|
|
Trejl na Bevkov vrh | |
|
JAZNE 21 07 |
|
Društvo za oživitev podeželja Jazne je 21. julija v okviru Primorskih gorskih tekov že osemnajstič izpeljalo svoj gorski tek, zadnja leta v obliki desetkilometrskega trejla (s 460 metri vzpona). Med 46 odraslimi tekači sta slavila Uroš Rozman in Klara Ljubi. V poletni vročini, s startom ob 10. uri, so tekači prelivali precejšnje količine znoja, za kar je bila kriva tudi visoka vlažnost. Nekdanji svetovni prvak v veteranskem gorskem teku Simon Strnad je v izjavi za Ljudstvo tekačev predlagal, da naslednjič start določijo ob 9. uri. Se je pa zato še enkrat kot dragoceno osvežilo izkazala pipa s hladno vodo v bližini starta/cilja, ob svežem in ohlajenem sadju ter osvežilnih pijačah. Na progi je največ preglavic povzročal spust po vlažni travi poševno po strmini, za katerega je tehnične rešitve iskal vsak tekač po svoje, od nenaravne nagnjenosti telesa vstran do cikcak spreminjanja smeri, vsi pa so na tistem odseku po pameti zmanjšali hitrost. Na koncu smo lahko ugotavljali, da poškodb gležnjev ali česa podobnega ni bilo (pred leti pa je eden od tekačev utrpel zlom gležnja). Uroš Rozman je v odsotnosti (predvsem) Simona Aliča nadaljeval s svojo poletno serijo zmag, vpisal je že skupno deseto v PGT in vsekakor sodi v ožji krog najuspešnejših tekačev pokala. Ocenjuje, da je njegova forma kar dobra, tokrat je razmišljal o možnostih za podiranje rekorda Jošta Lapajneta, vendar je bil za 15 sekund prekratek (Jošt je lani za sekundo izboljšal Urošev rekord). Tako kot lani je bil drugi Simon Strnad, tretji pa Matej Sladič. Na uradni strani PGT ni skupnih uvrstitev, sklepamo pa lahko, da trenutno vodi Rozman, medtem ko si o ženskih uvrstitvah ne upamo ugibati. V ženski konkurenci je bila konkurenca, kljub odsotnosti Varineje Drašler, Anje Mikuž, Saše Pisk …, kar spodobna. Zmagovalka Šentviške planote, Angležinja Madeleine Whybrow, je bila tokrat tretja, pred njo se je uvrstila Maja Laznik, ki letos pridno in uspešno obiskuje primorske teke, na najvišjo stopničko pa je stopila reprezentantka, Dolenjka Klara Ljubi. Za Klaro je bil to dobrodošel trening, tekla je z nekaj rezerve, vseeno pa je na cilju pridelala tri minute naskoka. Tekli so tudi otroci, in sicer na 500-metrski progi z nekaj manj kot 20 višinci (17 tekačev) in na 2,2-kilometrski progi s 70 višinci (4, trije fantje, eno dekle). Ne poznamo letnic vseh tekačev, domnevamo pa, da so zmagovalci, ki jih navajamo, uvrščeni v pravilne kategorije PGT. Tekmovanje (pod taktirko Janeza Piska) je bilo uvrščeno v širši okvir prazničnega dogajanja vikenda v Jaznah. Kot vsakič so za svoje goste imenitno poskrbeli, od začetne kave in peciva ob prihodu do toplega obroka in obilice sadja, tekočin ter tehnične majice všečne barvne kombinacije. Naslednji tek PGT bo že v soboto, 27. julija, ko bo na vrsti vertikal na Porezen. Organizatorji so sporočili, da tek ne bo kronometrski, temveč s skupinskim startom.
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij:ml. člani: Matej Sladič
Vsi izidi so na povezavi:
Najhitrejši člani v Jaznah.
Najhitrejše članice.
https://www.youtube.com/watch?v=3B71kpK1610
VJ |
|
|
16. Tek po Šentviški planoti | |
|
PONIKVE 07 07 |
|
SSK Ponikve je na prvo julijsko nedeljo šestnajstič pripravil svoj tek po Šentviški planoti. Članski tek je veljal tudi za pokal PGT, ker bo potrebno preračunavanje časov zaradi starostnega hendikepa, bodo ti izidi objavljeni kasneje. Najhitrejša sta bila Uroš Rozman in Madeleine Whybrow. To je Uroševa deveta zmaga v PGT, koprska Angležinja pa ima na seznamu štiri zmage v PGT, od tega tri v Ponikvah. Med otroki sta slavili Mia Grahelj in Ema Vodopivec (mlajša in starejša deklica). Prijetno okolje, v katerem Panikuci pripravljajo svoj tradicionalni tek, je bilo zaradi svoje višine sicer malo manj soparno kot dolina, a se vročini 38 tekačev ni uspelo izogniti. Teklo je 24 moških, 9 žensk in pet deklic, fantje so tokrat odpovedali. Oba članska zmagovalca sta tekla solo tek, Urošu Rozmanu zdaj do okrogle desetke manjka samo še ena zmaga v PGT, Madeleine pa je tudi tokrat odsotnost slovenskih reprezentantk izkoristila za slavje na progi, ki ji od vseh primorskih najbrž najbolj ustreza. Urošu je sledil Simon Strnad, serijski zmagovalec tega teka (če spomin ne vara, je tam na najvišjo stopničko PGT pred leti stopil prvič), tretji pa je bil Bojan Jerončič, član ŠD Mahle in letos najuspešnejši od tekačev DLT Filipides. Najviše v absolutni razvrstitvi PGT je tokrat stala Manca Primožič, Uroševa boljša polovica, ki v svojih nogah najverjetneje skriva še dodatne potenciale. Na tretjo stopničko je stopila Liljana Berginc, v veteranskem dvoboju je nekoliko presenetljivo ugnala štiri leta starejšo Uršo Trobec. Uroš je za LT povedal: »Današnja tekma je bila zame test, da vidim, ali se mi forma po dopustu dviga. Vidim, da se. Sicer pa sem se že na začetku odlepil od ostalih in tekel v svojem tempu do konca. Bilo mi je malo vroče, a je bilo druženje na Ponikvah prijetno. Po podelitvi sta nas s šampanjcem počastila Marko Leban in njegova žena, ki praznujeta 40-letnico poroke.« Madeleine je svoj nastop komentirala z besedami: »To je bila ena od tekem PGT z manjšo žensko konkurenco, bilo nas je samo devet, toda na Šentviški planoti je vedno zelo prijetno. Zame je bilo nekoliko prevroče, drugi tekači pa so povedali, da ni bilo tako soparno kot lani. Glede teka lahko rečem, da se ni dogajalo nič posebnega. Tekla sem sama že od začetka in v cilj prišla z dvema minutama prednosti.« Naslednji tek, 13. v seriji PGT, bo 21. julija 17. Trejl na Bevkov vrh (Jazne), kjer bodo spet tekli tako odrasli kot otroci.
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij:ml. člani: Patrizio Grieco
Najhitrejši moški na Ponikvah.
Najhitrejše ženske.
Fotogalerija (z vsemi izidi) je na povezavi:
VJ
|
|
|
16. gorski tek na Malo goro | |
|
KAMNJE 09 06 |
|
Kamenjci so svoj tek, ki sodi v sam vrh po izvirnosti in domačnosti, ki se odlikuje z odlično organizacijo in atmosfero, v enakem slogu kot petnajstkrat prej izpeljali tudi na volilno nedeljo. Le da so tokrat nekaj dni pred tem razširili govorice, da utegne biti to zadnjič. Vzrok naj bi bila prešibka udeležba tekačev. Morda je prav to privabilo še nekaj dodatnih udeležencev, svoje pa je vsekakor prispevalo tudi dejstvo, da je gorskotekaško združenje tek izkoristilo za svoje državno prvenstvo veteranov in tudi za njihov pokal. Našteli smo 76 tekačev iz petih držav, zmagala pa sta Tadej Serdinšek in Anja Mikuž. Dan je bil delno oblačen, vlažnost pa je bila visoka, tako da je skoraj pet kilometrov dolga proga z 800 višinci pospešeno pila energijo iz teles. Na srečo je trasa speljana večinoma skozi gozd, ki je nudil nekaj sence. Simon Alič je bil med prvimi v Kamnjah, kot običajno, bil je tudi na stopničkah, a tokrat ne prav na vrhu. Zanimivo, ravno na strmini, ki je njemu pisana na kožo, ga je prehitel Mariborčan Tadej Serdinšek (letnik 1987), ljubitelj gorskega teka, ki pa ga zaradi poškodb v minulih letih nismo velikokrat videli na delu. Tako je Simona pičlih 21 sekund odrinilo stran od nove (desete?) zmage na Mali gori. Tretji je bil domačin Uroš Vodopivec, eden od organizatorjev tega teka in še vedno odličen tekač. Tadej in Simon sta za to, da Kamenjci organizirajo »še vsaj 50 tekov, potem bomo pa videli …« - in z njima se je strinjalo še veliko drugih tekačev. Uroš sicer ni zadovoljen s padcem števila udeležencev v zadnjih letih, ni pa med tistimi, ki bi tek ukinili. Le nekatere spremembe bi bilo treba izpeljati, trdi. Za to bi utegnil biti čas, ko naj bi se zamenjalo vodstvo PGT, kot naročen, a kaj, ko še ni videti posameznika ali ekipe, ki bi bila pripravljena ta pokal osvežiti in ga popeljati v nove čase. Najviše med tujimi tekači je prišel Nizozemec Kevin Strock, na peto mesto, čemur se lahko čudimo, saj najvišji vrh njegove domovine predstavlja le dobro tretjino višine kamenjskega vzpona (321 m). Ni pa pri tem ostalo, kajti med ženskami je kar na drugo mesto prišla Kevinova partnerka, postavna Rens Nyman. Reprezentantki Anji Mikuž ni pustila dihati, Slovenka se je morala kar dobro potruditi za zmago. V izjavi za LT (video) je Rens odločno izjavila: »Pridem tudi naslednjič, po zmago!« Tretja je bila še lani mladinka Lana Papič iz Ljubljane, na Kuclju druga (tudi tam je zmagala Anja). Omenimo še eno Ljubljančanko, Majo Laznik, osvajalko lesene medalje (4.). Maja je dan prej na Črnih njivah odtekla 17-kilometrski trejl in zaostala le za Ano Radivo. Tekel je tudi Stojan Melinc, gospodar gorskih tekov na primorskem koncu pred ero Simona Aliča. Na tekmah ga nismo videli kakšnih 20 let, kar pa Stojanu ni prav nič škodovalo, z lahkoto je osvojil naslov v kategoriji 60-64 let. Organizatorji so se ob koncu prireditve za pomoč in sodelovanje zahvalili predstavniku AZS (združenje za gorske teke) Bojanu Kožuhu in predstavniku Ljudstva tekačev Venčeslavu Japlju. Naslednji vikend (14.-16. junij) bo na vrsti Podbrdo s številnimi teki PTRF, veljavnimi za PGT, za nekatere starostne kategorije pa tudi za slovenski pokal in državno prvenstvo – in seveda za Pušeljc.
Izidi:PGT, absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij:ml. člani: Boštjan Vidmar Državno prvenstvo za veterane, gorski tek, disciplina gor:Moški:35-39: Tadej Serdinšek Ženske:35-39: Maja Laznik nad 70: -
Najhitrejši moški na Mali gori.
Najhitrejše ženske.
