Colski izziv in 17. Bubin tek

COL

12 09
 2021

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Colski izziv je po dobrem letu odlašanja zaradi epidemije 12. septembra 2021 le dočakal izvedbo. Zmagovalci so Miran Cvet in Varineja Drašler (tudi najboljša v konkurenci Bubinega spominskega teka) v članski konkurenci, v mladinski pa Ažbe Pohar in Klara Močnik. Najhitrejši član Bubinega teka, ki je štel za točke PGT, je bil Marko Tratnik.

Organizatorji Colskega izziva, spletni portal Ljudstvo tekačev kot pobudnik, društvo Trillek in Združenje za gorski tek, so se lani odločili, da na izpraznjeni novembrski termin svetovnega prvenstva v gorskem teku, to je bilo zaradi covida odpovedano, za najboljše slovenske gorske tekače pripravijo posebno tekmo s Cola na Javornik, in sicer po običajni 9-kilometrski (+630-90 m) progi Bubinega teka, mladinci in mladinke po se bodo merili na 5-kilometrski progi (+400-70 m). Epidemija je ta načrt preprečila, in prav tako je onemogočala tudi vse naslednje preložene termine. Tudi letošnje svetovno prvenstvo je bilo odpovedano, tako da je tekma za najboljše slovenske tekače (in druge, tekma je bila odprta) kot nekakšna revijalna izvedba nadomestila dve svetovni prvenstvi.

Ta tekma je bila enkratna in nekaj posebnega tudi zato, ker so bile za najboljše zagotovljene denarne nagrade, skupni sklad za 30 nagrad, po 10 ženskih in moških ter 10 za mladinke in mladince, je znašal za slovenske razmere visokih 1940 evrov. Odločitev za denarne nagrade in njena realizacija vsebinsko pomenita, da se organizatorji zavedajo, kaj vse tekači vlagajo v to, da so kar najuspešnejši, da jih podpirajo in spodbujajo. Verjetno je manj znano, da je gorski tek ena najuspešnejših športnih panog na Slovenskem, z nekaj deset medaljami s svetovnih in evropskih prvenstev ter z njimi primerljivih tekmovanj. Omenimo samo najvišje dosežke: dve zlati medalji na SP v gorskem maratonu Mitje Kosovelja ter zmagi v svetovnem gorskotekaškem pokalu Lucije Krkoč in Mateje Kosovelj. Trenerske zasluge za večino od teh dosežkov gredo Edvinu Kosovelju, ki je tudi sodeloval kot strokovni svetovalec pri pripravi Colskega izziva.

Izvedba Colskega izziva in nagradni sklad ne bi bila mogoča brez podpore nekaterih družb in posameznikov: Avtoličarstvo in avtokleparstvo Papež, Ljudstvo tekačev, Gradbena oskrba Sežana, Caparol Slovenija, Arctur Nova Gorica, imena za to podporo pa so Dušan Papež, Venčeslav Japelj, Bogdan Kosovelj, Mitja Kosovelj, Edvin Kosovelj, Tomi Ilijaš.

Termin Izziva (in seveda tudi 17. Bubinega teka) je sovpadel s še sedmimi teki minulega vikenda po Sloveniji in v hrvaški Istri. Morda je bil to rekordni konec tedna po številu tekem, vsekakor se je takšna razpršitev tekačev poznala na udeležbi sleherne od prireditev. Manjša udeležba od zaželene pa je bila tudi edina točka obžalovanja organizatorjev (no, morda še prepočasna objava izidov, čeprav so bili ti objavljeni že pred 14. uro, dobro uro po prihodu zadnjega tekmovalca vrh Javornika, na profilu Ljudstva tekačev na Facebooku – ta je s svojo hitrostjo najprimernejše sredstvo za širjenje tovrstnih informacij). Organizacijska ekipa se je izkazala, v prvi vrsti Trillek s svojimi prostovoljci in ekipo gasilcev. Sodelovali so lahko tekači z izpolnjenim pogojem PCT.

Med člani je Miran Cvet, za razliko od Klemna Španringa in Gašperja Bregarja, ki sta mu sledila, v soboto ni imel tekme, zmagal brez večjih težav. Klemen, še mladinec, sicer pa najobetavnejši mladi gorski tekač v državi, je v soboto za pokal Redbulla v Planici v hrbet gledal samo zmagovalcu Luki Kovačiču, tekma pa mu je pobrala nekaj svežine za nedeljo. Gašper je na sobotnem vzponu na Učko zmagal in prav tako na Colu ni bil prav svež. Miran je v izjavi za video LT povedal, da mu je zmago pravzaprav prinesel Klemen, ki je na ravnini vzdrževal visok tempo, v klanec pa pred seboj ni potreboval kakšnega zajca. Za Bubino konkurenco so bili najhitrejši domačin Marko Tratnik, Simon Alič in Elis Filipič, aktualni prvak PGT.

