prvo mesto prinesla v Sloveniji doslej neznanemu Švicarju Adrianu Brennwaldu, že zmagovalni Tinko Štendler je bil drugi (a najhitrejši Slovenec), Andi Mamić pa je tretjemu mestu na vipavski stomajlerici dodal še eno tretje mesto - in bil obakrat drugi najhitrejši Slovenec. Med petimi dekleti, ki so dosegle cilj, je bila najhitrejša Manja Frece pred Evo Urbanc in Drago Žbontar. Prav vse so fascinirale s svojo mirnostjo in neizmerno potrpežljivostjo, garnirano z dobro voljo. Državna prvaka v gorskem maratonu sta postala brat in sestra Marko in Petra Tratnik, njuno veselje nad dosežkom, izbruh čustev in njihovo delitev med sotekmovalci, zabeleženo na našem videu, si morate ogledati. Marko se je na srečo še spominjal proge s prvega nastopa v Podbrdu, tako da ga napačno umeščen trak kakšen kilometer pred ciljem (tam je ostal po mladinski tekmi) ni zmedel. Organizatorji so ga takoj prestavili, da ni bilo zapletov z naslednjimi tekači, pa je tudi zasluga Markove izdatne prednosti na cilju. Simon Strnad je tekel s še dobro vidnimi posledicami padca na Mali gori pred tednom dni, tudi še odprto rano, a si je na koncu izboril četrto mesto, peti pa je bil Marjan Zupančič, nedosegljiv s sedmimi zmagami na tem maratonu. Med ženskami je bila četrta Mihaela Tušar, to je bil njen 13. nastop in vselej je prišla na cilj med najboljšimi. Nimamo podrobnejših podatkov o tekačih, ki so največkrat odtekli katero od prog v Podbrdu, vemo pa, da sta bila tam na vseh 18 izvedbah Urša Trobec in Peter Macuh, slednji je zadnjih pet let tekel stotico. Tudi tokrat je bil uspešen, kljub temu, da je že začel s poškodbo in da je še dodatno staknil na poti. Graparski trimček je preteklo 84 tekačev in tekačic, zmagala sta Britanec Oliver Thorogood in Katja Jensterle. Še anekdota z najdaljše proge. Japonec Šigeru Macumoto je skupaj s prijateljem Borisom Kolmanom, Anjo Komic Golar in dvema metlama nekaj po šesti uri zjutraj prispel na okrepčevalnico Kovce. Na vprašanje, kako se počuti, je odgovoril, da je zelo utrujen. Sledila je kratka psiho terapija osebja okrepčevalnice s ponavljanjem besed: nisem utrujen. Boris je temu dodal: potrebujem slovensko ženo (verjetno gre za njuno interno šalo). Po nekaj ponovitvah, vsaka naslednja je bila bolj energična, je Šigeru na koncu, ob smehu vseh prisotnih, prepričljivo izjavil: nisem utrujen, ne potrebujem slovenske žene! (vse v angleščini). In skupina je v živahnem tempu opravila še s preostalimi sedmimi kilometri do cilja. Tudi ta utrinek je zabeležen v videu LT.
|
|
|
|
2. Refoškov tek | |
|
MAREZIGE 09 06 |
Prostovoljci Ljudstva tekačev so 9. junija 2019 drugič pripravili Refoškov tek. Najhitrejša sta bila Gorazd Šorn in Marina Andrašič, tudi zmagovalka prvega teka. Ker so organizatorji praznika refoška svojo prireditev zaradi preobilice prireditev v maju prestavili na začetek junija, so se tekači morali soočiti z vročino. Ta je marsikoga tudi odvrnila od sodelovanja, nekateri pa so tisto nedeljo odšli na katerega od drugih tekov, med drugim tudi na državno prvenstvo v gorskem teku. Zbralo se je 32 tekačev vseh starosti, ob 9. uri, uro prej kot lani, so se napotili po severnem pobočju pod Marezigami, spustili so se 170 metrov in se nato za prav toliko metrov povzpeli, s štiri kilometre dolgo progo, speljano po asfaltu, poljskih poteh in po gozdnih stezah, pa so opravili v času od dobrih 18 do 51 minut. Večini je bila proga všeč, le na gležnje je bilo treba paziti, ker je bila podlaga – takšni so trejli – na nekaterih delih sestavljena iz kamenja in gradbenega materiala (tako na vasi ravnajo svoje poti). Zabeležili so en padec in obtolčeno koleno, nekaj težav s krči je imela tudi ena od tekačic, ki so ji pomagali v cilj, tako da ni izgubila uvrstitve. Najuspešnejša družina so bili Šornovi z Gorenjske. Zmagal je Gorazd, Polona je bila druga, za prihodnje leto pa sta obljubila, da pripeljeta s sabo še kakšnega prijatelja teka. Če se pošalimo na račun Gorenjcev: to jima ne bo težko, samo povedati jim morata, kaj vse so tekači dobili brezplačno. Bodimo konkretni. Tek je bil brezplačen (a organizatorji so sprejemali prostovoljne prispevke za kritje stroškov), tekači so dobili osvežilne pijače, sadje, posebej za ta tek oblikovane piškote izpod rok Moskovčanke Elene, ki se je pridružila ekipi Ljudstva tekačev, najhitrejši so dobili medalje in tehnične majice, žreb je vsakemu drugemu dodelil praktično nagrado (glavni dve sta bili startnini na naslednjem Istrskem maratonu), organizatorji praznika (Marica Babič, Sandro Dokić in sodelavci) so za tekače pripravili degustacijo najbolje ocenjenih vin, za povrh pa so vsem postregli z golažem in polento. Ni slabo, kajne? Gostoljubnost na kvadrat. Marežgani so s tekom dobili nekaj dodatne promocije, ne gre pa zanemariti niti dejstva, da so jim Vili Plahuta in prostovoljci Ljudstva tekačev očistili prijetno sprehajalno pot na robu vasi, ki jo bodo lahko uporabljali, dokler se spet ne zaraste. Še za zabavni program je bilo poskrbljeno. Petletna Ana je po tem, ko je pretekla in prehodila progo, kolegom sotekačem še zapela. Siva pot je bila (verjetno nehote izbran) poklon Gorenjcem, pa tudi drugim, za katerimi sta bila ob neurejenih poteh tudi slaba dva kilometra asfalta. Ko si bodo prostovoljci Ljudstva tekačev odpočili, bodo razmislili, kaj jeseni še ponuditi tekačem, zlasti tistim manj izkušenim. Morda se bo po serijah strogo ravninskega reXovega teka prilegal še kakšen trejl ali pa morda celo kakšen manj naporen gorski tek. Ampak ne pričakovati, da se bosta vedno tako obilno cedila med in mleko …
Izidi:Moški:
Ženske:
Fotogalerija (tudi z vsemi izidi) je na: Video je na:
VJ (avtor je član skupine prostovoljcev LT)
|
|
|
|
11. Gorski tek na Malo goro | |
|
KAMNJE 09 06 |
Enajsta izvedba Gorskega teka na Malo goro je bila ob boju za točke PGT tudi državno prvenstvo za veterane. Zmagala sta Miran Cvet in Mojca Koligar, ki je ženski rekord spustila krepko pod 40 minut. Tek je pritegnil slabo stotnijo tekačev in tekačic, nekateri od njih so bili v Kamnjah prvič, denimo Mojca Koligar, tačas najboljša slovenska gorska tekačica, ki jo je gostoljubnost Kamenjcev navdušila. Prijaznost in ponudba vseh mogočih dobrot pri koči na cilju sta bili del nagrade za najhitrejši ženski tek na Malo goro doslej. Mojca je za sekundo manj kot dve minuti popravila rekord Lucije Krkoč, na cilju je bila tretja, pred njo sta bila samo zmagovalec Miran Cvet in rekorder (njegov dosežek ostaja na vrhu izidov) Simon Alič! To je bilo predvsem veteransko prvenstvo, a vseeno velja omeniti dosežka dveh tekačev, rojenih v tem tisočletju: Filip Jerala, letnik 2004, je bil 16. med moškimi, Gaja Leban Jež, letnik 2006, pa 9. v ženski konkurenci. Opozorimo naj na zapise o gorskih tekih, ki jih za Facebook na svojem profilu pripravlja Anej Likar. Anej redno posodablja tudi podatke o statistiki PGT. Njegove sestavke objavlja tudi Facebook profil Ljudstva tekačev.
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij:ml. člani: Anej Likar (ŠD Nanos) Fotogalerija (tudi vsi izidi) je na:
|
|
|
|
3. Milanja Trail | |
|
ILIRSKA BISTRICA 08 06 |
Tretja izvedba tekaške prireditve Milanja Trail, v okviru katere ilirskobistriški TD Bistrc pripravlja trejla na 17- in 31-kilometrski progi, je pritegnila 192 tekačev, od tega kar 84 žensk, ki se po deležu približujejo moškim ljubiteljem teka v naravi. Zmagovalci so bili Simon Strnad in Monja Drnovšek na krajši ter Andi Mamić in Zorana Težak na daljši progi. Tekli so tudi na tradicionalni 10-kilometrski progi in (mladina) na krajših razdaljah. To je bil lep tekaški dan v prijetnem vremenu, ob sicer že kar visoki temperaturi, vendar je vročino odtehtala lepota narave pod Snežnikom. Zmagovalec Andi veliko da na okolje, v katerem se giblje, zato se namerava na Milanjo še vračati. Podobno razmišljajo tudi drugi, opaziti je, da ugodje teka v (dokaj nedotaknjenem) naravnem okolju očara predvsem dekleta. Njihov delež se na trejlih, ne samo na Bistrškem, povečuje, tokrat je na krajšem trejlu teklo več žensk kot moških. Organizatorji so se tudi tokrat potrudili, žal pa se je našel nepridiprav (nepridipravi?), ki je na razdalji enega kilometra na daljši progi odstranil oznake. Tekači so zato imeli nemalo težav z orientacijo. Pomagali so si z GPS, pretekli več, kot bi morali, na cilju pa ob teh sitnostih niti niso bili pretirano slabe volje. Za prihodnje izvedbe bi si morali organizatorji med naloge za jutro pred startom zapisati še pregled proge, kar marsikje na tekih že počnejo. Da bi postavljali kontrolne kamere, še ne gre računati … Na stopničke za absolutno najhitrejše sta se povzpela dva soseda z Reke, zmagovalka 31-ke Zorana Težak, neortodoksno napravljena dobrovoljna mladenka, za katero je bila proga ravno prav dolga, da je na njej uživala, in tretji na 17-ki Mate Nižić – oba sta člana SRK Rika. Tradicija preseganja južne meje na tekaški način se je torej nadaljevala. Po tem, ko je lani na 17-ki zmagala Ana Radivo in je bila Monja Drnovšek druga, sta se dekleti letos dogovorili, da zamenjata vrstni red (na cilj sta sicer prispeli skupaj), na tretje mesto pa se je uvrstila Rebeka Petrovčič, ena od vse številnejših ravninskih tekačic, ki se zagrevajo za trejle.