Fotogalerija (z izidi) je na povezavi:
https://www.youtube.com/watch?v=LBDtsZmDklk
|
|
|
28. Tek na Ratitovec | |
|
ŽELEZNIKI 01 06 |
|
Atletsko društvo Železniki je prvo soboto v juniju na pobočjih Ratitovca že osemindvajsetič izpeljalo svojo mednarodno tekaško prireditev. Ponudba tekov je bila bogata, našteli smo 147 startov, na klasičnem gorskem teku sta slavila Novozelandec Michael Sutton in Klara Ljubi (drugič zapored). Vreme je bilo, po mnenju večine tekačev, ki na to prireditev redno zahajajo, najmanj prijetno doslej – vsaj v zadnjih letih. Megla, dež, veter v zgornjem delu klasične trase, temperatura pa le nekaj stopinj nad ničlo. Zato pa sta toliko bolj prijala v Krekovi koči (1667 m), po prihodu v cilj, postrežena planinski čaj in tamkajšnja kulinarična specialiteta, flancati. Nekaterih iz kroga najhitrejših gorskih tekačev tokrat ni bilo na cilju, krivo je bilo predvsem istočasno EP v Franciji. Tekle so vse starosti, najmlajši za državno prvenstvo v gorskem teku, disciplina gor-dol, in slovenski pokal, za pokal so se borili tudi veterani, tekli so trejl, prvič so tekmovale tudi ekipe, v igri pa so bili še udeležba v Pušeljcu ter točke in udeležba v PGT (točke klasičnega teka). Kar malo preveč, če si se hotel znajti v vseh seznamih prihodov v cilj, za poročevalce pa je bilo spremljanje vseh tekov nemogoča naloga. Kamera Ljudstva tekačev (go-pro) je vrh Ratitovca zaradi neuvidevnega vremena za nekaj časa odpovedala, zasilna rešitev je bil dobri stari canon. Našteli bomo nekaj pomembnejših izidov, vsi so na voljo na spletni strani AD Železniki. Na točke PGT bomo morali čakati še nekaj časa, saj so organizatorji, v dogovoru z vodstvom PGT, sestavljanje seznamov izidov primorskega pokala spet prepustili naknadni obdelavi koordinatorjev; te razglasitve in medalj v Železnikih žal ni bilo. Razen najboljših poznavalcev mednarodne tekaške scene nihče ni mogel predvidevati, da bo zmago v elitni tekmi klasik odnesel Novozelandec. 30-letni Michael Sutton, vsestranski tekač, novozelandski reprezentant in državni prvak, po poklicu fotograf (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.) si je privoščil let z natanko drugega konca našega planeta do Slovenije, letalo je potem zamenjal z železnico in nato avtobusom končal pot do Železnikov, da je na start tekme prispel še pravočasno. Vašemu poročevalcu ni znano, kakšna je bila logistika njegovega povratka, spominja pa se, kako so slovenski tekaški kolegi pred leti nekajkrat poskrbeli za japonskega ljubitelja Slovenije in slovenskih gorskih tekov Mijačija Fužija. Michael je takoj po startu zbežal vodilni skupini, čez čas pa jo je znova prehitel in bil na cilju le za malo pred Stankom Janžekovičem – in še malo več pred Simonom Aličem. Kasneje je povedal, da je zašel in si pot podaljšal za kakšnega pol kilometra. Med ženskami je s klasično progo drugič zapored najhitreje opravila Klara Ljubi (letnik 1993), ki ji letos gre zelo dobro, zmaga pa ji je pustila še nekaj rezerve v nogah. Pol minute za njo je tek končala Katarina Pišotek, še dodatno minuto pa je zamudila deset let mlajša Lana Papič. Panoramski tek sta najprej končala aktualni rekorder Franci Teraž in mlajša mladinka, smučarska tekačica Julija Hitrec, ki je z uvrstitvijo pred veterankama Mihaelo Tušar in Uršo Trobec upravičila svoj priimek. Franciju sta na stopničkah družbo delala še dva veterana, Marko Leban in Ivan Tavčar. Med 22 tekači trejla sta slavila Tadej Skitek (drugič zapored), svoj lanski rekord je zgrešil za šest sekund, in Katarina Pohleven, ki je predse spustila samo tri moške. Naslednji tek iz serije PGT bo 9. junija Tek na Malo goro (Kamnje). Štel bo tudi za veteransko DP, disciplina gor.
Izidi:Državno prvenstvo in slovenski pokal, zmagovalci:ml. deklice: Uršula Ema Ostan (BOV) Klasik, absolutno, moški:
Ženske:
Panoramski, absolutno, moški:
Ženske:
Trejl, absolutno, moški:
Ženske:
Ekipni izziv:
Vsi izidi so na:
Najhitrejša na klasični progi Ratitovca: Michael Sutton in Klara Ljubi.
Fotogalerija:
Video: https://www.youtube.com/watch?v=yioKMyQwKBo&t=7s
|
|
|
21. Tek na Špičasti vrh | |
|
ZADLOG 26 05 |
|
Društvo Trma iz Zadloga je zadnjo nedeljo v maju pripravilo 21. izvedbo svojega gorskega teka na Špičasti vrh. Zmagala sta Lucijan Zalokar in Madeleine Whybrow. Tekaška tradicija v Zadlogu, vasici nad Črnim Vrhom na Idrijskem, gre naprej tudi po 20. izvedbi tamkajšnjega gorskega teka z dobrimi 400 višinskimi metri. Tokratna udeležba je bila v okvirih pričakovanega, po covidu-19 se vrti okrog 50 tekmovalcev na progi za odrasle, ob tem pa se organizatorji lahko pohvalijo z najboljšo otroško udeležbo v pokalu PGT, po pravilu je otrok več kot 40. Letošnja podatka sta 48 odraslih in 45 otrok (na pol krajši progi). Izvedeli smo, kje je vzrok za tako številne mlade tekače, ni bilo težko. Ime krivca je Drago Kavčič, učitelj na OŠ Črni Vrh. Če je šolskemu sistemu vseeno, kako zdravo preživljajo otroci prosti čas, je Drago prepričan, da gibanja, ki je temelj zdravega razvoja in rasti, nikoli ni preveč. Sodi med tiste učitelje, ki svoje delo opravljajo s srcem in marsikaj naredijo brezplačno, prostovoljno. Ampak slišati je, da bo Drago kmalu odšel med upokojence. Kaj pa bo potem z otroškimi teki v Zadlogu? Organizatorji, Florijan Lampe in kolegi, so optimisti, pričakujejo, da se bo našel naslednik. Naj ta (ne nepotrebni) odstavek zaključimo z navedbo, da sta bila letos v otroških kategorijah najhitrejša Urban Lampe in Neli Kompara, slednja je še v kategoriji mlajših deklic. Na članski progi tokrat ni bilo nekaterih rednih udeležencev. Poškodbe, dejstvo, da bodo naslednji vikend branili slovenske barve na evropskem gorskotekaškem prvenstvu v Franciji, pred katerim se velja dodobra odpočiti, drugi teki ... Presenečenje je bila zato udeležba Lucijana Zalokarja, ki bo v Franciji tekmoval v disciplini gor. Na naše vprašanje, ali mu Špičasti vrh ne bo izpil preveč moči, je odgovoril: »Saj sem razmišljal, kaj narediti, ampak prišel sem do zaključka, da tak krajši tek ne more škodovati, saj bo še dovolj časa za obnovitev moči. Če bi v Zadlogu tekli 45, 50 minut ali več, me zagotovo ne bi bilo na startu.« Lucijan, ne pozabimo, na svetovnem prvenstvu v atletiki se je kot 800-metraš uvrstil v polfinale, ima pri 29 letih že spoštljivo zalogo izkušenj. Tokratna zmaga je bila njegova tretja v Zadlogu (in šesta v PGT); če bo – denimo – na EP zmagal, bo veljalo razmisliti o poimenovanju zadloškega teka po njem :). Drugi je bil Gregor Hvala, sicer orientacist, ki pa ima že precej izkušenj tudi z gorskimi teki. Gregor je klubski tovariš Marka Bogataja, letos tudi gorskotekaškega reprezentanta in potnika v Francijo. Na nek način je Gregor Marka zamenjal na zadloških stopničkah. Tretji je bil Uroš Rozman, ki je že aboniran na eno od treh absolutnih stopničk PGT. V ženski konkurenci je slavila 32-letna Angležinja Madeleine Whybrow, prvič na Špičastem vrhu, tretjič v konkurenci PGT. Tokrat njen vikend ni bil namenjen kombinaciji tekaške in veslaške tekme, kot se ji pogosto dogaja, z užitkom se je v idealnih razmerah (Angleži v tem času ne uživajo v tako prijetnem vremenu kot mi) posvetila zgolj eni nalogi, takoj po vrnitvi v Koper pa si je privoščila še kopanje v morju z nekaj več kot 20 stopinjami – skoraj že pretoplem zanjo. Druga je bila Cerkljanka Edita Gashi, pred leti serijska zmagovalka tekem PGT, ki si ob družinskih obveznostih spet lahko privošči več gibanja v naravi. »Je bil že čas za stopničke, sita sem teh četrtih mest!« je povedala. Tretja je bila Urša Trobec, kateri pedagoške obveznosti v tem času ne dopuščajo kaj prida treningov. Prireditev je bila povsem na ravni prejšnjih, tekači so se počutili kot doma. Zadlog zagotovo sodi v ožji krog najprijaznejših tekov v PGT, pri tem pa spoštuje tudi vse standarde, veljavne v PGT, začenši s predpisano kategorizacijo. Kot je znano avtorju teh vrstic, samo v Zadlogu vodijo popolno evidenco vseh nastopov in doseženih časov tekmovalcev od leta 2004 dalje, ko so pripravili prvi tek. In tek so izpeljali tudi v času covida-19. Naslednji tek pokala PGT bo 1. junija Tek na Ratitovec. Na voljo bo več prog, za točke PGT bo štel klasični tek, ostali bodo priznani za udeležbo.
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij:ml. člani: Lucijan Zalokar
Najhitrejših šest na Špičastem vrhu.
Fotogalerija (z vsemi izidi) je na povezavi:
https://www.youtube.com/watch?v=oFw0tlTgXB4
VJ
|
|
|
Trejl KBK | |
|
KOPAČNICA (HOTAVLJE) 18 05 |
|
Športno društvo Hotavlje je 18. maja 2024 štirinajstič pripravilo svoj gorski tek, v zadnjih letih kot 20-kilometrski trejl prek Blegoša s 1.200 višinskimi metri. Premočno (z dvema drugima najboljšima izidoma doslej) sta slavila reprezentanta Mark Bogataj in Nuša Mali, ki se pripravljata na evropsko off road prvenstvo konec meseca v Annecyju (Francija). Časa za zadnje priprave na EP ni več veliko, najbrž je bil vikend 18./19. v maju še ena od zadnjih priložnosti za tekmovalno testiranje, kaj zmore 20 reprezentantov pred tem osrednjim gorskotekaškim in trejl tekmovanjem sezone. Dva od njih, Nuša Mali, ki bo v Franciji nastopila dvakrat (gor-vertikal in gor-dol), in novopečeni gorskotekaški reprezentant Mark Bogataj (nastopil bo v disciplini gor-dol), sta – prva svoje zadnje tekmovanje pred Annecyjem, drugi je dan pozneje imel še eno orientacijsko tekmo – prišla v Kopačnico. Oba sta premočno zmagala in postavila rekorda proge. Jaka Oblak je za Markom zaostal za dobrih pet minut, še dobre pol minute več Uroš Rozman. Katarina Pišotek, lanska zmagovalka tega trejla, je svoj lanski čas izboljšala za tri minute, vseeno pa je za Nušo zaostala za skoraj štiri minute. Maja Laznik je za zmagovalko zaostala za dobrih 12 minut. Trejl KBK tradicionalno sodi med najbolje organizirane in najprijaznejše tekaške prireditve pri nas. To lahko zapišemo tudi za letošnjo izvedbo, ki se je začela z jutranjo kavo, končala pa s številnimi praktičnimi nagradami in izvirnimi medaljami/pokali v obliki ocvirkovce, krušnega hlebca in potice izpod rok Nežke Demšar iz Krnice pri Novakih. Tisti, ki niso stali na stopničkah, so lahko Nežkine dobrote kupili pri njeni stojnici, na voljo pa je bilo še nekaj drugih dobrot iz tistih krajev. Za malico so tekači dobili celo klobaso in zaseko, absolutna novost v ponudbi pa je bilo brezplačno striženje in britje (!). Avtorju teh vrstic ni znano, da bi kaj takega ponujali na kateremkoli drugem teku. Tekmovanje je osnovni vsebini, teku za točke PGT (že dolgo je del tega četrt stoletja starega pokalnega tekmovanja), dodalo konkurence za veteransko državno prvenstvo v kratkem trejlu, za slovenski pokal in za Pušeljc, ki združuje štiri izmed dvajsetih tekov PGT. Tako je bilo z ugotavljanjem izidov kar nekaj dela, žal pa je pri tem kratko odneslo prav bazično tekmovanje za točke PGT. Tekači so se spraševali, zakaj se razglasitve najboljših ne ujemajo z razporeditvijo kategorij, veljavnih v PGT, odgovor pa bi lahko bil, da sta bili pri objavljanju izidov DP in slovenskega pokala uporabljeni kategorizaciji Atletske zveze Slovenije oziroma gorskotekaškega združenja. Še enkrat je bilo očitno, da uporaba različnih kategorizacij ne prinaša nič posebno koristnega, prej zmedo in jezo tekačev, prihranek pri medaljah pa je zanemarljiv. Glede na to, da so kategorizacije AZS usklajene z mednarodno dogovorjenimi, bi bilo smiselno ustrezno spremeniti kategorizacijo PGT. To je še zlasti utemeljeno v tem času, ko vedno številnejši tekih PGT vstopajo v uradni spored tekov združenja, sami PGT pa se potrjujejo kot baza za rast reprezentančnih kandidatov. Ko govorimo o organizatorjih, moramo pohvaliti odlično organizirano službo rediteljev in usmerjevalcev ob progi. Rediteljev je bilo veliko, svoje delo so opravili odgovorno, vključno s tem, da so enemu od tekačev, zamudniku na startu, zagotovili usmerjanje še za metlo. Prijavljenih je bilo 192 tekačev in tekačic, na cilju so jih našteli 170. Najštevilnejši so bili na tekmi pripadniki Počasnih, a drznih. Nagrado za čas, ki se je najbolj približal povprečju vseh tekačev, je prejel Simon Korošec. Helena Dolinar Kante je bila nagrajena za ferplej, saj je pomagala sotekačici, pri tem pa zanemarila svojo tekmovalnost (pripisali so ji zadnji čas, tik pred iztekom štiriurne časovne zapore). Naslednji tek iz serije PGT bo 26. maja tek na Špičasti vrh (Zadlog). Start je napovedan za 10. uro.