Med ženskami je z več kot minutno prednostjo zmagala Varineja Drašler, in tudi sicer je bil njen čas vsega spoštovanja vreden. Še do lani mladinka Špela Gonza, ob tačas poškodovani Nuši Mali ena najobetavnejših mladih gorskih tekačic, je bila druga, Markova sestra Petra pa je bila tretja s kar zajetno zamudo. Je pa zato stopila na drugo stopničko v Bubini konkurenci, za Varinejo in pred Jasmino Munih.

Med mladinci sta se pomerila klubska kolega iz AK Radovljica Ažbe Pohar in Jakob Mulej, prvi je zmagal s prednostjo dobre minute.
Za prvo mesto med mladinkami sta si konkurirali Primorki, Klara Močnik, letošnje odkritje PGT, in Gaja Leban Jež. Klara je bila hitrejša za dobro minuto, tretja, Gorenjka Karin Rotar, pa je zaostala za skoraj pet minut.

Tekmo je spremljal (in pomagal pri podeljevanju priznanj) predsednik Združenja za gorski tek Dušan Pahor, ob njem sta bila na Colu tudi člana izvršnega odbora združenja Boštjan Novak in Bojan Kožuh. Prisotna je bila tudi skoraj vsa trenerska stroka združenja, vključno z Edvinom Kosoveljem. Prisotni so z aplavzom sprejeli še dva podeljevalca priznanj, dvakratnega svetovnega prvaka v gorskem maratonu Mitjo Kosovelja in zmagovalko svetovnega gorskotekaškega pokala Lucijo Krkoč.

Naslednja tekma PGT bo – po odpovedi Teka na Angelsko goro (Otlica) Vzpon na Hleviše 25. septembra, start bo ob 10. uri. Sicer pa bo LT 18. septembra spremljalo bovški maraton.

Izidi Colskega izziva, člani in članice.

Izidi Colskega izziva, mladinci in mladinke.

 

Izidi Bubinega teka, absolutno.

 

Izidi Bubinega teka, kategorije.

 

Najhitrejši Colskega izziva: Španring, Bregar, Cvet, Tratnik, predsednik Združenja za gorski tek Dušan Papež.

 

Najhitrejše Colskega izziva: Munih, Drašler, Tratnik, Gonza.

 

 

Izidi Colskega izziva:

Absolutno, moški:

  1. Miran Cvet (KGT Papež) 39:29
  2. Klemen Španring (AD Štajerska) 40:09
  3. Gašper Bregar (KGT Papež) 41:21

Ženske:

  1. Varineja Drašler (ŠD Nanos) 46:25
  2. Špela Gonza (AD Štajerska) 47:41
  3. Petra Tratnik (ŠD Nanos) 50:05

Mladinci:

  1. Ažbe Pohar (AK Radovljica) 27:39
  2. Jakob Mulej (AK Radovljica) 28:55

Mladinke:

  1. Klara Močnik (Cerkno) 32:06
  2. Gaja Leban Jež (ŠD Nanos) 33:13
  3. Karin Rotar (AK Radovljica) 38:09

 

Izidi 17. Bubinega teka:

Absolutno, moški:

  1. Marko Tratnik (ŠD Nanos) 42:37
  2. Simon Alič (ŠD Nanos) 43:59
  3. Elis Filipič (Endorfin) 45:15

Ženske:

  1. Varineja Drašler 46:25
  2. Petra Tratnik 50:05
  3. Jasmina Munih (ŠD Nanos) 52:10

Zmagovalci kategorij:

ml. člani: Matevž Malovrh
člani: Marko Tratnik
st. člani: Sašo Pagon
ml. veterani: Simon Alič
veterani: Ivan Sokol
st. veterani: Marko Leban
super veterani: Danilo Pudgar
ml. članice: -
članice: Varineja Drašler
st. članice: Jasmina Munih
ml. veteranke: Sara Del Giusto  
veteranke: Urša Trobec
st. veteranke: Tatjana Gornjec

Fotogalerija 1 (z vsemi izidi) je na:
https://bit.ly/3z691MH

Fotogalerija 2 (avtor Alen Milavec, društvo Trillek:

https://bit.ly/3939MLI

Video je na:
Colski izziv in Bubin tek 2021 - YouTube

 

VJ (avtor je član ekipe organizatorjev Colskega izziva)

 

 

 

 

 

 

 

28. Gorski tek na Črno prst

PODBRDO

04 09
 2021

 

 

 

 

 Na 28. Gorskem teku Ivana Anderleta na Črno prst sta med 91 tekači slavila Luka Mihelič in Barbara Jolič.