Izidi:31 km, absolutno, moški:
Ženske:
17 km, absolutno, moški:
Ženske:
Izidi so na: Fotogalerija 1 je na: Fotogalerija 2 je na: Video je na:
VJ
|
|
|
|
24. Tek na Ratitovec | |
|
ŽELEZNIKI 02 06 |
AD Železniki so tudi za 24. izvedbo svojega gorskega teka pripravili raznovrstno tekaško ponudbo za vse starosti. V središču je bil tek na 11-kilometrski progi s 1200 višinskimi metri, na katerem se je merilo 124 tekačev in tekačic. Z rekordom 1:01:01 je zmagal Timotej Bečan, po nepozabnem finišu z Miranom Cvetom. Med ženskami je bila najhitrejša Mojca Koligar z odličnim časom, ki je seveda tudi rekord proge, saj so ženske prvič tekle na dolgi trasi. Vrnila se je Mateja Kosovelj, bila je tretja. Tek je veljal za državno prvenstvo navkreber, za mladince in člane, za slovenski pokal, za PGT in Pušeljc, poleg tega pa je bila to tudi pregledna in izbirna tekma za sestavo državne reprezentance za nastop na evropskem prvenstvu 7. julija v švicarskem Zermattu. Tam bosta naša najmočnejša zastopnika zmagovalca Ratitovca. Timotej je v nepozabnem finišu (posnet na video v produkciji LT) Miranu zadal prvi poraz na tej progi, oba sta popravila rekord Škota Andrewa Douglasa s tekme za svetovni pokal. Mojčin čas nima primerjav, saj so dekleta na 11-kilometrski progi tekla prvič, po oceni trenerja Edvina Kosovelja pa ima mednarodno težo. Pred EP sta Timotej in Mojca (obranila sta lanska naslova državnih prvakov) – kot se zdi – največja obeta za slovensko zastopstvo. V reprezentanco se po seriji poškodb vrača proslavljena Mateja Kosovelj. Nima prav veliko treningov, do Zermatta pa se njena pripravljenost lahko dvigne. Ob Miranu sta tu vedno zanesljivi Gašper Bregar in aktualna gorska tekačica leta Barbara Trunkelj, optimizem pa vzbujajo tudi mladinci in mladinke, po daljši slovenski odsotnosti iz svetovnega vrha je med njimi morda naslednik Lee Einfalt, zadnje osvajalke svetovne medalje. Povejmo še, da je Mojca na start prišla zadnji hip, torej je bila nekoliko manj zbrana, na cilju pa je delovala sveže, gotovo ni izčrpala vseh moči. Miran in Timotej sta z ramo ob rami pritekla do ciljnega lijaka pred Krekovo kočo, nato pa je mlajši zmogel pospešek in povsem izčrpan prvi prečkal ciljno črto. Prizora po prihodu v cilj ne bomo opisovali, morate si ogledati video, v katerem je tudi nekaj izjav najboljših. Med člani je presenečenje šele osmo mesto letos odlično pripravljenega Jošta Lapajneta, a za to obstaja razlog: dan pred tekmo se mu je porušilo zdravje in na startu se je pojavil s precej manj energije, kot je tačas objektivno zmore. Na štirikilometrskem Panoramskem teku so bili najhitrejši: Marko Abram (PD Podbrdo) – člani, Katarina Pritržnik (TSK LiMa Dynafit) – članice, Marko Leban (Hiplex Team) – veterani, Irena Gartner (AD Železniki) – veteranke.
Izidi:11 km, absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij (na različnih razdaljah):Člani: Timotej Bečan Fotogalerija je na: Video je na:
VJ
|
|
|
|
16. Tek na Špičasti vrh | |
|
ZADLOG 26 05 |
Društvo Trma iz Zadloga je na 16. izvedbi svojega gorskega teka, ki šteje za članske in mladinske točke PGT, zabeležilo rekordno udeležbo 114 tekačev. Še zlasti veseli rekord udeležbe otrok, našteli smo jih kar 47. Najhitrejša na članski progi sta bila Marko in Petra Tratnik. Dan je bil lep, zelo primeren za tek, čeprav je bila vremenska napoved pospremljena s kapljami. Ampak tako je bilo že velikokrat, in praviloma se je ulilo šele po koncu teka. Tudi tokrat je bilo tako, organizatorji so razglasitev izpeljali tako, da se je iztekla sekundo pred ploho. To je bil še en tek v zadloškem slogu, tipičen vaški, domači tek v najžlahtnejšem smislu besede. K njim prideš na prijateljski obisk, postrežejo ti s kavo, sokom, čokolado, sadjem, domačim jogurtom, pašto, le točeno pivo si moraš plačati sam, a po sindikalni ceni. Teklo je 67 odraslih in 47 otrok. Seštevek 114 je rekord Špičastega vrha, rekordno je tudi število otrok, ki so tekli, zna biti, da jih toliko ni še nikoli teklo na katerem od Primorskih gorskih tekov. K temu je pripomogla oprostitev plačila startnine za domače otroke, so pa zato domača podjetja in zasebniki toliko raje prispevali praktična darila za vse udeležence. Težave pa so nastale ob vpisovanju tekačev, takšne množice organizatorji niso uspeli sprocesirati pravočasno, saj se jih je večina pojavila malo pred napovedanim startom, zato so starta tako mladinskega kot članskega teka za nekaj minut prestavili. Zdaj vodja teka Florjan Lampe razmišlja, da bi prihodnje leto uvedli predhodne prijave z znižano startnino. Marko Tratnik je bil še tretje leto zapored hitrejši od Simona Aliča, kot je spomnil dežurni statistik PGT Anej Likar, sam četrti absolutno, tretji je bil Denis Štenkler, ki je v cilj prišel z zadnjimi atomi moči. Med ženskami je slavila Markova sestra Petra pred Varinejo Drašler in veteranko Mihaelo Tušar. Simon, Urša Trobec in Stane Kogovšek so v nogah čutili sobotni gorski tek na Krvavec, zanje je bilo 400 višincev predvsem del regeneracije – ki pa Simonu in Urši ni odvzel užitka osvajanja medalj. Svoj prvi resnejši gorski tek je opravila Koprčanka Alenka Potočnik. Verjetno ne bo njen zadnji, za spodbudo ji bo srebrna medalja, ki jo je osvojila. Med najmlajšimi tekači se je ponovno, kot že tolikokrat, izkazala družina Leban Jež, katere tekači nastopajo za OD Posočje. Svit in Vita sta zmagala, Kras je bil tretji, najstarejša Gaja pa je - namesto v kategoriji starejših deklic – tekla med člani ter osvojila absolutno četrto mesto, v svoji kategoriji pa je bila druga. Najmlajši Brin se je tokrat še igral ob progi s traktorjem (ali je bil tovornjak?), najbrž pa bo prihodnje leto že peti tekmovalec v družini. Kot vselej zadnja leta je tudi tokrat nastopila skupina italijanskih tekačev. Med njimi je bil najuspešnejši Pierpaolo de Pazzi z zmago v kategoriji, ki svojim rojakom priporoča udeležbo na tekih PGT (sam je tekel za društvo PGT) in sta mu tako tek kot celotna prireditev zelo všeč. To je kategorija Simona Strnada, ki ga tokrat ni bilo na startu. Nastopil je na svetovnem gorskotekaškem prvenstvu za veterane, osvojil je bronasto medaljo. Naslednjo nedeljo bodo gorski tekači nastopili na Ratitovcu, kjer bo izbirna tekma za sestavo reprezentance za EP, tekli pa bodo še za državne naslove, točke PGT in Pušeljc.