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Izidi po kategorijah PGT niso znani.
Zmagovalca, rekorderja trejla KBK, Mark Bogataj in Nuša Mali.
Helena Dolinar Kante je prejela nagrado za ferplej.
Fotogalerija 1 je na: Fotogalerija 2 je na:
https://www.youtube.com/watch?v=91bidVkCBbg
|
|
|
2. Vertikal Kucelj | |
|
VRTOVIN 05 05 |
|
Društvo za kulturo, šport, turizem in razvoj Ortaona je 5. maja 2024 v Vrtovinu pod taktirko Dominika Kobola drugič izpeljalo svoj vertikal na 4.800-metrski progi s 1.070 višinci. Sodelovalo je 49 odraslih (uradnemu seznamu dodajamo še enega tekača, ki zaradi poškodbe ni dosegel cilja, torej DNF) in 18 otrok. Na članski progi sta zmagala Anja Mikuž in Rok Bratina (z rekordom), na krajši progi za otroke pa sta po Gradišču znova slavila Maxim Batagelj in Marisa Leban. Dominikova ekipa je vertikal prvič organizirala lani, in dobra izvedba je novemu teku na Vipavskem zagotovila mesto na letošnjem seznamu tekov PGT za točke, za odrasle in otroke. Udeležba je bila v okvirih povprečja PGT, nekaj drugih tekov tistega vikenda je organizatorjem odtegnila še kakšnega tekača, ljubitelja ekstremnih strmin. Ob znanih obrazih tekmovalcev, ki se nočejo odreči tako žlahtnim preizkušnjam, smo na progah videli tudi domače športnike; Dani Nevreden in Luka Batagelj sta se uvrstila v drugo peterko, kar je lep dosežek za mladeniča, ki se sicer ukvarjata s plezanjem. Tekli so tudi domači otroci, vsi za društvo Ortaona (povejmo, da je Ortaona ime Vrtovina, ki ga je kraj nosil pred tisoč leti). Pet tekačev je prišlo iz Italije. Prireditvi so dali mednarodni pečat, s katerim se – ne pozabimo - ponašajo vse tekme PGT, Monica Sargoro (izjava za video) je dogajanje prijazno označila kot srečanje ene same velike družine in tako razkrila, zakaj so teki PGT tudi pri njih cenjeni. Za Roka Bratino iz Tolmina je bil Kucelj izziv, ki se mu ni mogel upreti. V letošnji sezoni še ni tekmoval, Vrtovin je bila prva tekma, na njej je želel predvsem testirati, kje je s formo. Njegov komentar nastopa najdete v našem videu, v njem je tudi odgovor na vprašanje, ali nekdanji šestouvrščeni na mladinskem svetovnem prvenstvu, zdaj tridesetletnik, še razmišlja o nastopih za reprezentanco. Rok je v solo teku za več kot tri minute prehitel lanskega rekorderja Simona Aliča, nova znamka je 43:13. Dobršen del tega naskoka dobrih 20 let mlajšega tekmeca gre pripisati temu, da je Simon 1. maja nastopil na njemu tako ljubemu Triajurju, zahtevni kombinaciji gorskega kolesarjenja, gorskega teka-gor in spusta, namenjenega predvsem trojkam. Kot običajno je vse tri odseke absolviral sam in s tretjim mestom znova potrdil svoje mesto med legendami tega prvomajskega dogodka v Benečiji. Dan pred Vrtovinom je tekmoval še na kolesu, tako da doseženi izid na Kuclju zahteva globok priklon. Tretji je bil Uroš Rozman, katerega forma se dviguje. Njegova družina je na Gorenjsko ob pokalu odnesla še tri medalje, tudi kategorijske za očeta Aleša in partnerko Manco. Poškodba rekorderke proge Varineje Drašler (lani je to peresnolahko tekačico burja neusmiljeno premetavala) je preprečila soočanje dveh društvenih kolegic, Anja Mikuž se je tako merila z moškimi. Le štiri je spustila predse, lanski čas je popravila za štiri minute, še za nekaj več je za sabo pustila drugouvrščeno Lano Papič, še lani mladinko. Njen nastop je bil nov dokaz odlične letošnje pripravljenosti, posledice sistematičnega in predanega treninga. Pristavimo, da je na isti dan slavila tudi Anjina trenerka Lucija Krkoč, zmagala je na italijanskem državnem prvenstvu in povečala pričakovanja naših reprezentantov pred evropskim prvenstvom, na katerem bo nastopila tudi Anja. Za Lano je bil to prvi nastop na tekmah PGT, verjetno jo bomo še videvali. Mladini je na tretjem mestu sledila veteranka Mihaela Tušar, kljub letom in pičlim priložnostim za treniranje sposobna uvrščanja na stopničke. Glede na to, da je bila to šele prva tekma za točke PGT, lahko zapišemo, da so jo organizatorji izpeljali tako rekoč vzorno. Tekači so ob vseh obveznih elementih za 15 evrov (otroci 5) prejeli še tehnično majico, pričakala jih je odlično pripravljena, težavna, a lepa proga, izidi so bili hitro na ogled, otroci so se med čakanjem na razglasitev zabavali na športnem poligonu dvorane krajevne skupnosti … Dominik in njegova ekipa sta se brez dolgega premišljevanja odločila za sistem prijavljanja in ugotavljanja izidov uporabiti priročno platformo Race Result, tako da so – med drugim - podatki hitro na voljo, razpredelnice pa pregledne. Ta rešitev bi utegnila biti primeren odgovor na nered pri objavljanju izidov, ki zadnje čase prevladuje v PGT in načenja živce tekmovalcev, začenja pa se pri posameznih organizatorjih. Dobrega vtisa nekaj podrobnosti ne more skvariti, prihodnjič bodo organizatorji lahko uredili še to: več oznak na progi, vidnejša ureditev cilja, pri izidih pravilne zastavice držav, iz katerih prihajajo tekmovalci. Naslednji tek iz serije PGT bo v Hotavljah (Kopačnica), KBK trejl prek Blegoša, pripravili ga bodo 18. maja. Štel bo za Pušeljc in državno veteransko prvenstvo v kratkem trejlu. POPRAVEK: Vseh odraslih tekačev je bilo 50, prišteti moramo še regularno prijavljeno uradno navijačico Valentino Čufer, ki je sodelovala netekmovalno.
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij:ml. člani: Rok Bratina
Najhitrejši moški na Kuclju.
Pokali za najhitrejše ženske v Vrtovinu.
Fotogalerija (vključeni so vsi izidi) je na povezavi:
Video je na povezavi: https://www.youtube.com/watch?v=wWWk0rJlwow&t=10s
VJ
|
|
|
20. Bubin tek na Javornik | |
|
COL 21 04 |
|
Četrti letošnji gorski tek iz serije Primorskih gorskih tekov, Bubin spominski tek, je bil 20. po vrsti, društvo Trillek ga je izpeljalo prav na dan, ko se je Silvo Tratnik – Buba pred 20 leti poslovil. Tokrat je bil obeležen s prisotnostjo in sodelovanjem združenja za gorski tek, predvsem z državnim prvenstvom v gorskem teku, disciplina gor. Med člani sta naslova osvojila Timotej Bečan (šestič, po vrsti) in Lucija Krkoč, ki je naslov v gorskem teku zadnjič osvojila pred devetimi leti, po daljši odsotnosti pa se zdaj vrača v reprezentanco. Uvrstitve članov in mladincev so štele kot eden od kriterijev za sestavo reprezentance za evropsko prvenstvo v gorskih tekih v maju/juniju v Franciji (Annecy). Izpeljava številnih konkurenc tekačev vseh starosti je bila zahtevna, vendar so ji bili organizatorji s Cola kos, le malo dalj časa je bilo treba čakati na razglasitev. Vreme je bilo bogato s soncem, a sveže, zjutraj je vrh Javornika kazalo -1, kasneje se je nekoliko otoplilo, začuda pa na cilju sploh ni bilo tako vetrovno kot na startu. Starta sta bila dva, za otroke, ki so tekli na 700- in 2.500-metrski progi, s startom poldrugi kilometer od Cola, ter za člane in mladince na 9,5- in 5,6-kilometrski progi s 720 oziroma 500 višinci, vmes pa je bilo še za 180 oziroma 160 metrov spustov. Progi sta bili nekoliko drugače speljani kot pred tremi leti za Colski izziv, nacionalno nadomestno tekmo za odpadlo svetovno prvenstvo, predstavniki združenja za gorski tek so traso želeli približati karakteristikam francoske. Tekmovalo je nekaj več kot sto tekačev, med njimi so bili kandidati za mesta v reprezentanci in novi, obetavni obrazi. Izmed slednjih omenimo mladinca Tineta Žižmonda iz Nove Gorice, nekako v ozadju pa sta ostala najhitrejša udeleženca otroškega teka, 15-letna starejša deklica Živa Remic (AK Olimpija) in 13-letni Jurij Humbel (AK Pomurje). Najhitrejši absolutno je bil Jurij, Živa mu je sledila z 51 sekundami zamude. Živa je sicer stadionska tekačica, lastnica nekaj rekordov v svoji starostni kategoriji (dan pred Colom je postavila državni rekord na 600 m), vendar se občasno poda tudi v strmino. Tako je letos na Sv. Primožu presenetljivo premagala vse ženske tekmice. Za LT je v videu s Cola zatrdila, da »absolutno« ostaja pri stadionskih tekih, a to ne pomeni, da je ne bomo kdaj pa kdaj še videli na kakšnem gorskem teku. Zapomnimo si jo, o njej bomo še slišali, zelo verjetno pa tudi o Juriju. Zmagi Timoteja in Lucije v članski konkurenci sta bili pričakovani, oba sta slavila že tudi na prvi letošnji gorskotekaški pregledni tekmi v disciplini gor-dol na Škabrijelu. Col je potrdil ugoden vtis o pripravljenosti tekačev in tekačic s Škabrijela, kjer pa ni bilo poškodovane Klare Močnik, 14. mladinke na lanskem svetovnem prvenstvu v Avstriji; mlada Cerkljanka je prebrodila poškodbo in prihaja v formo, dober mesec do EP pa bo ponudil tako njej kot drugim še nekaj možnosti za piljenje forme. Tine Žižmond bo tam tekel z vrstniki in nabiral izkušnje pred bližnjim prestopom v člansko kategorijo, skupaj z obema Klarama utegne v Franciji poseči po visoki uvrstitvi. Nekaj podobnega smemo pričakovati od povratnice Lucije, če je le ne bo izdalo zdravje, in Timoteja, morebiti pa bo tej peterici sledil še kdo. Zdi se, da smemo tokrat spet, po nekaj sušnih letih, pričakovati prijetne novice iz Annecyja.