Tudi tokrat je kraljevski gorski tek, prvi, ki so ga (pred 50 leti) izpeljali v Sloveniji, pritegnil lepo število tekačev, kljub temu, da je bilo tokrat manj udeležencev posebne kategorije, članov Gorske reševalne službe. Vreme je bilo idealno, proga pa suha in zato tokrat korak ni zdrsaval.

Med moškimi je v svojem drugem nastopu v Podbrdu slavil Luka Mihelič, ki je bil še sam nekoliko presenečen nad svojo zmago. Primož Porenta, prvič na tej progi, se je veselil drugega mesta, Simon Alič pa je bil tokrat tretji. Vzrok za »samo« tretje mesto je bilo pomanjkanje goriva za mišice: »Zjutraj sem premalo jedel.«

Prvaku PGT Elisu Filipiču tako dolga strma proga ni najbolj ustrezala, zasedel je osmo mesto. Tik pred njim je bil Maj Pritržnik letnik 2004, eden najperspektivnejših mladih tekačev pri nas, ki se ukvarja tudi s turnim smučanjem, loteva pa se vseh vrst teka. Omenimo dva še mlajša tekača, 14-letnega odličnjaka Urha Melana Mozetiča iz Komna in 12-letnega domačina Marka Obida, oba sta brez večjih težav opravila z zelo zahtevno progo in njenimi 1300 višinskimi metri.

V ženski konkurenci je slavila Barbara Jolič, nekdanja Ilirskobistričanka, zdaj pa Ljubljančanka, mama dveh otrok, atletska in kondicijska trenerka, ljubiteljica gibanja v naravi, zlasti ultra trejlov in tekaških avantur. Mihaela Tušar je z drugim mestom dokončno obračunala s poškodbo, ki jo je staknila pred dvema letoma, z veseljem je vrh Črne prsti zagotovila, da je spet v dobri stari formi. Na tretjo stopničko je stopila koprska Angležinja Madeleine Whybrow.

Prvič se je na Črno prst kot uradno prijavljeni tekač povzpel Dušan Valentinčič, v letih pred odhodom pod okrilje ZPIZ visoki državni uradnik, sicer pa graparski domačin. Kot mladenič je pred desetletji pomagal graditi planinski dom na Črni prsti (drugo nadstropje), prenašanje nahrbtnika z materialom je takrat predstavljalo dobrodošel zaslužek. Glede na to, da še ni tekmoval v gorskem teku, je bil doseženi čas za 64-letnika, katerega prvi (rekreativni) šport je tenis, vsega spoštovanja vreden. Razveselil se je srečanja z vrstniki iz Grape, tudi s trojico (Marko in Ivan Dakskobler, Peter Čufer), ki je pred pol stoletja odtekla prvi slovenski gorski tek. Znak za start je takrat dal Dušanov oče Janko, podbrški postajenačelnik.

Dušan nam je ob tej priložnosti orisal delček manj znane, a zanimive zgodovine Baške grape. Grapo so v 13. stoletju poselili kmetje iz Južne Tirolske, Nemci iz okolice Innichena, katerim je oglejski patriarh ponudil avtonomijo in dodatne svoboščine. Nemška poimenovanja, ledinska in priimki, so – nekatera v spremenjeni obliki – ohranjena še dandanes, nemščina je izginila šele pred dobrimi sto leti, nekatere posebnosti v izgovorjavi (redukcija sklonov ter uporabe sičnikov in šumnikov …) pa so se ohranile do dandanes. Zdi se, da so priseljenci iz srednjega veka s seboj prinesli tudi dobre športne gene, saj Graparji veljajo za odlične športnike.