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij:ml. člani: Denis Štenkler https://photos.google.com/share/AF1QipPgEu0ysxurZovfv0wjfJlVag_NHjiEluyaQ1gWxHnwZfjuVkzvoY87Ndu_q6JmTA?hl=sl&key=eXZOTm5UYzZIU2tuR3lHcFdzaW40UlV1Z19DbXRR Video je na:
VJ
|
|
|
|
10. Gorski tek (trejl) K-B-K | |
|
HOTAVLJE 18 05 |
ŠD Marmor iz Hotavelj je pripravil jubilejno deseto izvedbo gorskega teka Kopačnica-Blegoš-Kopačnica, ki se je iz klasičnega gorskega teka v zadnjem času prelevila v 20-kilometrski trejl, še vedno pa tekače vodi prek vrha očaka Blegoša. Na vrhu so bili mladi tekači, zmagala sta Mark Bogataj in Ana Čufer. Kljub temu, da je bilo na isti dan napovedanih še nekaj zanimivih tekov, od Radencev in Glinščice naprej, gorskotekaška reprezentanca pa je nastopala na balkanskem prvenstvu v Romuniji, kjer je osvojila tri medalje (Mojca Koligar zlata, ženske ekipa srebrna, moška ekipa bronasta) je deseta izvedba gorskega teka KBK, v zadnjem času podaljšana na 20-kilometrski trejl, pritegnila rekordno število tekačev. Prijavljenih jih je bilo 214, startalo jih je 205, na cilju smo jih našteli 191. Dež je bil usmiljen, le na Blegošu je porosilo in je vrh skrivala gosta megla, sicer pa se je tudi razglasitev, tokrat daljša zaradi delitve številnih nagrad, iztekla ob sodelovanju sončnih žarkov. V moški konkurenci najmočnejših tekačev tokrat ni bilo na startu, ženska je bila močnejša, zato pa so blesteli mladi upi. Na manj blatni progi kot običajno je zmagal Mark Bogataj, letnik 1998, študent računalništva, sicer pa odličen orientacist, ki mu klanci niso pretirano všeč. Se bo to spremenilo po prvi zmagi na gorskem teku za točke PGT? V ženski konkurenci je bila najhitrejša dve leti starejša Ana Čufer, med šestimi najhitrejšimi pa so bili še trije mladi tekači, druga Tina Klinar (letnik 1994) ter tretja Denis Štenkler (96) in Varineja Drašler (95), le drugouvrščeni Elis Filipič (77), nekdanji nogometaš, je branil barve srednje generacije. Najštevilnejši so bili Počasni, a drzni, ki tudi za zahtevne tekme že sestavijo ekipe, s katerimi spravljajo na laž oznako »počasni«. Pet tekačev in ena tekačica so prejeli posebna priznanja organizatorjev za udeležbo na vseh desetih tekih doslej. Brez sodelovanja Toneta Kosmača, tamkajšnjega olimpijca, niti tokrat ni šlo. Tone je mizar in za organizatorje je iz lesa izdelal zmagovalne stopničke, ki se zdijo že kar preveč dodelane in dragocene za zunanjo uporabo. Hotavske medalje je kot običajno izdelala Nežka Demšar. Zamesila in spekla, glede na to, da so medalje potica, ocvirkovca in hlebec kruha. Med temi tremi so najprej izbirali zmagovalci, potem drugouvrščeni, preostanek je pripadel tretjim na stopničkah. Večinoma so prvi izbrali potico, kdo bi se čudil, trije pa so izbrali kruh, ki je slastno že izgledal. KBK je bil tudi prva preizkušnja v Pušeljcu, šopku štirih tekov. Naslednji bo na vrsti Ratitovec, 2. junija, prvi start bo že ob 9. uri.
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij:ml. člani: Mark Bogataj Vsi izidi so objavljeni na: http://www.primorskigorskiteki.si/index.php/rezultati-2019 Fotogalerija 1 je na: https://photos.google.com/share/AF1QipOLmgkF5uAxjmctWxUtO1SwWOHcjqXHxe49O7SdOyoetZ54XFy0qORFJYi0glpamQ?hl=sl&key=emM1Ynk1QlJOelVaWmVyX3EyN3A2cVM2ZzJTX2Zn Fotogalerija 2 je na: https://photos.google.com/share/AF1QipPFuCySEaPsrC5s84zk3zDRpNOSHWZBOFrBSX4vhXbWsiM6YgFkAS1uNNtx6zZ3_g?hl=sl&key=MHZ6RVFaVGphbjVKT05MRDloYnZyTzU1MndyRkdR Video je na: https://www.youtube.com/watch?v=nq0D4hpAn6Y&t=3s
VJ |
|
|
|
UTVV, festival trejlov Vipavske doline | |
|
VIPAVSKA DOLINA 10 05 |
Športno društvo Tura je v sodelovanju z Zavodom za šport iz Ajdovščine ter ob pomoči številnih organizacij in posameznikov z območja Vipavske doline in širšega območja v prvem in drugem vikendu v maju 2019, pa tudi vmes, petič izpeljal tekaško prireditev z mednarodno prepoznavno oznako UTVV, Ultra trejl Vipavske doline. Teklo je tisoč tekačev iz 30 držav. V drugem vikendu smo jih na cilju našteli 733. Izbirali so lahko med štirimi teki, prvič letos je bil na sporedu tudi trejl na 100 milj (160 kilometrov). V vse močnejši tekaški zasedbi je tokrat izstopala zmagovalka na 100 milj Francesca Canepa, zmagovalka tekme Ultra-Trail du Mont Blanc – UTMB. Po prvi tekmi na 100 milj, ki jo je leta 2015 v Postojni pripravil SLOTRAIL, tudi takrat je zmagal Ivan Hrastovec, smo bili 10. maja 2019 priča startu druge takšne tekme v Sloveniji. Bila je zelo težavna, a tudi zanimiva, z nenavadnimi protislovji. Glede na to, da je bila to za Slovence redka priložnost preizkušanja na ekstremni razdalji, je bilo na progi veliko takih, ki so se lotevali premiere. Temu primerno je bilo število odstopov, od 77 tekačev, kot jih je startalo, jih je na cilj prišlo 47, od tega sedem žensk. Start v petek ob 18. uri je pomenil, da bodo številni na progi dve noči in da morda ob začetku razglasitve v nedeljo ob 13. uri na cilju še ne bodo vsi. Prva noč ni bila prezahtevna, minila je brez padavin, druga pa je prinesla dež in veter, tako nizkih temperatur in takšnega vetra, kot jih je UTVV že doživel, pa ni bilo. Odstopil je eden od favoritov Marjan Zupančič (želodčne težave), med trideseterico, ki ni videla cilja, je bil tudi ultra kolesar in tekač Andrej Zaman. Ustavilo ga je oteklo koleno, ki je postavilo pod vprašaj Andrejevo junijsko kolesarsko prečenje Severne Amerike. Hrastovec je po odstopu Zupančiča prešel v vodstvo, ki ga je zadržal do konca, na zadnji desetini proge, na Nanosu, pa so se njegove mišice povsem izpraznile in krepko podaljšale končni čas. Zdi se, da je po umirjenem začetku v sredinskem delu pretirano navil tempo. Domačin Andi Mamić je s tretjim mestom podaljšal serijo odličnih nastopov in dvigovanja rezultatske krivulje. Če ste prepričani, da tek na 160 kilometrov človeka povsem razsuje, potem vas bo Miodrag Vujković iz TD Bistrc prepričal o nasprotnem. Na cilj je (skupaj z Andrazem Renkom, ki je tekel za Ciper) prišel poldrugo uro pred časovno zaporo, po 44 urah in pol, svež, kot da se šele odpravlja na pot. Za LT je v videu pojasnil, kako je on razumel nastop na ekstremni razdalji in kako mu je uspelo izpeljati svoj načrt – ob pomoči prostovoljcev na okrepčevalnicah. Med ženskami je na 100 milj dolgi progi po pričakovanjih slavila Italijanka Francesca Canepa, 48-letna psihologinja, nekdanja uspešna (deskanje) smučarka, lani zmagovalka svetega grala trejlov UTMB, zmagovalka še številnih drugih najzahtevnejših ultra trejlov, med drugim je trikrat slavila v Istri. Teden prej je tekla in zmagala na Kitajskem (100 kilometrov), tako da je bila v Vipavi še kar utrujena. Proga se ji je zdela zelo težavna, izvedba tekmovanja pa odlična, je povedala za LT. Morda jo bomo v Vipavski dolini še videli. Za Madžarko Anito Szimandi, ki je času Francesce dodala dobre tri ure, je tretje mesto s 25-minutno zamudo osvojila Marija Trontelj. Njeno sporočilo organizatorjem je, da je bilo na okrepčevalnicah premalo (ustrezne) hrane, v prvi vrsti juh. 160 kilometrov ni mogoče preteči brez zadostnih obrokov, pri čemer velja v polni meri upoštevati potrebe vegetarijancev in veganov, je bila večkrat slišana kritika tekačev. Na 100-kilometrski progi je od starta do cilja vodil Luca Manfredi Negri. Najbližja zasledovalca sta bila Slovenca Aljoša Smolnikar in Tilen Potočnik, ki jima je na cilju bežal za približno eno uro. Med ženskami sta Madžarki Timea Losonz in Eva Toth vzeli v sendvič našo Uršo Trobec. Na cilj je prišlo 110 tekačev, od tega 14 žensk. 50-kilometrska proga je bilo domače dvorišče Marka in Petre Tratnik (doma sta sicer malo više, v Žagoliču pri Colu). Že dolgo smo vajeni njunih zmag, ki se ne nehajo niti s prihodom odličnih tujih tekačev. Vse višja raven UTVV pri tem ničesar ne spremeni, le še bolj bleščeče je njuno zmagoslavje. Tratnika sta na tem UTVV že zmagala, teden prej na Mestnem teku. Drugi mesti sta tokrat zasedla Slovenca, Matic Čačulovič in domačinka Ana Čufer, tretji pa Avstralec (!) Missud Bastien in že kar legenda slovenskega ultra teka Nataša Robnik, za katero je bilo 50 kilometrov nemara prekratkih … Med 249 finišerji je bilo 71 žensk. Za razliko od doslej opisanih trejlov na 30-kilometrskem na stopničkah ni bilo tujcev. Najbolj sta bila razpoložena Jošt Lapajne in Lucija Krkoč, prepričljivo sta ponovila zmagi s še ene nove tekme UTVV 2019, tiste na 16 kilometrov. Zanimivo bo spremljati njune nastope v kvalifikacijah za sestavo državne reprezentance v gorskih in trejl tekih. Jošt je v odlični formi, Lucija pa kljub pomanjkanju resnega treninga zmore, ko je spočita, odlične čase. Za Luko Kovačiča je bilo na progi premalo strmih vzponov, Aleš Žontar čuti utrujenost zaradi obilice nastopov, rekorderki Slovenske planinske poti Katji Kegl Vencelj bolj ustrezajo daljše proge, Barbara Trunkelj pa še ni v najboljši formi. Ampak to so zgolj ugibanja, več gotovosti o pripravljenosti naših najboljših tekačev bo prineslo nadaljevanje sezone. Na cilju smo našteli 327 finišerjev, od tega 132 žensk. Ob osmih članih organizacijskega odbora (pod taktirko Boštjana Mikuža) se je za tekače trudilo še 350 prostovoljcev, ne le iz Vipavske doline, temveč tudi od drugod. Prizadevnosti in srčnosti v streženju tekačem so po pravilu povsod dodali še primorsko radoživost, dežuranje na okrepčevalnicah je ponudilo priložnost za zabavo in inovativno dopolnjevanje (lahko rečemo tudi tako) gostinske ponudbe. Peta izvedba UTVV, z združenimi močmi vse doline, je naredila še korak naprej v primerjavi s prvimi štirimi. Vključenost v mednarodno ultra sceno (točke za UTMB itd.) pomeni dodatno promocijo in težo trejl festivala, širjenje ponudbe (letos dva nova trejla, na 16 in 160 kilometrov) je pripeljalo nove tekače. Vipavska dolina postaja slovenski tekaški center, ki bi ga veljalo razvijati naprej, podobno kot v svetu nordijskega smučanja velja za Planico. Prihodnost trejl tekov, združenih z gorskimi teki, kot je začrtana s sodelovanjem mednarodnih zvez WMRA in ITRA, s skupnimi svetovnimi prvenstvi od leta 2021 dalje, bi utegnila Vipavsko dolino še trdneje postaviti na svetovni tekaški zemljevid. Vipavski aduti so močni: naravne danosti, organizacijski ustroj, kakovostni tekmovalci, ambicije … Šibka točka je za zdaj logistika, težave so s parkiranjem, pomanjkanjem ustreznejših prireditvenih prostorov in prenočitvenih zmogljivosti, a na srednji rok je vse to rešljivo. UTVV je tokrat padel na termin ljubljanskih trojk, dragocene tekaške prireditve, in ji odpeljal veliko tekačev. Prav bi bilo, da bi se organizatorji skušali terminsko uskladiti. Prav nobene potrebe ni, da bi se tradicionalno močna primorska prisotnost v Ljubljani, in pri tem igrajo najvidnejšo vlogo prav Vipavci, zmanjševala.