Izidi:Absolutno PGT, tudi za državno prvenstvo:Moški:
Ženske:
Mladinci, državno prvenstvo:Moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij PGT:ml. člani: Timotej Bečan
Članska državna prvaka, Timotej Bečan šestič, Lucija Krkoč drugič.
Klara Velepec.
Živa Remic.
Tine Žižmond.
Fotogalerija je na:
Video je na: https://www.youtube.com/watch?v=6CzK84oy7l8
|
|
|
23. Gradiški tek | |
|
GRADIŠČE PRI VIPAVI 01 04 |
|
V 23 letih, kolikor dolgo TD Burja pripravlja svoj gorski tek, zadnja leta s ciljem na Škavnici, tekačev nikoli ni spremljal tako umazan zrak kot ob zadnji izvedbi tega velikonočnega teka. Avtomobili so bili blatni, kot da so pravkar prekrižarili puščavo, saharski pesek je s svojimi rjavo-oranžnimi odtenki atmosfero obarval kot v kakšnem postapokaliptičnem filmu in močno zmanjšal vidljivost. A tekačev, vsaj tistih, ki so se teka udeležili, ni motil (verjetno pa so se nekateri, ki so tokrat ostali doma, odločili, da pljuč in ostalih organov ne izpostavljajo po nepotrebnem). Mikro delci vsekakor škodujejo, vendar je krajše izpostavljanje vse kaj drugega kot vsakodnevno življenje v s smogom zastrupljenih urbanih središčih. Toliko o saharskem pridihu minuli ponedeljek na Vipavskem in o tekaški trdoživosti, gremo na tekaški del tega poročila. Tek je štel za PGT, tako članski kot otroški. Teklo je 61 odraslih (tudi kakšen nekaj manj odrasel tekač) in 14 otrok. Tokrat junak tekme ni bil nerjaveči Simon Alič, junakinja je bila Anja Mikuž z Gore, navzven mirno, nikoli glasno dekle dobrih živcev in jeklene volje, ki si je ne tako dolgo nazaj zadala, da v gorskem teku poskusi narediti tisto, kar bo mogoče – četudi se ji je tedaj to morda zdelo komajda dosegljivo. S trdim delom je telo usposobila za boljše in boljše dosežke, ga izklesala podobno kot ga je pred leti košarkar Timotej Bečan, danes najboljši slovenski gorski tekač svetovne vrednosti, in želje se izpolnjujejo. Lani je prišla v državno reprezentanco, pozimi si je pod vodstvom Lucije Krkoč pripravljala bazo za letošnjo sezono, obenem pa – tako mimogrede – osvojila (hrvaško) istrsko zimsko ligo. Prvi letošnji nastopi nakazujejo, da se je stopnja njene pripravljenosti letos dvignila, seveda pa ena lastovka še ne prinese pomladi, zato si je Anja v Gradišču obetala, da jo bo konkurenca - predvsem Varineje Drašler, lani najboljše gorske tekačice v državi in Anjine klubske kolegice – postavila na mesto, ki ji gre. Varineje v Gradišče ni bilo in izkazalo se je, da niti druga dekleta ne bodo lovile koraka z njo. Tekla je svoj, kar hiter tempo, ob še dveh tekačih, tako da ji je ura na cilju pokazala nov osebni rekord te proge; kot se je kasneje izkazalo, tudi ženski rekord proge. 28:53 je za 50 sekund boljši čas od dosedanjega rekorda, lanskega dosežka Varineje (ob teh dveh je pod pol ure na tej štirikilometrski progi s 580 metri vzponov tekla le še Klementina Lemut). Verjetno bi Anja bila še hitrejša, če bi se dajala s katero od močnejših konkurentk. Na cilju je bila peta, dobre tri minute za Simonom Aličem, ob dajanju izjave za LT pa še vedno ni bila gotova, koliko je dejansko vreden ta dosežek. Njene misli so že bežale naprej na Col (21. aprila), kjer bo proga daljša, klanec pa zahtevnejši od vipavskega. Želi si ga kar najhitreje premagati in si ustvariti ugodno izhodišče za reprezentančno kandidaturo in nastop na evropskem prvenstvu konec maja in na začetku junija v Franciji. Statistika LT Aneja Likarja ni bilo na tekmi, takoj ko je izvedel za izide, pa je ustrelil: »Anja postaja vrhunska!« Novice iz primorskega gorskotekaškega sveta, Anjine niso edine, nas spravljajo v dobro voljo in dvigujejo pričakovanja v reprezentanci … Druga je bila Urša Trobec, že lastnica svetovnih medalj, tretja pa Jana Piculin, ki po letošnjem zmagovitem Sabotinu drži besedo in gosti žensko konkurenco za stopničke. Simon Alič ni bil v coni svojega rekorda 23:54, je pa bila to njegova 14. zmaga, dosežena v klancu, s katerim prijateljuje veliko bolj kot Lucijan Zalokar in Uroš Rozman. Kot je priznal po tekmi, je v tekaškem delu proge imel Lucijan, potegnil je že na samem startu, že več kot sto metrov prednosti, in Simon je že pomišljal, da mu bo dokončno zbežal. Pa je strmina opravila svoje. Omenimo še 16-letnega Luko Rodmana, ki je uspešno prestopil iz otroških v članske teke. S časom 29:38 je bil sedmi. Tekli so trije od štirih članov družine Krebelj – Kovačič iz postojnskih Hrašč. Najprej sta s svojo progo opravili najmlajši, 7 in 4 leta stari Maja in Lina, nato pa se njun tata Jani. Tekla ni edino mama Nina, ki bi ji tek še najbolj pristajal. Nina Kovačič je namreč še pred dobrim desetletjem bila najboljša postojnska šprinterka, državna reprezentantka. Na vprašanje, zakaj se kot rekreativka ne loti še gorskega teka, odgovarja, da je bolj vajena kratkih prog, jasno pa je tudi, da sta zdaj njena prva skrb hčerki. Velik del posla je pravzaprav že opravila, svoje tekaške gene je predala naprej, v uporabo naslednji generaciji. Podobno darilo sta Maja in Lina dobili tudi od očeta, nekdanjega košarkarja. Morda pa bomo čez kakšno desetletje pisali vesele novice o dosežkih postojnskih gorskih tekačic … V otroški tekmi sta bila najhitrejša triatlonec Maxim Batagelj in Marisa Leban. Oba sta v Gradišču že nastopala, Maxim je bil predlani tretji, Marisa pa je letos obranila lansko zmago. V najmlajši kategoriji sta bila prva Nace Rehar in Neli Kompara. Večino medalj so pobrali tekači ŠD Nanos pod mentorstvom Lucije Krkoč. Se imajo kaj naučiti! Naslednja tekma PGT bo torej 21. aprila na Colu, gorski tek na Javornik. Tekma bo veljala za točke PGT (člani in mladina), a tudi za državno prvenstvo v gorskem teku in slovenski pokal ter kot pregledna tekma za sestavo državne reprezentance.
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij:ml. člani: Lucijan Zalokar
Zmagovalca Gradiškega teka 2024 Anja Mikuž in Simon Alič.
Video je na: https://www.youtube.com/watch?v=Y0XTREOHzhQ
|
|
|
Pregledna tekma po Škabrijelu | |
|
NOVA GORICA 23 03 |
|
Združenje za gorski tek je 23. marca 2024 na pobočjih Škabrijela nad Novo Gorico izpeljala pregledno tekmo za sestavo reprezentance, ki bo med 31. majem in 2. junijem 2024 v francoskem Annecyju zastopala slovenske barve na evropskem prvenstvu v off-road tekih, tek gor-dol. Kot ocenjuje Edvin Kosovelj, eden od predstavnikov trenerske stroke v združenju, ima Slovenija možnosti, da se v vseh kategorijah (člani, mladinci) na tekmah v gorskem teku uvrsti med prvih 15 uvrščenih. Edvin Kosovelj je na domačem poligonu, po Škabrijelu, kjer zadnje čase na velike tekme pripravlja predvsem mladince, zasnoval progi za člane in mladince, ki se po svojih značilnostih približujeta tistim na EP. Pregledno tekmo je, ob pomoči tekaških prijateljev, tudi izpeljal. Meritve je opravljala ekipa atletskih sodnikov, predstavnikov Ljudstva tekačev, družina Kosovelj pa je poskrbela za nagradni sklad v višini 2.500 evrov; razdelilo si ga je po sedem najboljših v kategorijah. Udeležba je bila izdatna, nekaj tekačev in tekačic se je opravičilo, sicer pa so tekli praktično vsi resnejši kandidati za reprezentanco. Dodajmo, da so se mlajši mladinci potegovali za vstop v ekipo, ki bo 22. junija 2024 nastopila na mednarodnem pokalu U 18 v kraju Anguilar de Campoo v Španiji. 16. članov (en izven konkurence) in članic je teklo 13.900 metrov in premagovalo 990 višinskih metrov vzponov, mladinci in mladinke pa so se merili na 5.900-metrski progi s 380 višinskimi metri vzponov. Najboljši člani so ponovili medsebojno merjenje iz prejšnjega vikenda, ko so nastopili na trejlu Kokoš. Obakrat smo videli enake stopničke, Timotej Bečan in Lucija Krkoč sta zmagala pred Markom Bogatajem in Varinejo Drašler ter Markom Tratnikom in Petro Tratnik. Presenečenje je bilo v Bazovici drugo mesto Marka Bogataja, orientacista iz Žirov, ki je zgolj za sekundo zaostal za najboljšim slovenskim gorskim tekačem, na Škabrijelu pa je uvrstitev ponovil, a je tokrat njegov zaostanek znašal tri minute. Za to so krivi pravi gorskotekaški vzponi na Škabrijel, ki Marku ne gredo tako dobro od nog kot spusti, v katerih ne zaostaja prav veliko za Markom Tratnikom, ta jih obvlada »v nulo«. Najbrž se bo zgodilo, da bo Mark, ki je že uredil svoj status znotraj Atletske zveze Slovenije, ekspresno prišel v reprezentanco, kjer ne bo niti približno peto kolo. Bomo videli, koliko bo v dobrih dveh mesecih še popravil obvladovanje vzponov … Šampionka Lucija je kljub nekaj zdravstvenim težavam Varinejo Drašler za sabo pustila za skoraj pet minut in se na velika vrata vrača v reprezentanco, ki jo je pred leti zapustila zaradi materinstva. Njeni urniki so zapleteni, s trmo pa se je že prebila na zelo visoko tekmovalno raven – in do Francije bo temu še kaj dodala. Izmed drugih tekačic omenimo še Nušo Mali, ki se je na gorskotekaško progo odpravila po dveletni pavzi, zanjo je bila najprej kriva poškodba, sledilo pa je obdobje posvečanja stadionskim in ravninskim tekom. Za doseganje ustrezne forme, po kateri je slovela v času svojega prehoda iz mladinskih v članske vrste (stara je 23 let), ko je bila najobetavnejša mlada tekačica v državi, ima še dovolj časa. To, kar je pokazal med člani Mark, in še nekaj več, je med mladinci serviral Tine Žižmon. Goričan je na svojem terenu povedel sotekače proti vrhu in narekoval tempo (Timotej je na cilju povedal, da je mladino spustil naprej, v višjo prestavo je dal šele, ko so se mladinci odpravili proti cilju, člani pa so med seboj poračunali, koliko je kdo vreden), v cilj prišel prvi, z več kot poldrugo minuto prednosti pred Jako Marinkom, leto mlajšim (že) reprezentantom. Letos bo Tine lahko kar visoko meril na EP med vrstniki, že prihodnje leto pa se bo znašel med volkovi v članski konkurenci. Vsekakor za reprezentanco pomeni okrepitev, tako kot med dekleti vse boljša zmagovalka Klara Velepec in druga Ana Vita Verneker. Ana Vita je dve leti mlajša od Klare (je letnik 2008), na Škabrijelu je zmagala med mlajšimi mladinkami in je – razen Klare – premagala tudi vse starejše mladinke. Tako kot najhitrejši med mlajšimi mladinci Žiga Jan Novak bi tudi ona lahko nastopala v konkurenci starejših in mlajših mladink. Tako, skušali smo uganiti, na čem svoj optimizem gradi Edvin Kosovelj, ko omenja možnosti preboja med najboljših 15 na EP po vseh kategorijah. Ne pozabimo, kakšna je zgodovina tega prinašalca številnih medalj z največjih gorskotekaških tekmovanj in njegovih varovancev. Pred nami sta dva meseca piljenja forme, potem pa bomo lahko primerjali današnje napovedi s francoskimi dosežki. Pregledna tekma za tekače dolgega trejla (člani), ki bodo tudi tekmovali v Annecyju, bo 6. aprila v hrvaški Istri, pregledna tekma za gorske tekače, tek gor, pa bo 21. aprila na Colu, hkrati z državnim prvenstvom (člani, mladinci).