Naslednji tek iz serije PGT je Bubin spominski tek na Colu, tokrat združen s Colskim izzivom (12. septembra). Medtem ko za Bubin tek veljajo običajna pravila PGT, tudi prijavljanje na dan teka, se morajo udeleženci Colskega izziva prijaviti do 8. septembra. Prijave lahko oddajo na elektronska naslova Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. in Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled., pa tudi z SMS sporočili na tel. št. 031/618-952. Obvezna je navedba imena in priimka, spola, letnice rojstva, kluba oziroma kraja ter dolžine proge (članska ali mladinska). Starostnih kategorij pri Colskem izzivu ni, veljale bodo samo absolutne uvrstitve. To bosta dva ločeni tekmi (ločeni startnini in ločena seznama izidov), čeprav z istim startom in ciljem. Naj spomnimo, Colski izziv je tekma, s katero organizatorji, društvo Trillek, Združenje za gorski tek pri AZS in Ljudstvo tekačev, od podpori sponzorjev, za najboljše tekače v državi nadomeščajo nastopa na lanskem in letošnjem svetovnem prvenstvu. Razpisanih je po deset moških in ženskih ter dvakrat po pet mladinskih denarnih nagrad. Za udeležence bo veljal pogoj PCT.

 

Barbara Jolič.

 

Trije najhitrejši vrh Črne prsti.

 

Peterica najhitrejših pri bazenu v Podbrdu (zmagovalka je odsotna).

 

Izidi:

Absolutno, moški:

  1. Luka Mihelič (KGT Papež) 52:57
  2. Primož Porenta (AK Olimpik) 54:00
  3. Simon Alič (ŠD Nanos) 55:27

Ženske:

  1. Barbara Jolič (TK Šmarnogorska naveza) 1:09:14
  2. Mihaela Tušar (ŠD Nanos) 1:11:55
  3. Madeleine Whybrow 1:15:00

Zmagovalci kategorij:

ml. člani: Luka Mihelič
člani: Primož Porenta
st. člani: Gašper Rak (GRS Ljubljana)
ml. veterani: Simon Alič
veterani: Simon Strnad (ŠD Nanos)
st. veterani: Stanko Čufer (PGT)
super veterani: Boris Drole
ml. članice: Sara Stopar
članice: Barbara Jolič
st. članice: Tina Šorli (PD Podbrdo)
ml. veteranke: Iris Stubelj (ŠD Obala)  
veteranke: Mihaela Tušar
st. veteranke: Marija Moser (PGT)

Fotogalerija (z vsemi izidi) je na:

https://photos.google.com/share/AF1QipP6x5wWPGdHe5pb2oSs_DcQTbrlA5JzFeZM_QWjYstkbhrPl8TbDE_IOZSUf5I0Fw?hl=sl&key=S2h6VVVVS3JVQzdZaHJHRm9Zcm1ZRkNuVXJBeXdn

Video je na:

https://www.youtube.com/watch?v=8xBbVlLkVtM


VJ

 

 

 

 

 

 

 

7. Postojnski dobrodelni tek

POSTOJNA

29 08
 2021

 

 

 

 

Na sedmem Postojnskem dobrodelnem teku, ki ga je ŠD Postojna teče zelo dobro izpeljalo 29. avgusta 2021, je teklo 154 odraslih tekačev, ob njih pa še nekaj deset otrok. Padli so trije rekordi, moški in ženski na 10 ter ženski na 5 km. Zbrane denarne prispevke bodo namenili nepokretni osebi.

V lepem vremenu, za tekače je bilo celo (pre)vroče, so v Postojni sedmič tekli in zbirali prispevke za dober namen. Udeležba je bila precejšnja, med tekači je bilo precej družin, izkazale so se številne mlade mame, najbolj zmagovalki obeh razdalj, 10 in 5 km. Za uvod so poskrbeli otroci, tekli so pri gozdarski šoli, precej pa se jih je podalo tudi malo kasneje, na petkilometrsko progo. Za nastop so tekači morali izpolnjevati PCT pogoj, za razliko od podobnih tekov, na katerih so postregli s sendviči, so Postojnčani priskrbeli topli obrok.

Na daljši progi, kjer je bila konkurenca močnejša, so stopničke zasedli Gorenjec, Postojnčan in Prlek. Vsi trije, Andrej Mikelj, Klemen Vilhar in Tomaž Rep, so tekli hitreje od rekorda. Prav tako je rekord popravila Lucija Krkoč, sicer gorska tekačica, ki po dveh porodih spet prihaja v formo. Nastopil je 101 tekač.

Prav tako mlada mama, in prav tako iz Vipavske doline, Jana Bratina je tudi postavila rekord, na petkilometrski progi je bila celo hitrejša od moških tekmovalcev. Nastopilo je 53 tekačev.