Izidi:UTVV100 milj (160 km, +-7200 m), absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci in zmagovalke starostnih kategorij:do 35 let: Hrastovec, Szimandi UTVV100 (106 km, +4810 -4870 m), absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci in zmagovalke starostnih kategorij:do 35 let: Manfredi Negri, Losonz UTVV50 (52 km, +2700 -2600 m), absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci in zmagovalke starostnih kategorij:do 35 let: M. Tratnik, P. Tratnik UTVV30 (32 km, +-1350 m), absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci in zmagovalke starostnih kategorij:do 35 let: Lapajne, Krkoč Vsi izidi so na: Fotogalerija je na: Video je na:
VJ (avtor je bil prostovoljec UTVV)
|
|
|
|
16. Majski tek | |
|
AJDOVŠČINA 04 05 |
Vipavska dolina je v zadnjih letih postala slovensko tekaško središče z najširšo ponudbo tekaških dogodkov in uglednim mestom v mednarodnem tekaškem ambientu. Tekaški festival Vipavske doline UTVV (Ultra Trail Vipava Valley) se je začel z ajdovskim Majskim tekom 4. maja in se bo iztekel 12. maja s prihodom zadnjih trejl tekačev v cilj. Zmagovalci prvih dveh preizkušenj, Nebeškega in Mestnega teka, so Jošt Lapajne, Lucija Krkoč, Marko in Petra Tratnik, vsi štirje sodijo v vrh primorskega in slovenskega teka. Vipavci in Ajdovci so lani združili moči, letos pa je že 16. Majski tek nadaljeval sodelovanje z UTVV, katerega del je. Majskemu teku, 11-kilometrski tradiciji Ajdovščine, so nedavno nadeli trendovsko ime v angleščini, Mestni tek, City Run, letos pa so organizatorji iz Zavoda za šport Ajdovščina na tekaškem tržišču preizkusili še novost, 16-kilometrski trejl z 800 metri vzpona na Goro, proti Otlici. Ime novega teka, ki dopolnjuje ponudbo trejlov UTVV, Sky Race, Nebeška dirka oziroma Nebeški tek, se odlično ujema z imenom vzpetine nad Ajdovščino, Angelsko goro. Angleški jezikovni elementi odražajo željo po internacionalizaciji teh tekaških prireditev, kar se z nekaj deset državami, prisotnimi na letošnjem festivalu, pospešeno uresničuje. Trend anglizacije domačih poimenovanj je univerzalen, v Italiji smo mu priča že dalj časa, kljub temu, da so naši zahodni sosedi nekoliko trdi za angleščino. Upati pa smemo, da ob tem organizatorji ne bodo zanemarili slovenščine in da bo ta ostala vsaj enakovredna angleščini. V soboto, 4. maja 2019, se je ob 10. uri s sodelovanjem 43 tekačev in tekačic začel prvi Nebeški tek, Sky Run, z vsemi obveznimi elementi takšnega teka (doslej podobni gorski teki pri nas niso vsebovali zahtev po obvezni opremi), kaj gre jemati kot prispevek k večji varnosti tekačev. Takšna usmeritev pri iskanju varnosti se zdi veliko bolj smiselna in upravičena kot vztrajanje pri obveznih zdravstvenih potrdilih in dovoljenjih birokratskih športno-poslovnih organizacij. Sveži primer nogometaša Ikerja Casillasa, dolgoletnega vratarja Reala, ki je na treningu doživel srčni infarkt, znova dokazuje, da nobena varovalka, pa naj bodo to še tako pogosti zdravniški pregledi, ne zagotavlja absolutne gotovosti, da športnika ne bo izdalo telo. Nasprotno pa velja, da je zdravstveno tveganje pri ljudeh, ki se redno ukvarjajo s športom in rekreacijo, bistveno manjše kot pri tozadevno nedejavnih. Zaključek: vredno je vsestransko spodbujati šport in rekreacijo, ne pa ljudi odvračati od njiju. Rekordni znamki sta na prvem teku zapisala Jošt Lapajne in Lucija Krkoč. Jošt se je v zadnjih letih, po tem, ko je že nastopal za reprezentanco v gorskih tekih, iz nje umaknil, nezadovoljen z odnosom do tekačev, letos pa se, spričo strokovnejšega pristopa do reprezentančnih kandidatov, namerava vrniti. Pravih primerjav z mednarodno konkurenco še ni, zato njegova prednost skoraj šestih minut pred najbližjim zasledovalcem v Ajdovščini ni jamstvo za izstopajoče uspehe izven Slovenije. Je pa zagotovo Jošt na dobri poti, tako kot Lucija. Hčerka Meta raste in Luciji, seveda ob sodelovanju in razumevanju življenjskega partnerja Jureta, dopušča že nekaj več možnosti za treniranje. Če bi se končno le našle rešitve za njen socialni položaj, bi se primorska šampionka lahko hitro in uspešno vrnila na mednarodno sceno, kjer še zdaleč ni povedala zadnje besede (je letnik 1988). Lucija je tokrat nastopila v ne najboljšem zdravstvenem stanju, tekla je kljub jemanju tablet, kar zmage ni ogrozilo, je pa zmanjšalo njeno prednost na cilju (Jana Bratina, še ena mama in reprezentantka, ki se vrača na proge, je za njo zaostala za več kot sedem minut). Predse je spustila samo tri moške, prav zanimivo pa bi bilo izvedeti, koliko bi jih bilo med njo in Joštom, če bi bila pri polni moči in če ne bi bilo padca na progi. Oceni proge Nebeškega teka iz ust zmagovalcev sta odlični, kljub dežju in ob drsenju na spustu, v suhem vremenu bo prava poslastica tako za resnejše tekmovalce kot za manj natrenirane rekreativce. Na Mestnem teku je na 11-kilometrski progi sodelovalo 69 odraslih tekačev, ta tek pa je tradicionalno ponudil tudi otroške teke, na katerih smo našteli 73 sodelujočih. Tudi mladina zdaj sodi pod okrilje UTVV in morda bo to bližnjica za njihov prehod med tekače trejlov, ko bo čas za to. Zmagovalca sta bila brat in sestra Marko in Petra Tratnik. Tokrat sta izbrala krajšo progo, naslednji vikend pa bosta iskala priložnosti za zmagi na 50-kilometrski progi. Članica tekmovalne ekipe UTVV Mojca Koligar je bila prijavljena za 16 kilometrov, vendar se je tik pred startom odločila za 11-kilometrski tek, da bi zmanjšala nevarnost zdrsa pri spustu. Bila je druga, dobro minuto za Petro. V soboto bo tekla na 30-kilometrskem trejlu. Bilo je nekaj pripomb nad označitvijo prog, sicer pa so tekači pohvalili trud organizatorjev. Med tednom bo UTVV ponudil dogodke, ki se ne bodo dogajali na tekaških progah, te bodo spet oživele v petek, 10. maja, ko se bodo ob 18. uri na 160-kilometrsko progo stomajlerice podali najvzdržljivejši tekmovalci. V soboto jim bodo sledili še nastopi na preostalih treh tekmah, na 30-, 50- in 100-kilometrskih progah. Informacije:
Izidi:Sky Run, absolutno, moški:
Ženske:
City Run, absolutno, moški:
Ženske:
Vsi izidi so na: Fotogalerija je na Video je na
VJ
|
|
|
|
6. Čaven vertikal | |
|
LOKAVEC 28 04 |
Triatlon klub Eklimas Ajdovščina je svoj šesti vertikal zaradi napovedi slabega vremena izpeljal z nekaj odmiki od osnovnega načrta, a skladno s svojimi standardi. Na 4,4-kilometrski progi s 1074 višinskimi metri sta slavila Timotej Bečan in Mojca Koligar, ki je postavila ženski rekord proge. Na cilju smo našteli 99 gorskih tekačev, v dolini pa je teklo še 13 otrok. Tek je veljal za slovenski in primorski gorskotekaški pokal. Zaradi slabe vremenske napovedi in grožnje snega v zgornjem delu proge na Čaven (snega potem ni bilo) so organizatorji zaključek teka in mladinske teke s Čavna prestavili v dolino. Prednost so dali slovenskemu pokalu, saj so izide razglasili po njegovih kategorijah, najboljši po kategorijah PGT pa so ostali brez medalj, preostaja jim zadoščenje ob objavah na spletni strani PGT in na tem mestu. Nizke temperature na progi tekačem niso delale večjih težav, zoprne so postale, ko se je tek končal in se je bilo treba čimprej spraviti na toplo v dolino. Zaradi dežja je bila proga nekoliko bolj spolzka, a ne pretirano, po izvrstnih izidih sodeč je bil oprijem dober, mraz pa je kvečjemu pomagal tekačem. To se je zagotovo zgodilo v primeru zmagovalke Mojce Koligar, kar je povedala v izjavi za LT. Mojca je bila sprva odločena, da vikend posveti rudarskemu polmaratonu v Zasavju, značilnosti vertikala pa so jo prepričale, da se na začetku sezone preizkusi še na strmini. Testirala je novosti v svojem treningu, ta je zdaj intenzivnejši, manj usmerjen v kvantiteto, bolj pa v moč, in Čaven ji je dal odgovor, da je na pravi poti. Lanski rekord Jasmine Jelovšek je popravila kar za minuto 23 sekund. Rekorder Miran Cvet je za razliko od Mojce nastopil na rudarskem teku (in zmagal), verjetno se je Čavnu odpovedal tudi zaradi poškodbe roke. V njegovi odsotnosti je zmagal Jasminin življenjski partner Timotej Bečan, in to z osebnim rekordom na Čavnu (snemalec LT ga je komajda ujel na cilju, saj časa pod 39 minutami ni pričakoval). Zmagovalec je imel za sabo burno noč, saj sta morala z Jasmino sredi noči s sinom Elijo na urgenco, za spanje je ostalo le nekaj kratkih uric. A se je uspel zbrati, očitno pa ga je spodbudila tudi nizka temperatura. Simon Alič je na drugem mestu svoj lanski dosežek popravil za 19 sekund, Rok Bratina pa se je tretjega mesta veselil predvsem zaradi vrnitve na tekmovalne proge po dolgih mesecih odsotnosti. Rok zdaj teče za italijansko ekipo iz Paluzze. Gašper Bregar je bil četrti, presenetljivo visoko, na peto mesto, pa se je uvrstil mladinec (letnik 2002) Klemen Španring. Vrnimo se k ženskam. Teklo jih je 13 (moških je bilo 86), saj težavna proga marsikatero gorsko tekačico odvrne od nastopa. Tina Klinar je z osebnim rekordom zasedla tretje mesto, največje presenečenje pa je pripravila mladinka Špela Gonza (letnik 2001) z drugim mestom. Po nekaj sušnih letih slovenskega mladinskega gorskega teka (predvsem) Špela in Klemen na začetku sezone vzbujate upanje, da bo letošnje leto potrdilo vrednost sistematičnega strokovnega dela s kandidati za reprezentanco. Elis Filipič, zmagovalec prejšnjega teka za točke PGT v Vrhpolju, je občutil razliko v kakovosti tekmecev v slovenskem in primorskem pokalu. Zaostanek za najboljšimi sicer ni bil pretiran, više od absolutno 15. mesta pa ni mogel.