Izidi:Moški:
Ženske:
Mladinci:
Mladinke:
Ml. mladinci:
Ml. mladinke:
Izidi, absolutno člani.
Fotogalerija je na:
https://www.youtube.com/watch?v=wRvdekjomXs
|
|
|
Pivo tudi na jubilejnem IM | |
|
STRUNJAN 06 03 |
|
Tako kot še vsako leto bo tudi na jubilejnem desetem Luka Koper Istrskem maratonu tekače spodbujal Dušan Mravlje, legenda slovenskega in svetovnega ultra teka. Na neuradni okrepčevalnici pri podhodu, ki jo bo upravljala Gostilna Strunjan, bodo pod Dušanovo taktirko v nedeljo, 14. aprila, med 10. in 13. uro (približno) stregli z vodo in češkim pivom. Skozi Strunjan bodo letos tekli maratonci in polmaratonci, in to po dvakrat. Maratonci bodo startali ob 8. uri v Luciji, do Ankarana in nazaj. Mimo strunjanske okrepčevalnice Dušana Mravljeta, Gostilne Strunjan in Ljudstva tekačev bodo tekli dvakrat, na četrtem in 39. kilometru. Pivo bo maratonce čakalo, ko se bodo vračali, tri kilometre pred ciljem se bo marsikomu prileglo nekaj požirkov piva. Polmaratonci bodo prav tako startali v Luciji. Tekli bodo proti Strunjanski dolini, tudi oni dvakrat mimo Dušanove okrepčevalnice, na 13. in 18. kilometru. Dušan bo tekače spodbujal, pomagal pri strežbi, brez težav se bo lahko vsakdo z njim fotografiral in spregovoril nekaj besed (najhitrejši, ki jim je rezultat izrazita prva skrb, se ob tej okrepčevalnici seveda ne bodo zadrževali, počasnejši pa si bodo tudi tokrat vzeli kakšno minuto pavze). Okrepčevalnica pri Mirjani, Dušanov stil, bo z vodo dopolnjevala ponudbo uradnih točk z okrepčilom.
Podrobnosti o Luka Koper Istrske4m maratonu najdeš tukaj:
Tako je bilo lani.
|
|
|
Gorski tek na Tabor, zaključek PGT 2023 | |
|
GABERJE 03 03 |
|
Gorski tek na Tabor (nad Gaberjem) je pritegnil 49 odraslih tekačev in 9 otrok. Med prvimi sta na podaljšani progi slavila Primož Piškur in Anja Mikuž. Teku je sledila zaključna prireditev PGT 2023. Tek na Tabor je bil letos za 1.300 metrov daljši, tekači so premagali 500 višinskih metrov, med dvema približno enako visokima vzpetinama, Ostrim vrhom (422 m) in Taborom (423), je bilo 250 metrov spusta. Spremembo je večina tekačev pozdravila, kljub blatu na spustu, ki je zahteval nekaj več previdnosti. Organizatorji iz TD Vipava so najhitrejšima na prvem vrhu, Simonu Aliču in Anji Mikuž, namenili posebni priznanji. Zmagal je Primož Piškur, to je njegova četrta zmaga na tekmah PGT. Sledil mu je klubski kolega iz AD Olimpik Uroš Rozman, pred četrtim Simonom Aličem pa je na zadnjem vzponu prav vse zaloge moči porabil tretji Lucijan Zalokar. Na petem mestu je skupino zmagovalcev na tekmah PGT zaključil Elis Filipič, šesta pa je bila Anja Mikuž, tudi že zmagovalka – to je bila njena tretja absolutna zmaga. Morda je bila Anjina uvrstitev še največje presenečenje tega teka, saj je ob enakopravnem kosanju s fanti zabeležila tudi za dve minuti boljši čas od lani najboljše gorske tekačice v državi Varineje Drašler. Ne bi mogli reči, da je Varineja zaostala za pričakovanji, najbrž bo bolj prav zapisati njeno oceno, da je klubska kolegica Anja to zimo naredila velik korak naprej. V ženski konkurenci si tako letos lahko obetamo zanimive boje za vrh stopničk. Reprezentantki sta s svojima dosežkoma odskočili, tretja Tina Oberstar, novinka v PGT, je namreč za Varinejo zaostala za več kot šest minut. Po nekajmesečni pavzi je spet tekmoval nekdanji smučarski skakalec, olimpijec Danilo Pudgar. V tem času so mu zamenjali še drugi kolk, in tako kot prvič je tudi tokrat z izjemno voljo telo hitro spet spravil v formo. Na Tabor je tekel z zategnjeno ročno, na cilju pa z veseljem ugotavljal, da je telo preizkušnjo prestalo zelo uspešno. Ko smo pri starejših kategorijah (Danilo je letnik 1952), povejmo, da je TD Burja tekačem upokojencem namenili poseben popust pri startnini. Udeležba najmlajših je bila bolj pičla, našteli smo devet tekačic in tekačev. Najhitrejša sta bila Anej Curk (še raje kot tek ima nogomet) in Ema Vodopivec. Emo in Patrika Komparo so na zaključni prireditvi dobesedno zasuli z darili, namenjenimi najboljšim v skupni uvrstitvi otrok lanske sezone. Sledila je zaključna prireditev sezone 2023, po napovedi koordinatorja PGT Klavdija Čendaka predzadnja pod sedanjo upravo. Klavdij se bo dokončno poslovil, po dobrih 15 letih, 1. decembra 2024, ko se bo vedelo, kdo (in če sploh) bo prevzel nadaljnjo skrb za PGT. Razpis je odprt, zaželene so nove ideje, ki naj nadaljujejo žlahtno četrtstoletno tradicijo tega primorskega tekaškega pokala. Kratek pregled lanske sezone in seznam letošnjih tekov je predstavil tehnični koordinator PGT Ivo Kete. Izidi lanske sezone so zdaj na ogled na spletni strani PGT (http://www.primorskigorskiteki.si/). Kot običajno je prisotne razgibal in zabaval sam šef, prireditev so sklenili s pogostitvijo in druženjem. Tretji gorski tek PGT 2024 bo 1. aprila Gradiški tek (Vipava).
Izidi teka na Tabor, absolutno:Moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij:ml. člani: Lucijan Zalokar
Pokalna tekma na Porezen (hendikep):Moški:
Ženske:
Skupne uvrstitve PGT 2023:Absolutno, moški:
Absolutno, ženske:
Po kategorijah, zmagovalci:ml. člani: Alan Štor (ŠD Tekači Vipavske doline)
Najhitrejši na Taboru.
To je šesterica najboljših v skupni konkurenci PGT 2023. Simon Alič je največji pokal osvojil desetič, tako se je izenačil z Mihaelo Tušar, za Varinejo Drašler pa je to četrta zmaga.
https://www.youtube.com/watch?v=21nrghbRSUY
|
|
|
Sabotin Vertikal | |
|
SOLKAN 25 02 |
|
Zmagovalca prve tekme v sezoni Primorskih gorskih tekov 2024, sabotinskega kronometrskega vertikala, sta Marko Abram in Jana Piculin; oba sta slavila prvič. Pavza med zadnjo tekmo v stari in prvo v novi sezoni PGT najbrž ni bila še nikoli tako dolga kot tokrat. Po Otlici 2023 so se gorski tekači ponovno srečali v nedeljo, 25. februarja 2024, v Solkanu. Teklo je 43 tekmovalcev (slišati je bilo pripombe, da je bil tek premalo napovedovan, da zanj ni vedlo prav veliko tekačev). Za tiste doslej najboljše na PGT, katerih odsotnost je bila očitna, ne bi mogli reči, da niso bili obveščeni. Res je, da informacije na uradni strani PGT iz takšnih ali drugačnih razlogov zamujajo, upamo pa si trditi, da so napovedi in druge informacije na spletnih straneh Ljudstva tekačev in na našem facebook profilu redne in pravočasne. Tisti ljubitelji teka, ki si želijo še dodaten vir informacij, pa lahko sprejemajo še osebno e-pošto Ljudstva tekačev (prijave na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.). Če spomin ne vara, sta oba tokratna absolutna zmagovalca prvič slavila na katerem od tekov PGT. Marko Abram je že dolgo redni udeleženec teh pokalnih tekov, Jana Piculin iz Solkana (letnik 1992) pa se je na domačem terenu za sodelovanje na teku odločila prvič – seveda pa to progo pozna kot lastni žep. Marko je povedal, da se je letos čez zimo pripravljal temeljiteje kot običajno. S tem, da je štirikratnemu zmagovalcu PGT Elisu Filipiču ubežal za več kot minuto in pol, se je njegova začetna forma v letu izkazala za kar visoko, na naslednjih tekmah pa bo imel priložnost moči meriti še z drugimi prvokategorniki PGT. Tretji je bil Matej Kolenc. Jana je bila vesela zmage, ob odsotnosti mladih sil je bila njena konkurenca skupina večno mladih veterank, med katerimi je bila tokrat najhitrejša Urša Trobec pred Ivico Žlogar. Tekel je tudi šampion ravninskih prog Jadran Nardin in se v družbi številnih tekačev, rojenih v petdesetih letih, slaba tretjina od vseh jih je bilo, uvrstil nekje na sredino. Če že omenjamo ducat petdesetic, se moramo spomniti še najstarejšega, edino štiridesetico, Edija Kutina, rojenega leta 1949, rednega osvajalca medalj tudi v konkurenci nekaj let mlajših tekmecev. Najhitrejša starejša članica Tina Oberstar je iz Postojne pripeljala svojo skupinico tekačev, z napovedjo, da se želijo tekov PGT redno udeleževati. Ne bo presenečenje, če bo tudi zmagovalka Jana postala redna udeleženka – in kandidatka za visoka mesta. Zanimivo bo spremljati, kako se bo merila s tačas najhitrejšimi. Naslednja nedelja (3. marca) bo dan za drugi letošnji tek PGT, na Tabor, kjer bo proga nekaj daljša od dosedanje. Kot običajno bo teku članov in mladine sledila zaključna prireditev PGT 2023, na kateri bomo končno tudi uradno izvedeli, kateri tekači so bili najboljši lani.