Ne moremo mimo zmagovalca v najstarejši kategoriji na daljši progi Staneta Ferfile iz Cerknice. Za kar zahtevno progo je 70-letnik potreboval samo 50 minut. Stane je izjemno skromen (ne na tekaških progah), tako da le malokdo ve, da je v mladih letih nastopal za jugoslovansko državno reprezentanco, skupaj z Danetom Korico (sedmi na olimpijadi v Muenchu, zmagovalec univerzijade leta 1973).

Lani so organizatorji zbrani denar namenili za nabavo 30 spletnih kamer, s katerimi so učencem omogočili pouk na daljavo,  letos pa bo denar šel za financiranje raziskav možnosti za ozdravitev nepokretne mame.

 

Najhitrejši moški na 10 km.

 

Najhitrejša na 10 km.

 

Najhitrejše na 5 km.
 

 Najhitrejši na 5 km.

 

Izidi, absolutno:

10 km, moški:

  1. Andrej Mikelj 37:19
  2. Klemen Vilhar 37:30
  3. Tomaž Rep (AK Ormož) 38:20

Ženske:

  1. Lucija Krkoč 42:11
  2. Mareja Lah (Izišport) 52:33
  3. Ana Mlinac 53:12

5 km, moški:

  1. Andrej Vanceta 23:46
  2. Mavrič Ščuka 27:26
  3. Andrej Kragelj 27:30

Ženske:

  1. Jana Bratina 23:23
  2. Darja Jereb (Izišport) 23:52
  3. Kristina Vanceta 25:15

Vsi izidi so na sportotime.com.


Fotogalerija je na:
https://bit.ly/2WwRZK2

Video je na:
(2) Postojnski tek 2021 - YouTube


VJ

 

 

Hg vertikal

IDRIJA

20 08
 2021

Hg zavod za šport iz Idrije je v okviru svojega trejl festivala ob trejlih prvič pripravil tudi mini vertikal (dolžina 2,45 km, višinska razlika 495 m). Hg vertikal je štel za točke PGT, trejli pa za udeležbo v tem pokalu – ki ga v razpisih organizatorji niti ne omenjajo, prav tako pa se ne menijo veliko za standarde tega pokalnega tekmovanja z več kot 20-letno tradicijo. Med 67 odraslimi tekači sta zmagala Jošt Lapajne in Mojca Koligar.

Običajno vertikali premagujejo 1000 metrov višine, idrijski pa je pol krajši. Pritegnil je pozornost nekaterih vrhunskih tekmovalcev, ki pogrešajo tovrstno ponudbo, tako da je bila udeležba za premierno izvedbo številna in zelo kakovostna, ta sprint vertikal med središčem Idrije in Kobalovimi planinami pa je ponudil tudi prijetno in zanimivo progo. Na njej je bilo mogoče na krajših ravninskih odsekih nekajkrat zadihati, seveda pa razmerje med dolžino in višino ni dopuščalo varčevanja z močmi. Proga je v prvem delu, speljana po uličicah in prek stopnic, spominjala na progo svetovnega prvenstva v italijanski Carrari, podlaga pa je bila raznovrstna in tehnično zahtevna. Če bi z žično kosilnico odkrili njene robove (zelenje je zožalo širino steze in otežilo varno polaganje stopal), bi progi težko pripisali kakšno slabost.

Zmagovalec, domačin Jošt Lapajne, je bil vseskozi deležen krepkega spodbujanja Idrcev, na svoji progi, kamor se odpravi tudi večkrat na teden, si tudi zato ni smel dovoliti, da mu kdo odvzame zmago. Pa čeprav se imenuje Miran Cvet, legenda slovenskega gorskega teka. Le za las je zgrešil mejo 17 minut, kar je hitreje, kot smo nekateri pričakovali od najhitrejšega. Miran, ki je tisti dan oddelal svoj šiht v steklarni pri 50 stopinjah Celzija, ni imel dovolj energije, da bi se zoperstavil (veliko mlajšemu) konkurentu, zaostal je bil kar za minuto. Če bi zmagi domačina težko rekli presenečenje, gotovo ni bilo presenečenje niti tretje mesto Simona Aliča.