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij:ml. člani: Timotej Bečan Vsi izidi so objavljeni na http://www.primorskigorskiteki.si/index.php/rezultati-2019 Izidi po verziji Atletske zveze Slovenije so objavljeni na https://gorski-teki.si/uploads/attachments/5cc686767e0bbcavenabs.pdf https://photos.google.com/share/AF1QipOURQLTBJIMo2lYCIou0sZM2fZTBjrc3m8jonEdcZFinIn9b3QNaIK5J_wqoY1ScA?hl=sl&key=TGhuWHRIUTVCdkwyQmhLNVFDb1V0NFEtcnE0eHZR https://www.youtube.com/watch?v=OjE0bHYXsj0&feature=youtu.be&fbclid=IwAR3QFsCCigDSVRT5rkD7pyhBuk8xFAPIXAuUXwR10p49VwCsYKIsxy1uo74
|
|
|
|
Vabilo na 2. Refoškov tek | |
|
MAREZIGE 26 04 |
Skupina prostovoljcev iz Ljudstva tekačev bo v nedeljo, 9. junija 2019, ob 9. uri v Marezigah v okviru praznika refoška pripravila drugo izvedbo Refoškovega teka. To bo neformalni trejl tek pripadnikov oziroma simpatizerjev Ljudstva tekačev, ki jih druži tekaško veselje. Tek bo brezplačen, bodo pa tekači imeli priložnost breme stroškov organizatorjev zmanjšati s svojimi neobveznimi prostovoljnimi prispevki. Pol ure pred startom, ta bo sredi vasi, kjer bo tudi cilj, se bodo udeleženci teka lahko prijavili, imetniki stalnih startnih številk Ljudstva tekačev (reXov tek) pa naj te številke prinesejo s sabo, tako da se jim niti vpisovati ne bo treba. Na asfaltiranih delih proge, kjer poteka promet, bodo tekači običajni udeleženci v prometu, zanje bodo veljali vsi prometni predpisi. Sodelovali bodo na lastno odgovornost (a tudi organizatorji bodo po svojih močeh skrbeli za njihovo varnost); velja previdnost! Razglasitev izidov se bo zgodila v Kanavi nekaj minut po prihodu zadnjega tekača v cilj, prvi trije moški in prve tri ženske bodo dobili medalje, izžrebanih bo tudi nekaj praktičnih nagrad. Organizatorji praznika refoška bodo za tekače pripravili degustacijo vin, vsi udeleženci teka in njihovi spremljevalci pa bodo dobrodošli gostje v prazničnem dogajanju. Proga je dolga štiri kilometre, speljana je večinoma po Poti za srce, spust in vzpon merita po 170 višinskih metrov. Na začetku je 900 metrov asfalta, asfalt je tudi zadnjih 800 metrov, večina trase pa je speljana po poljskih poteh in gozdnih stezah. Sredi tretjega kilometra se proga na dolžini sto metov povzpne za 22 metrov. Predstavitev teka najdeš na You Tube: https://www.youtube.com/watch?v=FYgE9ID-B58 Vabljeni ste vsi, ki imate radi tekaška doživetja v naravi, ne glede na to, kako hitri ste!
Ljudstvo tekačev Tečem, ker lahko. Tečem, da lahko.
|
|
|
|
19. Gradiški gorski tek | |
|
GRADIŠČE PRI VIPAVI 22 04 |
Na vabilo TD Burja iz Vipave se je tokrat odzvalo točno sto gorskih tekačev, 89 odraslih in 11 otrok (lani 99). Dopolnimo: med stotimi odraslimi je bil tudi en otrok, Gaja Leban Jež, letnik 2006, ki pa je z lahkoto opravila s progo za odrasle. Zmagala sta Simon Alič in Nicol Guidolin. Razmere so bile na praznični dan idealne, kdor se je odločil za tekaški ponedeljkov izlet po pobočjih Nanosa nad Vipavo, se je odločil prav. V torek je naše kraje spet obiskal dež, a v ponedeljek je še kraljevalo sonce. Svoje so za odlično razpoloženje dodali organizatorji in sami tekači – njim dobre volje itak nikoli ne zmanjka. Gradiški je eden od (vse redkejših) tekov, na katerih delijo praktične nagrade, v vinski kleti Avin pa so postregli z joto in klobaso ter pijačami, med katerimi ni manjkalo odličnega vipavskega vina. Zgodba se, kar zadeva najhitrejše moške, od lani ni bistveno spremenila. Veterana Simona, Alič in Strnad, sta tudi tokrat na stopničkah v sendvič vzela mlajšega tekmeca. Lani je bil to Rok Bratina, letos je na drugem mestu stal Gašper Bregar, železni član državne reprezentance v gorskih tekih. Alič je deseti dodal enajsto zmago v enajstih nastopih od leta 2008 dalje in ostaja v tem obdobju nepremagan (na Gradišču je tekel že prej). Zaradi prometne nesreče leta 2017 ni nastopil, takrat je zmagal Marko Tratnik, ki je svojo zmago posvetil Simonu. Statistika, za katero skrbi Anej Likar, pove, da je bila to že 54. Simonova zmaga v PGT od leta 2010, je pa v tem pokalu tekel že prej, vendar o tem ni podatkov, tako da je povsem možno, da je seštevek njegovih zmag daljši (Simon, pobrskaj po svojem arhivu in spominu). Med ženskami je tržaška gorska kolesarka (bila je že tudi evropska prvakinja) in tekačica Nicol Guidolin vpisala svojo četrto zmago. Tokrat veteranke niso bile na vrhu, ob Nicol letnika 1983 sta na stopničkah stali Varineja Drašler in Veronika Krečič, letnika 1995 in 1994. Klementina Lemut je enoletno pavzo zaradi nosečnosti in rojstva hčerke Mihaele prekinila z vrnitvijo na progo. Brez pravega treninga – logično - više od četrtega mesta ni šlo. Ženska konkurenca je bila tokrat močnejša od moške, saj so prvim štirim sledile še druge tekačice, ki jim je osvajanje stopničk prešlo v navado: Tušar, Leban Jež, Čufer, Trobec, Švigelj, Žlogar … Za boljše razumevanje: Ana Čufer je bila sedma, ker je tokrat na progi spodbujala fanta Gašperja. Če smo se lani veselili stopničk Sare Durn, je tokrat prijetno presenetila njena klubska kolegica Veronika; očitno ni izbirčna, všeč so ji tako ravninske kot gorske proge. Videli smo nekaj novih obrazov, tudi tekače z italijanske strani. Goričan Giorgio Turel ima smolo, da je Simon Alič v njegovi kategoriji, zlato medaljo lahko osvoji samo v primeru, da Gorenjec ne teče … Zato pa je Anna Sola svojo prvo sezono na primorskih tekih že nadgradila z zlato medaljo. Otroci so tekli samo v mlajših kategorijah. Težave z motiviranjem mladih tekačev se že nekaj časa začenjajo pri starejših dečkih in deklicah. Kaže, da bo letos praznina pri starejših otrocih še večja kot lani. Luka Močnik je zmagal po pričakovanjih, medtem ko je Anuška Gruden nekoliko presenetljivo Viti Leban Jež preprečila, da bi ponovila lansko zmago. Vitina sestra Gaja bi še letos lahko tekla v kategoriji starejših deklic, a očitno bi bila tam osamljena, v družbi odraslih pa se je že odlično znašla.