Izidi, absolutno:Moški:
Ženske:
Vsi izidi so objavljeni v fotogaleriji:
Najhitrejših pet (Urša je pred tem zapustila kajak center).
Video najdeš na: Sabotin Vertikal 2024 (youtube.com)
|
|
|
Napoved sezone PGT 2024 | |
|
PODRAGA 16 01 |
|
V Podragi na Vipavskem so se 16. januarja 2024 sestali organizatorji tekov pokala Primorski gorski teki ter koordinatorja PGT Klavdij Čendak in Ivo Kete. Pregledali so potek v lanski sezoni in izdelali ponudbo sezone PGT 2024, jubilejne 25. Najpomembnejša novica je prišla ob koncu sestanka, zato začnimo z njo: glavni koordinator pokala Klavdij Čendak je sporočil, da se bo (z ekipo, v kateri je njegova desna roka operativec Ivo Kete) po izteku letošnje sezone poslovil: »Potrebujemo spremembe, in da bo za razmislek dovolj časa, to povem leto pred odhodom. Pokalu bi prav prišel nov veter, sicer pa v njegovem delovanju ni večjih težav. Prvega decembra (zaključek sezone 2024 v Gaberju) bi morali imeti novo kadrovsko rešitev. Po 15 letih mi ni lahko oditi, vendar se to mora enkrat zgoditi.« Uvodoma je Kete podal jedrnato poročilo o sezoni PGT 2023. Prav na koncu sta odpadla dva teka, na Hleviše in Nanos, odložen pa je bil tudi prvi tek sezone 2024 z zaključkom PGT 2023. Tudi to je vplivalo na število udeležencev tekov, to je nekaj manjše kot leto prej. Načeto je bilo vprašanje objavljanja izidov tekem in točkovanja, oboje je lani spet krepko zamujalo. Vzroke gre iskati v prepoznem oddajanju seznamov koordinatorju Keteju, različnostih sistemov prikazovanja izidov, pa tudi same navedbe v izidih so pogosto vprašljive. Za ohranitev kakovosti in priborjenega ugleda pokala je nujno zagotoviti ustrezno rešitev. Teodor Markoč (Podbrdo) je spomnil, da tehnologija ponuja kakovostne in cenene rešitve, ena od teh, nemška platforma Race results, se je pri izvedbi tekov PTRF in Pušeljca izkazala kot zelo primerna. To dokazujejo prikazi izidov teh tekem, so pravočasni in zanesljivi. Markoč je pripravljen za zainteresirane pripraviti predstavitev, prepričan je, da bi s tem PGT veliko pridobili. Organizatorji tekov PGT bodo v kratkem prejeli predlog/vabilo predstavitve te platforme v Podbrdu (dobrodošli bodo tudi drugi zainteresirani, za podrobnosti naj se oglasijo na naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled., tel. 031/618-952, Venčeslav). Ljudstvo tekačev bo še naprej spremljalo PGT in na novinarski način o pokalu prek spleta, Facebooka, Googla in YouTuba obveščalo zainteresirano javnost (uradna spletna stran, da spomnimo, je http://www.primorskigorskiteki.si/ ). Število rednih spremljevalcev teh objav že krepko presega število 5.000. Govor je bil tudi o rastočih stroških organizacij tekov, posledici inflacije. V primerjavi z drugimi teki so startnine večine tekov PGT zelo nizke (nekateri posamezniki sarkastično komentirajo, da »tako poceni teki že ne morejo biti kaj prida«), v letošnji sezoni je zato pričakovati, da izhodiščna cena 15 evrov ne bo več zadoščala in da se bo pomikala proti dvajsetici. Pri tem koordinatorja priporočata umirjen pristop. Tako, sezona se bo začela 25. februarja s kronometrom na Sabotin, nadaljevala pa se bo s tekom na Tabor in zaključkom sezone 2023 3. marca v Gaberju (mimogrede, naj povabimo še na trejl na Kokoš, naši italijanski kolegi ga pripravljajo za 17. marec na Bazovici – to bo primerna priložnost za brušenje forme v letu, ki bo že v prvi polovici prineslo precej priložnosti za tiste, ki redno trenirajo). Na seznamu tekov PGT je pričakovati še kakšno manjšo dopolnitev oziroma spremembo, o vsem tem pa bomo sproti obveščali v naših e-obvestilih, takoj po tem, ko bomo prejeli ustrezne informacije organizatorjev. Tisti, ki še ne prejemajo teh informacij na svoj osebni e-naslov, si jih lahko zagotovijo s posredovanjem ustreznega sporočila na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..
Seznam tekov PGT 2024:Mini vertikal na Sabotin (Solkan), 25. februarja. Tudi tokrat bo tek kronometrski. Start bo ob 11.00 (Č), središče dogajanja (tudi podelitve), bo solkanski kajak center. Do starta, ki bo na običajnem mestu, bodo tekači odšli peš (2 km). Tek na Tabor (Gaberje), 3. marca. Starta ob 11.00 (Č) in 12.00 (M). Teku bo ob 13.00 sledila zaključna prireditev PGT 2023. Gradiški tek (Vipava), 1. aprila. Starta ob 10.00 (Č) in 10.10 (M). Bubin tek (Col), 21. aprila. Tek bo veljal tudi za DP (GT gor, M, Č) in pregledno tekmo za EP (Č, M). Start bo ob 10 (za PGT M). Gorski tek na Kucelj (Vrtovin), 5. maja (Č, M). KBK trejl (Hotavlje), 18. maja. Tek bo veljal tudi za Pušeljc (Č) in DP (kratki trejl, V). Tek na Špičasti vrh (Zadlog), 26. maja. Start bo ob 10 (Č, M). Tek na Ratitovec (Železniki), 1. junija (Č, M). Ni še znano, kateri od članskih tekov (klasik 11 km, trejl 27 km, panoramski 7 km) bo veljal za točke oz. udeležbo na PGT. Za Pušeljc bo veljala udeležba na kateremkoli od tekov. Izpeljana bosta DP (gor-dol, P) in tekma za SLO pokal (V). Tek na Malo goro (Kamnje), 9. junija. Tekma bo veljala tudi za (GT gor, V). Start ob 10.00 (Č, V). Podbrdo Trail Running (Podbrdo), 15.-16. junija. Vsi teki bodo šteli za udeležbo (tudi mladinski, nedelja), prvič za točke PGT 20+km (start 8.30). Ta tek bo veljal tudi za Pušeljc. Izpeljana bosta DP (GT gor-dol, M) in tekma za SLO pokal (Č, P). Tek čez Veliko Gradišče (Vrhpolje), 23. junija. Start ob 9.30 (Č, M). Tek po Šentviški planoti (Ponikve), 7. julija. Start bo ob 10 (Č, M). Tek bo veljal tudi za pokal PGT (hendikep). Trejl na Bevkov vrh (Jazne), 21. julija. Start ob 10.00 (Č, M). Vertikal Porezen (Cerkno), 27. julija. Start ob 9.00 (Č). Tekaški vzpon na Široko (Most na Soči), 15. avgusta. Tek bo štel za DP (GT gor-dol, Č), ni pa še znano, ali bodo pripravili tudi klasični GT, prav tako ni znano, kateri tek bo štel za točke PGT. Hg Trail (Idrija), 24. avgusta (sobota). Starta ob 18.00 (Č) in 17.00 (M). Tek na Črno prst (Podbrdo), 7. septembra. Tek bo veljal tudi za Pušeljc in SLO pokal (GT gor, za Č,V). Start ob 9.00 (Č,V). Tek na Angelsko goro (Otlica), 15. septembra. Start ob 10.00 (Č, M). Tek na Hleviše (Idrija), 28. septembra. Starta ob 10.00 (Č) in 11.00 (M). Tek na Nanos (Podnanos), 13. oktobra. Start bo ob 10.00 (Č), odločitev o morebitni izvedbi tekme za mladino še ni znana. Zaključna prireditev PGT 2024 (Gaberje, ob 13.00), 1. decembra, kot običajno bodo izpeljali tudi Tek na Tabor, ki bo štel za PGT 2025, starta ob 11.00 (Č) in ob 12.00 (M). (nekatere informacije o podrobnostih v času priprave tega besedila še niso bile znane, denimo časi startov; organizatorji jih bodo objavili naknadno)
Letošnje kategorije PGT.
Klavdij Čendak se bo po sezoni 2024, po 15 plodnih letih vodenja PGT, poslovil. Začenja se iskanje naslednika.
VJ (avtor je predstavnik medijskega sponzorja PGT, Ljudstva tekačev)
|
|
|
reXov tek 2023 | |
|
IZOLA, KOPER 09 12 |
|
Ljudstvo tekačev (LT) je po aktivnostih v podporo slovenskega združenja za gorski tek (pregledna tekma mladincev pred SP na Škabrijelu, SP v gorskem teku in trejlu v Avstriji …) jeseni izpeljalo kronometrski gorski tek na Slavnik, za zaključek sezone 2023 pa – da ne pozabimo tega zdaj že tradicionalnega tekaškega srečanja ob morju – tudi reXov tek, po površnem pregledu zgodovine LT 27. Najhitrejša sta bila Liam Krička in Madeleine Whybrow. Jutro se je spreminjalo v čudovito sončno soboto, ko so se pol ure pred napovedanim startom začeli zbirati tekači. Domačinov Istranov, tako rekoč sosedov proge Ruda-Žusterna, niti tokrat nismo pogrešali, tekli so Vipavci, Košanci, zastopani pa sta bili tudi Ljubljana in Gorenjska. Dva od 22 prisotnih sta se odločila, da bosta progo oddelala netekmovalno, samo za udeležbo. Čaj je dobro del, pripravili so ga organizatorji, ki so napekli še pecivo, nadaljevala se je tudi tradicija, ki iz radodarnih rok tekačev vedno poskrbi za posladek (tokrat so se trudili, a vsega niso uspeli pojesti). Prostovoljnih prispevkov je bilo toliko, da je proračun za naslednji tek (medalje, penina, čaj …) - za razliko od državnega - praktično že iz vode. Penina ni tekla samo iz steklenic za zmagovalce, namenjena je bila tudi častnemu gostu teka, starosti primorskih tekačev Fabiu Ivančiču. Sotekači so zalili njegov 90. rojstni dan, ki ga je praznoval 29. novembra – brez kakšne jugonostalgije - , in poslušali njegove izjave po prihodu v cilj. Ker si lahko ogledate in preposlušate video posnetke na Facebooku, bomo tu navedli samo najbolj bistveno: »Načrtujem stoletnico, se vidimo. Jaz bom tukaj!« Na plaketi Ljudstva tekačev je njegov izziv: »90, in še tečem. Kaj pa ti?« V ženski konkurenci je Angležinja Madeleine Whybrow, 31-letna doktorica matematike, že nekaj let Koprčanka, tudi odlična veslačica, zmagala s časom 16:43. Najhitrejša je bila tudi po hendikep izračunu (v videu je napačno naveden njen zaostanek za rekordom Gaje Leban Jež; ta ni dve, temveč osem sekund). Druga je bila Tea Poropat, zmagovalka septembrskega Dina trejla, tretja pa Boštjanova hčerka Tajda Dolgan. Zaradi nesporazumov glede startnega časa (nekajkrat je bil reXov tek izveden kot kronometer, tam pa so starti razvlečeni) so se zvrstili kar trije starti; ena od posledic sta bila zmeda pri razvrščanju tekačev in nepravilna razglasitev najhitrejših deklet, saj je brez stopničk ostala drugouvrščena Tea. Medaljo bo dobila naknadno, dekletoma, ki sta prejeli napačni medalji, pa bosta le-ti ostali. Z opravičilom organizatorjev. Kljub dodatnemu protokolu, namenjenem Fabiu, se je tek tudi tokrat končal po dveh urah in sodelujočim iz notranjosti Slovenije omogočil kar nekaj sončnih uric ob morju.
Izidi:Moški:
Ženske:
Posnetek najboljših in Fabia Ivančiča, manjka Tea Poropat.