Med dekleti je bila na cilju po pričakovanju prva Mojca Koligar, ki ji takšne strmine ustrezajo, pa tudi tretji Anji Mikuž so všeč. In kaj reči o drugi, skoraj domačinki Tanji Žakelj? Če bi premagala Mojco, bi se spraševali, ali je zgrešila športno panogo, tako pa se zadovoljimo z ugotovitvijo, da si je šampionka na kolesu v pavzi med dvema tekmovanjema privoščili razvedrilni nastop v gorskem teku – in ponovno dokazala svojo vsestranskost. Spomnimo, v precej mlajših letih se je zgodilo, da je v gorskem teku premagala kasnejši osvajalki številnih medalj na svetovnih prvenstvih, Mateji Kosovelj in Luciji Krkoč. In za nadaljevanje športne kariere izbrala gorsko kolo.

Mladina je tekla na krajši (860 m, 140 v/m) progi, najhitrejša sta bila Filip Boškin in Gaja Leban Jež, ki je za spremembo izbrala nastop v svoji starostni skupini, merjenje s članicami pa prepustila vrstnici Klari Močnik. Teklo je kar 47 otrok, največ na letošnjih tekih PGT, še en dokaz, da na Idrskem razumejo pomembnost športa in rekreacije ter ju začenjajo na pravem koncu.

Organizatorji so bili nespretni pri izvedbi zaključka teka z razglasitvijo. Ure razglasitve niso napovedali, najhitrejše absolutno so na stopničke povabili takrat, ki so bili tekači še na poti v dolino, kasnejša razglasitev po kategorijah je (brez prave osvetlitve) potekala v odsotnosti večine najboljših (nekateri so bili še na okrepčilu v nekaj sto metrov oddaljenem lokalu, drugi so v pomanjkanju informacij že zapustili prizorišče).

Če Idrci nameravajo ostati v PGT, bi bilo dobro, da razmislijo o upoštevanju standardov tega pokala in boljšem obveščanju udeležencev tekme.

Naslednja tekma PGT bo tek na Črno prst 4. septembra.

 

Izidi:

Absolutno, moški:

  1. Jošt Lapajne (TSK Idrija) 16:59
  2. Miran Cvet (KGT Papež) 18:06
  3. Simon Alič (ŠD Nanos) 18:55

Ženske:

  1. Mojca Koligar (KGT Papež) 20:57
  2. Tanja Žakelj 22:40
  3. Anja Mikuž 24:32

Zmagovalci kategorij:

ml. člani: Jošt Lapajne
člani: Primož Piškur (ŠD Dvorska vas)
st. člani: Primož Cergolj (ŠD Nanos)
ml. veterani: Simon Alič
veterani: Miran Cvet
st. veterani: Marko Leban (Hiplex Team)
super veterani: Igor Reščič (ŠD 3šport)
ml. članice: Anja Mikuž
članice: Tanja Žakelj
st. članice: Mojca Koligar
ml. veteranke: Sara Del Giusto (ŠD Obala Trail)  
veteranke: Mihaela Tušar (ŠD Nanos)
st. veteranke: -
ml. dečki: Jakob Petrič
ml. deklice: Julija Brus
st. dečki: Filip Boškin (KD Sloga 1902)
st. deklice: Gaja Leban Jež (AD Posočje)

 

Najhitrejši moški: Alič, Cvet, Lapajne. V ozadju desno je četrti Luka Tavčar.

 

Najhitrejši ženski: Žakelj, Koligar (Mikuž je še na progi).

 

Fotogalerija (z izidi) je na:
https://photos.google.com/share/AF1QipMN-9G4Va1bigOt1z_Iusd53SOanf5XpOrqS-IDyoy9zGBIeDzJiGZsbIH_XIsGnw?hl=sl&key=UVN0N1VkZXdXVXRKVkFhdGw3RVhKRlRncE9XaVBB
https://bit.ly/3ggA4hF

Video je na:
Hg vertikal 2021 - YouTube

VJ

 

 

 

 

 

 

20. Vzpon na Široko

TOLMINSKI LOM (MOST NA SOČI)

15 08
 2021

 

 

 

 

 

 

 

ŠKTD Lom je na praznični dan pripravilo jubilejni, 20. Vzpon na Široko. Za razliko od lanske izvedbe, ko so tekmovali samo tekači, so se tokrat spet pomerili tudi kolesarji, prvič pa so dodali še 12-kilometrski trejl s 610-metri vzponov.  Zmagovalca na glavni tekaški preizkušnji, gorskem teku za točke Primorskih gorskih tekov, sta bila Simon Alič in Varineja Drašler, ki je postavila ženski rekord.