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij:ml. člani: Gašper Bregar
Vsi izidi so na: http://www.primorskigorskiteki.si/index.php/rezultati-2019 Fotogalerija 1 je na: Fotogalerija 2 je na: https://photos.app.goo.gl/93JTskjdLfwkZZhK9 Video je na: https://www.youtube.com/watch?v=-TyNmd9Laqc&feature=youtu.be
VJ |
|
|
|
|
|
Luka Koper 6. Istrski maraton | |
|
PORTOROŽ 14 04 |
Društvo Istrski maraton je v soboto, 13., in nedeljo, 14. aprila 2019, izpeljalo šesto izvedbo Istrskega maratona pod sponzorskim okriljem Luke Koper. Na maratonski progi sta bila najhitrejša Aleš Žontar in Jasmina Pitamic Vojska. Prireditve se je udeležilo 5100 tekačev, 4703 odrasli in 400 otrok, ti so tekli v soboto. Še enkrat je imel IM srečo z vremenom. Jutro je bilo hladno in tudi čez dan je burja skrbela za to, da je bilo v senci mraz. Veter je maratonce na poti od Portoroža proti Kopru zaustavljal, zato pa jim je pomagal v obratni smeri. Število tekačev je bilo nekaj višje kot na prvih petih izvedbah, zaradi omejitve, ki jo postavljajo organizatorji na 5.000 odraslih tekačev, so ta nihanja odvisna predvsem od osipa prijavljenih tekačev. Na cilju v Portorožu smo našteli 303 maratonce (236 moških, 67 žensk), 1.981 polmaratoncev (1.255 moških, 726 žensk) in 2.419 tekačev na 9,5-kilometrski progi, skupaj 4.703 tekače (2545 moških, 2158 žensk). Razmerje moški : ženske je bilo 54 : 46, delež žensk se je v primerjavi z lanskim letom nekoliko zmanjšal. Maratoncev je bilo sedem več kot lani (296), in to po zaslugi žensk, katerih število se je z lanskih 53 povečalo na 67. Če bo to letošnji trend slovenskih maratonov, bo veselje v hiši, saj so lani štirje (ravninski) maratoni beležili padec števila finišerjev, en (Bovec) pa je beležil enako število maratoncev kot predlani. Zastopanih je bilo 32 držav (lani 25). Temu moramo dodati še približno 400 otrok, ki so tekli v soboto. Nove občinske oblasti so po lanskih lokalnih volitvah nadaljevale s podporo maratonu, ta postaja stalnica turistične ponudbe in tudi siceršnje promocije slovenske Istre. Paradoks, da so portoroški lokali v nedeljo zaslužili manj kot običajno, je lahko razložljiv, učinek takšnih prireditev se kaže na daljši rok in na širši paleti storitev. Za maraton je ob profesionalnih službah skrbelo tisoč prostovoljcev in 70 organizacij. Pridnih rok ni manjkalo, prvič so si organizatorji lahko na nekaterih področjih privoščili izmene in kadrovske rezerve (pa vseeno je bilo na koncu, ko so rezali gigantsko torto, namenjeno prostovoljcem, te poslastice dovolj tudi za druge prisotne). Delo je bilo opravljeno skrbno in pripomb je bilo malo. Najvidnejši dosežek je uspel maratoncu Alešu Žontarju, s prepričljivo zmago je svoj niz nepremagljivosti podaljšal na štiri, na najkrajši progi pa je Peter Kastelic zmagal tretjič. Zanimivo je, da Peter svojih nastopov ne izbira sam, kot vodja rekreativne skupine GiBit se podreja demokratično sprejeti odločitvi o tem, kam bodo šli teč. In tu imajo primorski teki kar nekaj prednosti, Peter, ki je resno atletsko kariero končal prezgodaj, pa svoje rekreativno treniranje uspeva nadgrajevati v (tudi) zmagah na IM, MKM ipd. Jasmina Pitamic Vojska se je s polmaratonske proge, na kateri je bila najboljša lani, letos preselila na maratonsko in zmagala z več kot 13 minutami prednosti. V izjavi za LT je povedala, da je že čas, da se izkažejo mlajše tekačice. Ana Radivo je stala stopničko niže, a je bila vseeno zadovoljna z dosežkom. Kako ne bi bila, saj je najuspešnejša med vsemi tekači na šestih IM. Pregledali smo vse stopničke na dosedanjih prireditvah, prvemu mestu pripisali tri, drugemu dve in tretjemu eno točko, jih sešteli in zdaj lahko razglasimo najboljše. Štiri ali več točk so zbrali po sedem moških in žensk. Radivo jih ima 13 (tri zmage in dve drugi mesti), Žontar 12 (štiri zmage), Kastelic 9, Radojković, Rozman, Pitamic Vojska in P. Tratnik 6, Hajdinjak in Dolinar Majdič 5, Grad, Magdič, Kermavnar, Zorman in Bele 4. Mariborčanka Štefka Vegan je na vozičku uspešno prevozila polmaraton, Postojnčan Igor Stegel pa je odtekel svoj stoti maratonski tek. Za stotico je potreboval deset let, kljub temu, da je na teh tekih doživel že marsikaj, mu je stoti maraton prinesel izkušnjo krčev, ki se ga niso lotili še nikoli prej. Organizatorji so mu dodelili startno številko 100, na cilj pa ga je pričakalo dvajset prijateljev iz raznih koncev Slovenije, tudi netekačev, in mu čestitalo za dosežek. Pred leti je začutil težave s koleni, a se zanje ni kaj dosti zmenil – in težave so izginile. Pri stotih Igor še ne namerava nehati, letos ima v načrtu Radence in morda še kakšnega, namerava pa se tudi (znova) lotiti stotice. Kilometrske. Tudi tokrat sta Gostilna Strunjan in Ljudstvo tekačev pomagala legendi svetovnega ultra teka Dušanu Mravljetu upravljati posebno, neuradno okrepčevalnico ob progi v Strunjanu, na kateri so ponujali vodo in pivo. Nekaj požirkov te osvežilne pijače si je privoščil velik del maratoncev in polmaratoncev, predvsem tistih, ki so na tek prišli uživat, ne pa za vsako ceno delat rezultat. Tekači so pogrešali okrepčevalnico z vodo sredi najkrajše proge. Nekaj negodovanja je bilo ob koncu, ko so se zadnji tekači z avtobusi odpravljali domov, iz Portoroža v Koper. Zaradi (za vikende običajnih) zastojev v obalnem prometu so bili čakalni časi namreč nekaj daljši. Zataknilo se je tudi pri primorskem prvenstvu v maratonu, to je ostalo na papirju.
Izidi:Maraton, absolutno:
Ženske:
Polmaraton, moški:
Ženske:
9,5 km, moški:
Ženske:
Vsi izidi so na: Fotogalerija 1 je na: Fotogalerija 2 je na: Video je na:
VJ (avtor je član društva Istrski maraton)
|
|
|
|
|
|
Pred Luka Koper 6. Istrskim maratonom | |
|
PORTOROŽ 10 04 |
Društvo Istrski maraton, organizator Luka Koper 6. Istrskega maratona, je v portoroškem Avditoriju 10. aprila 2019 pripravil tiskovno konferenco pred sobotnim in nedeljskim tekaškim dogajanjem v slovenski Istri. Sodelovali so predstavniki vseh štirih istrskih občin. Organizatorji v soboto, ko bo glavna vloga zaupana mladim tekačem, in nedeljo, ko bodo tekli odrasli, ne pričakujejo težav z vremenom. Niti s prometom, kakšnim 20.000 tekačem, njihovim spremljevalcem, organizatorjem in gledalcem, zgnetenih v Portorožu in drugod ob 70 kilometrih prog, navkljub, naj ne bi bilo večjih problemov – če bodo vozniki upoštevali nasvete. Javnost je obveščena o zaporah prometa, domačini so zaprošeni za potrpljenje, glavni napotek pa je: tekači in drugi udeleženci, pustite v nedeljo vozila v Kopru in se prepustite voznikom avtobusov na relaciji Koper-Portorož-Koper. Iz Kopra bodo začeli voziti ob 7. uri, iz Portoroža pa še prej, ob rednih linijah bodo na voljo dodatni brezplačni avtobusi na približno 20 minut. Pomembna novica je, da na krožišču pri Strunjanu v nedeljo, po dogovoru organizatorjev z Darsom, ne bodo delali, da bo ta del glavne obalne prometnice tako normalno pretočen. Tačas so najbolj iskani podatki o tem, kdaj in kako lahko tekači prevzamejo startne številke. Najdete jih na spletni strani Istrskega maratona in na Facebooku https://www.facebook.com/events/188195222101917/?active_tab=discussion Za skupine jih njihovi predstavniki lahko prevzamejo že zdaj, do četrtka zvečer v skladišču soli Monfort (med Portorožem in Bernardinom, tik ob glavni cesti), v petek in soboto pa v portoroškem Avditoriju. Individualci jih bodo v Avditoriju lahko prevzeli v petek in soboto (velja za vse tri teke), v nedeljo pa bodo tam čakale maratonce in tekače na 10 km, medtem ko jih bodo polmaratonci lahko prevzeli v Kopru, v Taverni, v bližini starta. Torej: v nedeljo polmaratonci startne številke dobijo v Kopru, ostali pa v Portorožu! Tisti, ki so spremenili prvotno izbrano razdaljo, naj se pravočasno pozanimajo, kam morajo po številko, da ne bo jeze, ko bo že prepozno. Naj spomnimo, da sta progi za maratonce in polmaratonce zaradi krušenja klifa na poti med Fieso in Piranom od Strunjana dalje spremenjeni, tekači bodo zadnjih sedem kilometrov odtekli skozi predor Valeta, kar pomeni nekaj deset metrov vzponov in spustov manj. Predstavnik piranske občine, podžupan Gabrijel Franca, je povedal, da bodo v nekaj dneh določili način sanacije nevarnega odseka, njihov cilj je zagotovitev varnega prehoda do začetka glavne turistične sezone (kar bi pomenilo, da za prihodnjo izvedbo maratona ne bi smelo biti težav, maratonci bodo spet obiskali Piran). Podžupan občine gostiteljice je spomnil na pozitivni učinek prireditve na turizem, zelo pomembno pa se mu zdi tudi dejstvo, da ji pozornost posvečajo vse štiri občine in da poveže ljudi v »zvezo dobrega počutja«. Dr. Marijana Sikošek je povedala, da prireditev sloni na delu tisoč prostovoljcev, med katerimi so člani 70 društev in približno 200 študentov (najštevilnejši tudi letos prihajajo iz Turistice), na okrepčevalnicah pa že tradicionalno sodelujejo tudi organizatorji drugih tekov po Sloveniji. Za zdravje tekačev bodo skrbele tri strukture, profesionalna zdravstvena služba in prostovoljci nujne medicinske pomoči ter skupina Petrinih angelčkov, posebnost Istrskega maratona. Izvedba prireditve dela letos nov korak za varovanje okolja. Ob pomoči Rižanskega vodovoda se bodo organizatorji izognili uporabi plastičnih posod za vodo, na okrepčevalnicah bo na voljo 85.000 lončkov iz papirja, pa tudi drugi pribor bo iz biorazgradljivih materialov. Še zanimivost: nedelja bo cvetna, zato bo z maratonom usklajen tudi urnik maševanja. Portoroški župnik je tekačem in organizatorjem zaželel lepo vreme, napovedal je tudi, da bo odtekel del trase rekreativnega teka.