Fotogalerija (foto LT in Taja Kožuh), vključno z izidi, je na:
Video je na: https://www.youtube.com/watch?v=6R2uluTHDIc
|
|
|
22. Štanjelski tek | |
|
ŠTANJEL 02 12 |
|
Športno kulturno društvo Hruševica je na prvo soboto v decembru pripravilo 22. izvedbo svojega teka. Tako kot (prvič) lani so tekači premagovali 10-kilometrsko progo. Med 157 tekači (107 moških in 50 žensk) na cilju sta slavila Jaka Grže in Lucija Krkoč, oba sta popravila lanska rekorda, pod katera sta bila podpisana Aleš Suhadolnik in Mateja Kosovelj. Dan pred tekom je bilo zbranih 230 prijav tekačev, vremenska napoved pa je bila slaba, za 11. uro, trenutek starta, je bilo pričakovati močan dež. Osip je bil precejšen, a stalni udeleženci Štanjelskega teka vedo, da je slabo vreme na Krasu v tem času pogostejše kot sonce, tekli so že tudi v težjih razmerah, po snegu, burji in mrazu po ničlo. Lani smo na cilju našteli 195 tekmovalcev, letos jih je bilo 157, v primerjavi z drugimi podobnimi teki veliko. Štanjel namreč slovi kot kraj prijaznih in srčnih organizatorjev, pa tudi proga je prijetna. Ob tekačih se je nanjo podalo še kakšnih 20 pohodnikov, obenem tudi spodbujevalcev tekmovalcev. Pol ure pred startom je dežja začelo zmanjkovati, v tisti uri in pol po startu pa je bilo kapelj bolj za vzorec. Znova se je izkazala nedoumljiva magija: ko se zberejo tekači, postane vreme znatno prijaznejše. Nekje na sredini proge je sicer bilo nekaj več blata, tam ni bilo mogoče prehitevati, a za to je bilo na 9.700 metrih, kolikor meri proga, še dovolj priložnosti. Lani, ko so prvič tekli na podaljšani progi, sta rekorda postavila triatlonec Aleš Suhadolnik in Mateja Kosovelj. Letos sta bila Jaka Grže in Lucija Kosovelj kljub razmočeni progi precej hitrejša, prvi za dve, druga pa za dobre štiri minute. Aleš je bil tokrat četrti, mesto više pa je pripadlo njegovi boljši polovici, prav tako triatlonki, Marjeti Šibelja. Zmagovalko Lucijo, od nje je bilo hitrejših samo prvih pet moških, je v hrbet pogledal tudi šestouvrščeni starejši brat Jernej. Drugi mesti sta osvojila Elis Filipič, tako kot Lucija po specialnosti gorski tekač, in Sara Stopar, ultrašica in triatlonka. Na tretji stopnički je ob Marjeti stal Borut Terčon, tekač in kolesar. Organizatorji pod taktirko Rajka Grče so s pršuti nagradili tri najštevilnejše tekaške skupine. Največ je bilo Pogumnih, a drznih, sledili so jim Gorenjci iz Hotavelj (pripeljali so se z avtobusom), na tretjem mestu pa so se znašli Vipavski tekači. Ob kraški malici so udeleženci dobili še tradicionalne tekaške nogavice, prvič pa so vsakemu od njih namenili tudi spominsko medaljo. Najboljši so bili deležni tudi praktičnih nagrad. Tisti, ki so se pripeljali od daleč, so praviloma obiskali še kakšno kraško gostilno ali klet, številni so se domov odpeljali s katero od kraških specialitet (teranom, medom …), ki so jih ponujali na priložnostni tržnici.
Izidi, absolutno:Moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij:Moški:Jaka Grže (do vključno 24 let) Klemen Rončel (25-29) Borut Terčon (30-34) Jan Grudina (35-39) David Tratnik (40-44) Elis Filipič (45-49) Marko Grobelšek (50-54) Renato Lešnik (55-59) Miro Savić (60-64) Borut Vodopivec (65-69) Janez Verovšek (nad 70) Ženske:Sara Stopar (do vključno 24 let) Lili Stubelj (25-34) Lucija Krkoč (35-44) Marjana Černe (45-54) Polona Ivanež (nad 50)
Vsi izidi so na: https://protime.si/sl_si/dogodek/21-stanjelski-tek/
Zmagovalca, Jaka Grže in Lucija Krkoč.
Fotografije so še v fotogalerijah (LT in Matej Čebulec):
Video je na: https://www.youtube.com/watch?v=8ii9HJzsg3o
VJ
|
|
|
reXov tek gre na Slavnik | |
|
PODGORJE 08 10 |
|
Ljudstvo tekačev bo v nedeljo, 8. oktobra, pripravilo gorski tek na Slavnik. Starti tekačev bodo kronometrski, predvidoma na minuto. Proga se začne sredi vasi, pri klopci na začetku strme planinske poti, označene z markacijami. Po 2,5 kilometra vzpona (500 višincev), približno 300 metrov pod vrhom, kjer se planinska steza sreča z makadamsko potjo, bo merjenje vmesnih časov, tam bo tudi okrepčevalnica z vodo. Tekači bodo nadaljevali desno, po makadamski poti prek južnega pobočja Slavnika, nazaj v dolino. Cilj sledi po petih kilometrih spusta, malo pred vhodom v naselje. Tam bo po prihodu zadnjega tekača razglasitev izidov, na voljo bosta voda in čaj. Prvi trije (M+Ž) bodo prejeli medalje reXovega teka, zmagovalca tudi steklenici penine. Tekači se bodo lahko prijavili med 8.30 in 9.30, prvi bo startal ob 9.00. Tekli bodo z dodeljenimi startnimi številkami (veljajo tudi številke, ki so jih tekači že dobili na prejšnjih reXovih tekih!), startnine ne bo, a bodo udeleženci po lastni odločitvi lahko prispevali za kritje stroškov. Organizatorji želijo nadaljevati tradicijo reXovih ravninskih tekov in trejlov tudi v gorskem teku, tudi tokrat se bodo držali reXovih standardov glede prijavljanja tekačev, izvedbe teka in objavljanja izidov. Tek tokrat izjemoma selijo z obale med Koprom in Izolo na istrski Triglav, da ublažijo abstinenčno krizo gorskih tekačev, to jesen prikrajšanih za dva teka PGT (Hleviše, Nanos – tek je napovedan v nanoškem terminu). Vabljeni tako izkušeni gorski tekači kot tisti, ki jih takšni teki mikajo, a se jih še niso upali lotiti. Tek je neuraden in neformalen, teče se na lastno odgovornost. V tradiciji reXovih tekov je tudi to, da je trasa za tekači manj nasmetena kot pred njimi.
Legenda: P-parkirišče (spoštovanje reda v Podgorju); S-startno mesto; VČ-beleženje vmesnih časov; C-cilj in mesto zaključka teka. |
|
|
11. Tek na Angelsko goro | |
|
OTLICA 17 09 |
|
Enajsto izvedbo Teka na Angelsko goro sta izpeljala DLT Filipides in ŠKTD Sinji vrh, prvi tek za odrasle, drugega za otroke. Zmagovalca na petkilometrski progi s 730 metri vzponov sta Marko Tratnik in Varineja Drašler. Marko je nekoliko zaostal za svojim lanskim časom, Varineja pa je svoj dosežek izboljšala za poldrugo minuto. Tako kot lani je bil start v ajdovskem športnem centru Pale, cilj pa nekaj metrov pred lansko ciljno črto na Otlici, tako da smo letos spet dobili nova rekorda proge. Otroci so tokrat tekli v neposredni bližini ciljnega mesta članskega teka, na krožni 300-metrski kros progi brez bistvenih sprememb v višini, najmlajši en krog, nekoliko starejši dva, najstarejši pa so zaokrožili trikrat. Vreme je bilo prijetno za tek, na odprtem še nekoliko prevroče. Našteli smo 53 odraslih tekačev in 44 otrok, skupaj torej 97 udeležencev, ki so jih (predvsem mladino) spremljali številni starši. Lani je bilo udeležencev 89, torej nekaj manj, je pa takrat teklo več odraslih (71) in manj otrok (18). Simona Aliča niti letos ni bilo na startu, na stopničkah so stali isti trije kot lani, le da je drugo mesto, za Markom Tratnikom, tokrat zavzel Uroš Vodopivec, Uroš Rozman pa je bil tretji. Med ženskami je od lanske prve trojice tokrat na stopničkah stala Varineja Drašler, lani druga za Lucijo Krkoč, ki letos ni tekla, je pa s sabo pripeljala ekipo mladih tekačev ŠD Nanos. Varineja je postavila peti čas, samo štirje moški so bili pred njo, njena prednost pred Anjo Mikuž je znašala dve minuti. Petra Tratnik je bila tretja s še malo večjim zaostankom za Anjo, veselila se je napredka mlajših tekmic (Varineja je letos najboljša gorska tekačica v Sloveniji, Anja pa je postala članica reprezentance). Od šestih najvišjih mest so jih kar pet osvojili tekači in tekačice ŠD Nanos, družinsko pa so najviše posegli Tratniki (Markova boljša polovica Nadja je bila četrta). Vse kaže, da je bil otliški tek zadnji v tej sezoni, kajti Vzpon na Hleviše je odpovedan (organizator ne more zagotoviti varne trase, načete v neurijih), prav tako ne bo teka na Nanos. Predsednika PD Podnanos Boštjana Nabergoja smo vprašali, kako kaže z njihovim tekom. Povedal je, da dela na cesti Podnanos-Eko koča Nanos še potekajo in do predvidenega datuma teka (8. oktobra) niti še nekaj tednov kasneje ne bodo končana, posledično pa ni mogoče računati na ustrezno dovoljenje upravne enote za izvedbo teka. PD bo zato na predvideni dan izpeljalo samo planinski pohod, jubilejni 25. gorski tek pa pride na vrsto prihodnje leto. Udeležba na pohodu NE BO ŠTELA KOT UDELEŽBA V PGT! Tekače PGT tako čaka le še zaključna prireditev 3. decembra v Gaberju; takrat bo TD Burja organizirala tradicionalni Gorski tek na Tabor, ki bo štel za sezono 2024. Vodstvo PGT bo po izpadu dveh tekov ustrezno prilagodilo pogoje za osvajanje priznanj in nagrad. OPRAVIČILO: prvotno so bile vnesene napačne povezave do fotogalerije, zdaj je to urejeno, hvala za razumevanje. Izidi, absolutno:Moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij:ml. člani: Matija Bolko
Najhitrejša na Otlici sta bila Marko Tratnik in Varineja Drašler.