VJ (avtor je član društva Istrski maraton)
|
|
|
|
|
|
9. Tek čez Veliko Gradišče | |
|
VRHPOLJE PRI KOZINI 06 04 |
Med 51 gorskimi tekači (38 moških, 13 žensk) sta bila najhitrejša Elis Filipič, to je bila njegova prva zmaga v konkurenci PGT, in Varineja Drašler. Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij:ml. člani: Denis Štenkler (o uvrstitvah otrok ni podatkov) |
|
|
|
Štafeta Ljudstva tekačev Bovec-Koper šestič | |
|
PRIMORSKA 06 04 |
Ljudstvo tekačev je pred Luka Koper 6. Istrskim maratonom šestič izpeljalo štafetni tek prek Primorske, tokrat od Bovca, ki je lani v septembru gostil maratonce, do Kopra, kjer so v teku še zadnje priprave na maraton. Sodelovalo je rekordnih 60 tekačev, tokratna novost je bil odsek, namenjen trejl tekačem. V spremljevalnem vozilu, ki ga je upravljal Igor Reščič, je ob pobudniku štafete Venčeslavu Japlju sedela tudi Moskovčanka Elena Safonova, ki študira v Kopru. Hitra Rusinja je tekla in skrbela za okrepčevalnico »Pri Eleni«. Noč s petka na soboto pri Vančarju v Čezsoči je bila za trojico organizatorjev (pre)kratka, tako kot za ekipo bovških tekačev, ki so v središču Bovca startali ob 5.05. Vodja organizatorjev Bovec maratona in bovške tekaške ekipe, soustvarjalec tega projekta, Vasja Vitez je pred startom za video LT nagovoril vodjo organizatorjev iz Istrskega maratona, potem pa se je začela dvajseturna pot štafetne palice iz aluminija (300 gr, dolžina 15 cm, premer 3 cm) proti jugu Primorske. Prva nosilka je bila Barbara, tako kot zadnja, Simona, pripadnica nežnega spola – in tudi vmes so imele glavno besedo dekleta. Še pred Kobaridom se je zdanilo in z začetnih petih stopinj se je živo srebro začelo dvigovati, pri približno 15 stopinjah pa so nastale zelo ugodne razmere za tek. Vasja je skoordiniral tekaško ekipo do Tolmina in še za nadaljevanje proti Kanalu. Pri Pršetu pred Tolminom se je Tomažu pridružila Elena na svojem prvem od dveh tekaških opravkov tega dne. Naključje je hotelo, da Tomažu ruščina ni tuja, saj ga posel občasno vodi tudi v Rusijo, Elena pa že dobro obvlada slovenščino. Tudi po tekaški plati sta se mlada tekača ujela, bila sta zelo hitra in do Kanala sta pridelala izdatno časovno rezervo. Počasni, a drzni, tekaška skupina Renata Lešnika, je tudi letos množično sodelovala, ob bovških tekačih so najštevilnejši nosilci palice, odsek Kanal-Solkan pa je skorajda že njihov monopol. Ker so bili na start pripravljeni skoraj uro pred napovedanim časom, jim je bilo udobno, tudi tisti počasnejši so na cilj pri solkanskem mostu pritekli natanko po zastavljeni časovnici. Sodelovanje v štafeti LT je bil njihov prvi daljši tek po nastanku skupine leto dni preden se je začela zgodba o štafeti; za Renatovo veselo druščino je tako rekoč obvezno. Na polovici trase so se tekači poslovili od Soče, prečili mimo Nove Gorice in Vrtojbe ter obiskali dom Dornikov, Valde in Valterja, v Biljah. Gostitelja sta pogrnila mizo in časa je bilo še za nekaj grižljajev, preden je moška trojka pod taktirko Jane in novinke na štafeti Aleksandre palico predala Darji in njenim kolegom. Gorenjca Darja in Marko po lanski premieri nista hotela zamuditi letošnje štafete in sta si z veseljem ogledala nov konec Primorske. Vzpon proti Trstelju in kraški planoti ni bil najlažji, vendar je bil slikovit in tekačem v veselje, ki se je izteklo s sprejemom na domačiji Kosoveljev v Zagrajcu (tudi s pršutom in teranom, postreženima na kamniti mizi). Edvin, Mitja, Mojca in mali Lovro, od tekačev v družini je manjkala samo Mateja, so bili vrhunski odbor za sprejem. Tu je poročilo o tem, v kakšni fazi so tačas tamkajšnji šampioni, zlati prinašalci slovenskega gorskega teka, o katerih v javnosti že nekaj časa ni novic: za dvakratnim svetovnim prvakom Mitjo je prvo leto službe na področju gradbeništva, zdaj teka predvsem za sinom Lovrom; mama, zdravnica Mojca, iz podobnih razlogov še ne utegne razmišljati o kakšnih novih stopničkah na Istrskem maratonu in podobnem; Matejo je po vrnitvi na proge in uvajanju sprememb v tekaški tehniki spet doletela poškodba noge; predstavnika trenerske stroke Edvina po ekskluzivnih informacijah za LT lahko v prihodnosti pričakujemo na katerem od primorskih gorskih tekov, kjer bo zaostril veteransko konkurenco; Lovro pa se za zdaj bolj kot nad tekom navdušuje nad poganjalčkom. Od Zagrajca do Dutovelj, po osrčju Krasa, so za štafeto skrbeli – kdo drug kot oni? - Kraševci, člani ŠD Kraški tekači, tudi oni od začetka pri štafeti. Odsek Dutovlje-Sežana je domena Stojana Rodice in njegovega kraško-vipavskega ekspresa. V Sežani so bili še pred nastopom mraka. V kraški metropoli je palico ponovno prevzela Elena. Skupaj z Venčeslavom sta jo, medtem ko se je mrak spreminjal v temo, prek meje dostavila v Bazovico. Od Bazovice do Tinjana, 17-kilometrskem odseku za trejl tekače, katerega pobudnik je bil Paolo Glavina iz Boljunca, je teklo devet »komandosov«, glavnino pa je predstavljala skupina predstavnikov UTVV, vipavskega trejl festivala. UTVV iz leta v leto napreduje in širi obseg sodelujočih tekačev. Število prijavljenih je letos preseglo tisoč, število držav pa gre proti 30. Dober glas gre v deveto vas, pri tem pa po novem pomaga tudi tekmovalna ekipa UTVV Race Team, v kateri so zbrani odlični tekači. Pripadnost ideji teka v naravi je deveterica izkazovala na vsakem koraku in veselje jih je bilo videti v družbi tekačev LT. Domala do minute natančno so se držali predlaganega urnika, čeprav ta ni bil zastavljen po kakšni globlji analizi, negotovostim nočnega teka v naravi navkljub. Na Beki jih je sprejel in pogostil Mirjan Valečič, tekač in kolesar, ki ob meji skrbi za pretok energije med italijanskimi in slovenskimi gorskimi tekači. Pravi užitek je bilo svobodno teči prek meje, kjer so pred desetletji še streljali. Zadnji odsek, med Tinjanom in Koprom, je ob pomoči Iztoka obdelala Simona, učiteljica joge ter zagovornica rekreacije in zdravega življenja, polna neizčrpne energije. Štafetno palico je pri koprski Taverni pol ure po nastopu novega dne sprejela predsednica društva Istrski maraton dr. Marijana Sikošek. Ni bila praznih rok, tekača in spremljevalci so z veseljem poskusili njen čaj. Šefica Luka Koper 6. Istrskega maratona je za LT podala še svojo izjavo in tako uokvirila dogodek, ki se je začel z izjavo šefa Bovec maratona, potem pa je bil – končno – čas za počitek. V Ljudstvu tekačev z veseljem ugotavljamo, da je tudi letošnja ideja štafete padla na plodna tla in pognala nove poganjke. Teklo je kar 60 tekačev iz Slovenije, Italije in Rusije, brez kakršnihkoli poškodb in težav so pretekli 161 kilometrov.
Video je na:
VJ (avtor je član organizacijske ekipe LT)
|
|
|
|
|
|
19. Mali kraški maraton | |
|
SEŽANA 24 03 |
Zavod za šport, turizem in prosti čas Sežana je 24. marca 2019 pripravil 19. Mali kraški maraton s teki za vse starosti. Zmagovalca glavnega teka, polmaratona, sta Timotej Bečan in Jasmina Pitamic Vojska, ki sta ponovila lanski zmagi. Dan je bil prelep, vročina pa že kar poletna, kar je botrovalo, ob tradicionalni burji, nekaj slabšim izidom. Na cilju polmaratona so našteli 890 tekačev, na cilju Krasove desetke 1173, skupaj 2063 odraslih tekačev, čemur prištejemo še nekaj sto otrok, tako da se približamo trem tisočem. Organizatorji so poskrbeli za dinamično dogajanje in nikomur ni bilo dolgčas. Zmagovalec desetke je bil Peter Kastelic, v Sežani je bil tudi tokrat v trojni funkciji: kot tekač, vodja tekaške skupine GiBit in kot fotoreporter. Vedno znova preseneča lahkotnost, s katero – ob minimalnem treningu – se redno uvršča med najhitrejše na desetkilometrskih tekih. Ponovil je lansko zmago, le čas je bil za 26 sekund slabši. Sledila sta mu Uroš Bertoncelj in Jure Trček, zmagovalec reXovega teka Uroš Rozman pa je bil šesti (lani in predlani četrti). Med ženskami je desetko najhitreje pretekla triatlonka Ana Seliškar, sledila ji je rosno mlada (letnik 2005) Lara Mihevc, tudi triatlonka, tretja pa je bila ultratekačica Marjeta Jerala. Progo je zmogla tudi Štefka Vegan (z vozičkom), naša znanka z reXovih tekov. Timoteja Bečana, ki ga podpira primorska družba Silux, trenutno najboljšega gorskega tekača v Sloveniji, smo lahko pred MKM spremljali na Facebooku, kjer je poročal o svojih pripravah na kraški polmaraton. Želel je svoj lanski čas popraviti, a je bil tri sekunde (!) predolgo na progi. V Sežani sta ga spremljala sinček in življenjska družica Jasmina Jelovšek, lanska zmagovalka na desetki. Tine Lavrenčič je bil drugi, tako kot predlani, tretji pa je bil Dejan Zorman. V ženski konkurenci je tako kot lani zmagala Jasmina Pitamic Vojska, njen letošnji čas je bil za slabe tri minute slabši od lanskega. Tekel je tudi njen mož Marko Vojska, večkratni prvak Primorskih pokalnih tekov. Jasmini so na cilju in stopničkah družbo delali njeni otroci. Odveč je poudarjati, da tudi oni na svojih tekmah pridno zbirajo medalje. Z dobre štiri minute zamude za Jasmino je na cilj pritekla še ena triatlonka, Simona Dolinar Majdič, tretja pa je bila Katja Kegl Vencelj, ultratekačica, rekorderka Slovenske planinske poti, tačas v polnem treningu za bližajočih se istrskih sto milj. Tik pod stopničkami je ostala Idrijčanka Saša Pisk. Jasmina se je (prvič) prijavila za letošnji Istrski maraton, medtem ko Simone, enkrat zmagovalke in enkrat druge na IM, (za zdaj) ni med prijavljenimi. Škoda, to bi bil zelo zanimiv dvoboj …
Izidi:Polmaraton, absolutno, moški:
Ženske:
10.400 m, absolutno:
Ženske:
Izidi so na: Fotogalerija 1 je na: Fotogalerija 2 je na: Video je na:
VJ
|
|
|
|
8. Kokoš Trail | |
|
BAZOVICA 17 03 |
Športni društvi Evinrude in Running World sta v sodelovanju s športno trgovino Track&Field z Bazovice 17. marca 2019 osmič pripravili trejl prireditev Kokoš Trail. Na 16 kilometrov dolgi progi z nekaj več kot 500 metri vzponov sta slavila Miran Cvet in Lucija Krkoč. Na cilju smo našteli 403 tekače, skupaj s krajšo progo 524. Kokoš Trail je eden od tekov, ki jih pripravljajo italijanski organizatorji na Tržaškem in Goriškem tudi za slovenske tekače, pogosto s trasami, ki preskakujejo meddržavno mejo. Ob Kokoši sem sodijo še trije polmaratoni v izvedbi društva Gruppo Marciatori Gorizia in Val Resia Vertical, trenutno edini italijanski tek, ki sodi tudi v okvir katerega od slovenskih (primorskih) tekaških pokalov, PGT. Tako kot večina primorskih tekov ti teki skrbijo za brisanje meje med tekači in ustvarjajo prijetno nadnacionalno tekaško atmosfero v tem koncu Evrope. Za razliko od večine drugih tekov v Italiji se Slovenci na njih počutijo dobrodošle, saj jih organizatorji ne obremenjujejo z zahtevami po zdravstvenih potrdilih in tekaških davščinah ter cenijo njihove dosežke. Ta problem, italijanska politika zdravstvenih potrdil in tekaških dajatev, se pri naših zahodnih sosedih vse očitneje izkazuje kot zabloda, kar zgovorno dokazuje podatek, da bo najštevilnejša tekaška prireditev v Italiji letos pritegnila najverjetneje manj kot 9000 tekačev, torej dvakrat manj kot Ljubljanski maraton. Slovenci imamo torej srečo, da italijanski organizatorji ob svoji vzhodni meji premorejo dovolj zdrave pameti in občutka za mednarodno tekaško solidarnost (o tem, kako na tak način laže pokrijejo stroške prireditev, ni treba veliko razpravljati, saj je jasno, da se z organizacijo tekov ne da delati omembe vrednih profitov). Kokoš Trail so se pred dobrimi sedmimi leti lotili pripravljati z upanjem, da bo pritegnil določeno število tekačev s tega obmejnega prostora, potem pa se je prireditev s širjenjem popularnosti trejlov, tekov v nedotaknjeni naravi, hitro razmahnila, med tekači pa so se začeli pojavljati tudi svetovni prvaki v gorskem teku. Letošnja, osma izvedba je bila rekordna, vreme ji je bilo naklonjeno, pri izvedbi ni bilo napak (po mnenju drugih tekačev, ki smo jih vprašali za mnenje, je bila dvojica, ki je zašla, za to kriva sama, saj je bila proga dobro označena), edino predstavitev višinskega profila proge so tekači pogrešali. Zna biti, da je šla premoč slovenskih tekačev komu v nos, a tega naglas niso pokazali, nasprotno, veselili so se takšne pozornosti najboljših slovenskih tekmovalcev in poudarjali mednarodni značaj prireditve. Krajši trejl na osem kilometrov dolgi progi s 300 višinci deluje predvsem kot pripravljalna etapa pred glavnim, daljšim tekom, na katerem se merijo najboljši. Ogromen trud, vložen v promocijo teka, ob dobrem glasu, ki ga pomaga širiti tudi Ljudstvo tekačev, je na Bazovico pripeljal večino slovenskih kandidatov za gorskotekaško reprezentanco, tako moško kot žensko. Z nekaj pretiravanja lahko zapišemo, da smo na Kokoši videli slovensko državno prvenstvo v trejlu (samo še tačas najboljši, Timotej Bečan, je manjkal od tistih najvidnejših – ga pa bomo lahko srečali naslednjo nedeljo v Sežani, na Malem kraškem maratonu). Predstavitev tako imenovanih »top runners« je iz množice skoraj 600 tekačev na startu potegnila številne tekače in napovedovala visoko kakovost tekmovanja. Ob takšnih priložnostih nikoli ni mogoče predvideti vseh, ki naj bi krojili vrh uvrstitev, in tudi tokrat je bilo tako. Med nepredstavljenimi sta ostala Miran Cvet in Petra Tratnik, slovenski gorskotekaški javnosti zelo dobro znana šampiona. Medtem ko je Petra, med drugim četrta na svetovnem prvenstvu v gorskem maratonu, specialistka za takšne proge, je bila Miranova prisotnost presenečenje, saj se doslej za trejle ni zmenil. Očitno pa je v zadnjem času nekaj treningov posvetil tudi tej panogi in večanju hitrosti na ravninskih progah. Specialist za najbolj strme vzpone je takoj izigral tega svojega aduta, na vzponu na Kokoš je garal do skrajnosti, si pridobil prednost in jo zadržal vse do cilja. Zasledovala sta ga dvakratni zmagovalec Kokoši Gašper Bregar in Marko Tratnik, a sta že v prvi polovici proge zašla in po lastni oceni izgubila 30 do 40 sekund. Tako se zdi, da njuno tavanje ni vplivalo na razplet prav pri vrhu, kajti Miran je na cilju zabeležil minuto prednosti. Kasneje je povedal, da ga mika nastop na polmaratonu, kar bi bila zanj še ena nova izkušnja. Morda ga bomo videli na Ljubljanskem maratonu spet prestavljati meje med tekači nad 50 let. Med prvimi desetimi je bilo sedem Slovencev. Lucija Krkoč je na Kokoš že tekla (in zmagala), potem pa se je posvetila materinstvu. Kaže, da ta tek pospešuje rodnost, saj se je enako zgodilo z Jano Bratina, je opozoril eden od organizatorjev Graziano Ferlora. Čeprav se Lučka zdaj ne uspe kaj prida posvečati treningu, je zmagala z minutno prednostjo pred sicer odlično Mojco Koligar. Pred sabo sta spustili samo 11 oziroma 13 moških, tretja Petra Tratnik pa 17. Nicol Guidolin, evropska prvakinja na gorskem kolesu (in – mimogrede - večkratna zmagovalka X-teka Dimnice), je imela večer pred tekmo prebavne motnje, a je vseeno startala, po težavah na progi pa je cilj dosegla četrta, bila je najhitrejša od Italijank. Med najhitrejšimi desetimi sta bili še Varineja Drašler, ki zmaguje na tekmah PGT, in Celjanka Andreja Godec, tudi kolesarka in državna reprezentantka v gorskem teku.
Izidi na 16 km:Absolutno, moški:
4. Aleš Žontar (Slovenija) 1:07:22, 7. Luka Kramarič 1:09:02, 8. Simon Alič (ŠD Nanos) 1:09:12, 10. Bojan Rafaj (Drenova Trail 2019) 1:11:24 Ženske:
6. Varineja Drašler 1:25:56, 8. Andreja Godec (TK Laško Proglas) 1:27:01 Slovenski zmagovalci kategorij: Cvet, Tratnik, Žontar, Kramarič, Alič, Luka Lipicer; Krkoč, Koligar, Urša Trobec (ŠD Setnik), Taja Šuligoj (TSK Idrija), Helena Ferletič Izidi so objavljeni na: Fotogalerija je objavljena na: Video je objavljen na:
VJ
|
|
Stran 1 od 25