Video je na: (1) Tek na Angelsko goro 2023 - YouTube
VJ
|
|
|
30. Gorski tek na Črno prst | |
|
PODBRDO 02 09 |
|
Planinsko društvo Podbrdo je prvo soboto v septembru izpeljalo trideseti gorski tek na Črno prst, 1.844 metrov visoko goro nad Baško grapo. Tek je posvečen spominu na nekdanjega predsednika društva Ivanu Anderletu. Zmagovalca tekme s 94 tekmovalci, ki sicer že dolgo velja za kraljevsko v Primorskih gorskih tekih, tokrat pa je bila namenjena tudi državnemu prvenstvu v vertikalu in slovenskemu pokalu, sta bila Rok Bratina in Varineja Drašler. Tridesetico so posebej obeležili, predsednik združenja za gorske teke Dušan Papež je organizatorjem teka, ki velja za pionirskega na Slovenskem, izročil priložnostno plaketo. Dan je bil prijeten, za tekače celo prevroč, a je omogočal dobre izide. Najhitrejši je bil Rok Bratina iz Tolmina, pred leti šesti najboljši mladinec na svetovnem prvenstvu, ki se je po daljši odsotnosti vrnil na gorske steze. Tekel je za italijansko ekipo Aldo Moro Paluzza Nortec in zaradi pravil AZS ni mogel konkurirati za državni naslov. Njegov čas 50:13 je četrti najboljši v zgodovini tega teka (rekord 47:46 od leta 2006 drži Peter Lamovec). Pomudimo se za trenutek s Petrom, doktorjem znanosti, ki je bil v Podbrdu častni gost, pripravljen pripovedovati o tem, kako je prišlo do rekorda. Poslušate ga lahko v našem videu, ki sicer ni zajel vsega, kar je rekorder povedal, zato na tem mestu povzemimo njegovo misel, da je gorski tek, ki je čudovit šport, zelo podoben življenju: od tebe zahteva vzdržljivost, močno voljo in še marsikaj; če si se vsega tega navzel v tem športu, boš v življenju uspešnejši. Vprašali smo ga, kako dolgo bo še trajal njegov rekord, in odgovoril je, da tega ne ve, bi pa verjetno padel, če bi v Podbrdu pripravili kakšno močno mednarodno tekmo, denimo svetovno prvenstvo … Ker Rok ni mogel postati državni prvak, je naslov pripadel Gorenjcu Simonu Aliču, legendi gorskega teka na Primorskem (je član ŠD Nanos iz Podnanosa in dolgoletni redni udeleženec PGT). Pri 52 letih Simon verjetno ni bil več prepričan, da bo še osvajal naslove, a se je zgodilo – na dan, ko so druge tekme s Črne prsti odpeljale njegove potencialne konkurente. Ko je tehtal, ali oditi v Planico ali v Baško grapo, se je očitno pravilno odločil. Njegov čas je bil za šest minut in pol slabši od Rokovega, še vedno pa je njegov osebni rekord na Črnim prsti napisan na tretjem mestu, mesto više od Rokovega. Najprej so naslov sicer pripisali Davidu Vogrinu, dejansko tretjemu na cilju, a so kasneje očitno ugotovili, da Simon izpolnjuje vse pogoje za najvišjo stopničko. Pravila je treba spoštovati, vprašanje pa je, ali so vedno pametno napisana. Slovenski kolesarji, denimo, nastopajo za tuje ekipe, a to ni ovira na dirkah za državne naslove. Še izdatnejšo prednost pred prvo zasledovalko je na cilju zabeležila Varineja Drašler, kar desetminutno. Ko se je pred časom pogovarjala z najboljšim domačim tekačem Markom Abramom, je napovedala, da bo kmalu tekla pod eno uro. Kot vidimo, je napoved uresničila. Bila je pripravljena že tudi na rekord, ki ga od lani drži Nuša Mali (59:27), a se ji to tokrat ni posrečilo. Je pa njen čas 59:57 tretji najboljši v zgodovini tekov. Doslej so tri tekačice tekle pod eno uro, ob navedenih dveh še Simona Žabjek. Dovolimo si nekaj špekulacije: če bi bila proga označena s kilometrskimi oznakami oziroma z informacijami, koliko je še do cilja, bi takšna dodatna orientacija utegnila pomagati do rekorda (pozor, takšne oznake so obvezne za državna prvenstva, a jih tokrat ni bilo). Na vrhu je še kako prijala sadna kupa, graparska tradicija, ki jo tekači zelo cenijo. Med dosežki dneva omenimo še deveto mesto Francija Teraža, letnik 1962, ki je kot vino: starejši je, boljši je. Tekel je popolnoma sproščeno, za zabavo, v njegovih 61 let starih nogah pa je očitno še veliko dinamita. Pogled na izide, tiste na vrhu, razveseljuje predvsem pristaše ŠD Nanos iz Podnanosa. Na absolutnih stopničkah sta se ob navedenih znašli še Anja Mikuž, prvič tako visoko, in Mihaela Tušar, ki bo verjetno – tako kot pred kratkim, ko je po daljšem času spet slavila v PGT – spet porekla, da si ni mislila, da bo še kdaj stopila na absolutne stopničke, ko bo šlo za državno prvenstvo … Tudi tokrat sta tekla zakonca Čufer, Milojka in Peter. Peter je bil eden od treh, ki so leta 1970 odtekli pionirski prvi tek na Črno prst (ob njem še Marko Dakskobler in Ivan Čufer, ki sta bila tudi tokrat ob progi). Peter je tudi tokrat nosil startno številko, enako oznaki teka (30), je edini z vsemi teki, Milojka pa je tokrat vpisala svojo 29. udeležbo. Pravi čudež je, da sta vsako leto na progi in na cilju, saj to zahteva zdravje in odlično pripravljenost. Ob neomajni volji, katere jima očitno ne manjka! Na koncu slovesne podelitve priznanj so le-ta razdelili tudi 22 tekačem in 10 tekačicam, ki so letos odtekli vse štiri teke Pušeljca. Njihovi dosežki so vsega občudovanja vredni, še najbolj pri tistih starejših in tistih počasnejših, ki morajo v tek vložiti največ volje, energije in časa. Naslednji tek iz serije PGT bo 17. septembra tek na Otlici.
Izidi:Državno prvenstvo v vertikalu:Absolutno, moški:
Ženske:
Za točke PGT:Absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij:ml. člani: Rok Bratina člani: David Vogrin st. člani: Simon Alič ml. veterani: Simon Strnad (ŠD Nanos) veterani: Franci Teraž (GRS Mojstrana) st. veterani: Boris Drole ml. članice: Jana Štremfelj članice: Varineja Drašler st. članice: Vida Drole (PD Podbrdo) ml. veteranke: Mihaela Tušar veteranke: Mojca Bajžjl (Bača) Pohvala velja časomerilcem in drugim organizatorjem v Podbrdu. Po tem, ko smo se bili prisiljeni navaditi na zamujanje pri objavljanju večine uradnih izidov PGT, so bili tokrat izidi pravočasni, pravočasno dostavljeni in opremljeni celo z zastavicami držav, iz katerih so tekači.
Najhitrejša dvojica na Črni prsti, Varineja Drašler in Rok Bratina.
Njihov je letošnji Pušeljc.
Fotogalerija (z izidi) je na:
Video je na: https://www.youtube.com/watch?v=ObJqLZ-CUsY
VJ
P.s. Ljudstvo tekačev tekače in simpatizerje teka s posebnimi sporočili na njihov e-naslov obvešča o svojih spletnih objavah in o drugih aktualnih tekaških dogodkih, ki bi jih utegnili zanimati. Če ta sporočila želiš prejemati domov, to sporoči na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..
|
|
|
Štafeta treh koč šestdesetič | |
|
COLLINA (ITALIJA) 20 08 |
|
Ena najuglednejših gorskotekaških prireditev v svetu je Štafeta treh koč (ali zavetišč), italijansko Staffetta tre rifugi v Collini, vasici v Karnijskih Alpah. Minuli konec tedna so jo prizadevni organizatorji izpeljali že šestdesetič. Slovenija, že skoraj 40 let redna udeleženka tega mednarodnega gorskega teka v čudovitem okolju, je slavila v ženski konkurenci, tako kot lani (ko je Slovenija zmagala tudi pri moških) in predlani. Tekma je vselej deležna velike pozornosti in je v središču pozornosti športne javnosti Furlanije-Julijske krajine, a tudi širše. Letošnja logistična gneča je bila zaradi jubileja še dodatno zoprna, saj v med gore stisnjeni dolini za stotine vozil ni dovolj prostora. Slovenija tamkaj uživa ugled ene najbolj spoštovanih gorskotekaških držav, desetkrat so prvo mesto osvajala dekleta, dvakrat fantje, prve nastopa pa arhiv prirediteljev beleži sredi 80. let prejšnjega stoletja. Priimek Kosovelj izstopa zadnjih 30 let, najprej je v začetku 90. let v Collini in sploh v tistem koncu, kjer gorskih tekov ne manjka, tekel Edvin Kosovelj, kakšno desetletje kasneje pa je Edvin kot trener prevzel povezovalno vlogo med tamkajšnjimi organizatorji in slovenskimi gorskimi tekači. To delo z veseljem opravlja še danes – in upajmo, da ga bo še dolgo. Sledili so nastopi njegovega super tria (sin in hčerka Mitja in Mateja ter Lucija Krkoč), zadnja leta pa v ospredje stopajo nova imena. Tradicijo nastopov v Collini naši tekači z veseljem sprejemajo, ta dolina je eden njihovih najljubših ciljev in Edvin nikoli nima težav pri sestavljanju ekip. Vsaka ekipa potrebuje hitrega na vzponih, specialista za sredinsko prečenje v alpinističnem slogu, z obvezno čelado, tretji tekač pa mora biti neustrašen v teku navzdol. Rekord so leta 2007 postavili (sedemkratni svetovni prvak) Jonathan Wyatt, Marco De Gasperi in Gino Caneva, in zdi se, da bo znamka 1:10:45 veljala za rekord še kar nekaj let. Po šestih zaporednih zmagah ženske ekipe, v kateri sta prvi dve predaji tekli Mateja in Lucija, na začetku 21. stoletja je leta 2016 ob njiju tretjo predajo prevzela Ana Čufer in prispevala k naslednjima dvema zmagama lani in predlani. Lani sta v prvi slovenski ekipi tekli še Lucija in Petra Tratnik, predlani pa Petra in Mojca Koligar. Letos je Ana četrtič z odliko končala delo, pred njo sta tekli Varineja Drašler in Petra. Varineja je na prvem odseku nekoliko zaostala za Britankama, bila je tretja, na drugem je Petra vzpostavila »normalno stanje«, na spustu pa je brez pretiranega naprezanja (tak vtis je dajala) prvo mesto obranila Ana – in potem trdila, da ni kaj prida prispevala k skupni zmagi, ker sta večino dela opravili Varineja in Petra. V posamični uvrstitvi sta Petra in Ana zmagali, Ana je dobila še poseben pokal, namenjen najhitrejši v spustu, Varineja pa je bila tretja. Ekipni duh, ki ga izkazujejo ta dekleta, vzbuja upanje, da serija zmag še ne bo tako hitro končana. Naša druga ženska ekipa (novinki Anja Mikuž in Dominika Zupančič Valant ter Tina Kozjek) je bila šesta, kar je odlična uvrstitev, Dominika je bila posamično druga. Moški niso obranili lanske zmage, a od stopničk niso bili daleč, le 27 sekund jih je ločilo od tretjega mesta. Peto mesto so zasedli Timotej Bečan in Gašper Bregar, oba že stara znanca Colline, ter novinec Klemen Španring. In prav Klemen se je najbolj izkazal, v drugi, »alpinistični« predaji je bil drugi najhitrejši. Druga moška ekipa (Miran Cvet, Simon Alič in Matic Plaznik) je bila deveta. Nastopili sta še dve ekipi KGT Papež (Mirko Janjatovič, Franci Teraž, Sindi Trpin ter Bojan Galin, Ivan Urh, Bojan Kožuh). Prva je bila 30., druga 69. Ko je predsednik slovenskega gorskotekaškega združenja Dušan Papež organizatorjem predajal zahvalno plaketo za gostoljubje v minulih štirih desetletjih, je omenil, da so na 60. izvedbi nastopili tudi nekateri od tekačev, ki so tekli pred skoraj 40 leti – in ti so bili deležni krepkega aplavza polnega mega šotora. Jubilejne prireditve se je udeležil tudi dobršen del družine Kosovelj iz Zagrajca, tudi Mitja, ki se mu je verjetno kolcalo po letih uspešnih nastopov v Collini. Morda pa ni popolnoma nemogoče, da se dvakratni svetovni članski prvak vrne na tekaške proge … Kosovelji niso prišli praznih rok, pri avtodomu predsednika Papeža sta pršut in teran poskrbela za kraški piknik (svoje kulinarične sposobnosti so dokazala tudi nekatera dekleta). Zadnji od Slovencev je prizorišče zapustil Edvin, saj se tekaške teme v pogovoru z gostitelji kar niso hotele končati. In seveda ni mogel manjkati na zaključni skupinski fotografiji organizatorjev. Če ga boste iskali, poglejte na desno stran posnetka.
Izidi:Ženske:
… Moški:
…
Zmagovalke: Ana Čufer, Petra Tratnik, Varineja Drašler (z leve).
Slovensko zastopstvo 2023.
Fotogalerija je na:
https://www.youtube.com/watch?v=7imUNVaUBtQ
VJ
|
Stran 1 od 32