Vzpon na Široko je primorska tekaško-kolesarska prireditev z najbogatejšo ponudbo, kar petimi tekmovanji. Tekmovalci se merijo na cestnih in gorskih kolesih, v gorskem teku in trejlu, na krajši gorskotekaški progi pa tečejo še otroci. Pet tekmovalnih priložnosti je pritegnilo približno 250 tekmovalcev, od tega 91 gorskih tekačev (med njimi 23 otrok) in 46 tekačev trejla. Tekmovanja so se med seboj prepletala, vendar je bilo dogajanje na cilju dokaj pregledno; razglasitev najboljših se je nekoliko vlekla, kar pa je bilo spričo številnih kategorij, torej tudi nemajhnega števila prejemnikov priznanj, razumljivo. Obiskovalci kmečkega turizma na Širokem, tekmovalci, pohodniki in naključno prisotni, so ta čas lahko izkoristili za seznanjanje z bogato kulinarično ponudbo, po kateri Široko slovi že dolgo: juhe, jedi na žaru, druga standardna restavracijska ponudba in štruklji, nekakšen zaščitni znak tamkajšnje kuhinje. Domov so odhajali zadovoljni nad potekom dneva in ponudbo, katere del so tudi čudoviti razgledi.

Vsi starti so se odvijali v dolini ali nekaj više, z izjemo nove panoge, trejla, s katerim ŠKTD Lom sledi sodobnim tekaškim trendom. Ta se je začel in končal na Širokem, potekal pa je po pohodniški poti Lom je moj dom. Zmagovalca gorskega teka (4,5 km, 580 v/m) sta bila pričakovana, Simon Alič in Varineja Drašler. Varineja je za dve sekundi izboljšala svoj rekord. Drugi Urban Lavrenčič je na cilju povedal, da se Simonu, »prvoligašu«, »drugoligaši« ne morejo zoperstaviti z realnim upanjem na zmago. Varineja je v dobri formi in Tina Klinar, ljubiteljica strmejših prog, ji ni bila kos (toda njena Črna prst je že blizu, zanimivo bo videti, ali ji bo katera o tekmic uspela slediti). Tretja Anja Mikuž zdaj že ni več presenečenje na stopničkah, je pa po svoje presenečenje to, da teče še vedno samostojno, brez klubske pripadnosti in trenerja.

Med najmlajšimi, tekli so na skrajšani progi, primerni njihovi starosti, sta bila najhitrejša domačin Luka Manfreda in Vita Leban Jež, ki tudi ne domuje daleč stran od Širokega. Prvič se je na progo podala, in jo tudi obvladala,  dveletna Tolminka Mija Močnik. Vaš poročevalec ne pomni, da bi se na uradni tekmi pojavil še kakšen drug dveletnik.

S trejl progo sta najhitreje opravila domačin Tomaž Kenda (njegove zadnje uvrstitve v gorskih tekih med najhitrejše tri so napovedovale možnost bližnje zmage) in Tea Oberdank. Tekačem je bila proga všeč, trejl ima dobre možnosti, da se uveljavi kot privlačna preizkušnja. Ob  premierni izvedbi je štel za udeležbo v PGT. Zanimivo je, da so vse tri najhitrejše svojim minutam dodale po 44 sekund.

Med cestnimi kolesarji je bil najhitrejši Tevž Gorjanc, Jasmina Pitamic Vojska je postavila ženski rekord proge. Najhitrejši gorski kolesar je bil Robert Blaznik, v ženski konkurenci je slavila Tadeja Žakelj.

Prireditev je potekala skladno z zaukazanimi pravili za varovanje pred epidemijo, organizatorji so zahtevali PCT pogoj in omogočili testiranje.

Naslednji tek v seriji PGT bo 20. avgusta idrijski HG Trail, tekma v vertikalu.

 

Izidi gorskega teka:

Absolutno, moški:

  1. Simon Alič (ŠD Nanos) 26:46
  2. Urban Lavrenčič (ŠD Nanos) 27:29
  3. Mark Rakovec (Grašca Team) 27:35

Ženske:

  1. Varineja Drašler (ŠD Nanos) 29:30
  2. Tina Klinar (KGT Papež) 30:57
  3. Anja Mikuž 35:15

Zmagovalci kategorij:

ml. člani: Mark Rakovec
člani: Primož Piškur (ŠD Dvorska vas)
st. člani: Urban Lavrenčič
ml. veterani: Simon Alič
veterani: Ivan Sokol
st. veterani: Marko Leban (Hiplex Team)
super veterani: Miro Petrovec
ml. članice: Anja Mikuž
članice: Varineja Drašler
st. članice: Mojca Jermol
ml. veteranke: Sara Del Giusto (ŠD Obala Trail)  
veteranke: Mihaela Tušar (ŠD Nanos)
st. veteranke: Vera Poljšak
ml. dečki: Luka Manfreda (ŠKTD Lom)
ml. deklice: Neja Močnik
st. dečki: -
st. deklice: Vita Leban Jež (AD Posočje)

 

Izidi trejla:

Absolutno, moški:

  1. Tomaž Kenda (ŠKTD Lom) 57:30
  2. Jure Lapajne 58:53
  3. Žan Čeplak (AK Olimpija) 1:00:04

Ženske:

  1. Tea Oberdank 1:16:44
  2. Liljana Berginc (TŠD Livek) 1:19:44
  3. Katja Pirjevec 1:21:44

Zmagovalci kategorij:

člani 2003 in kasneje: Andrej Kozjek
člani 1991-2002: Jure Lapajne
člani 1981-1990:Tomaž Kenda
člani 1971-1980: Mitja Volčanšek
člani 1961-1970:  Fabio Pavessi
člani 1960 in prej: Bojan Galin (KGT Papež)
članice 1991-2002: Katja Pirjevec
članice 1981-1990:Tea Oberdank
članice 1971-1980: Liljana Berginc
članice 1961-1970: Ivica Žbogar (KGT Papež)
članice 1960 in prej: Rosvita Pavlin

 

Najhitrejše ženske na gorskem teku: Tina Klinar, Varineja Drašler, Anja Mikuž.

 

Najhitrejši moški na gorskem teku: Urban Lavrenčič, Simon Alič, Mark Rakovec.

 

Najhitrejše na trejlu: Liljana Berginc, Tea Oberdank, Katja Pirjevec.

 

Najhitrejši na trejlu: Jure Lapajne, Tomaž Kenda, Žan Čeplak.

 

Fotogalerija (vključno z izidi) je na:

https://photos.google.com/share/AF1QipOJv_1BGpBl-9BvcHJNNmsa05O1yBX8gWqkT6tGcGQruX4eXqbrm3f6gEokUPfk_g?hl=sl&key=djVVR1lWVlp1dTQ0UE5IYXl6Z19xVlBjZjJLM2l3


Video je na:

Vzpon na Široko 2021 - YouTube

 

VJ

 

 

 

 

 

 

13. Tek po Šentviški planoti

PONIKVE

25 07
 2021

Smučarsko skakalni klub Ponikve je svoj 13. Tek po Šentviški planoti pripravil v nedeljo, 25. julija 2021. Teklo je 39 odraslih in 16 otrok, najhitrejša pa sta bila Urban Lavrenčič in Madeleine Whybrow.

Čeprav je termometer na Ponikvah kazal kar nekaj manj stopinj kot v dolini, je tekače vročina ovirala. Tekli so na običajni progi, le da so jo tokrat organizatorji zaključili kakšnih 20 metrov prej, z nenavadno postavitvijo merilnih naprav pravokotno na progo. Med drugim to pomeni, da se rekordi štejejo na novo, zmagovalca Urban in Madeleine sta postavila novi rekordni znamki.

Trije najhitrejši moški so si po letnicah rojstva (1983-1985) zelo blizu, med prvo deseterico le večkratni zmagovalec PGT Simon Strnad, za katerega so Ponikve kraj njegove prve zmage v PGT, izstopa z letnico 1967. Razlike med njimi na cilju niso bile velike. Podobno je bilo med ženskami, kjer na vrhu razvrstitve najdemo 29-letno angleško doktorico matematike Madeleine, sledi ji Gaja, rojena leta 2006, Mihaela Tušar, po Jaznah drugič zapored tretja, pa je leto starejša od Simona. Omenimo še Klaro Močnik, na Jaznah zmagovalko med starejšimi deklicami, letnik 2005, ki je tokrat odtekla svoj prvi članski tek in z minimalnim zaostankom za prvimi štirimi zasedla peto mesto. Do zadnjega, strmega vzpona na Kuk je bila še v igri za eno od prvih treh mest, v finišu pa ji je zmanjkalo moči.

Tokrat so se z množičnostjo izkazale kar štiri družine, Leban Jež, Močnik, Čeplak in Eržen, s po štirimi do šestimi tekači. Na srečo so bili njihovi avtomobili dovolj veliki za vse medalje, ki so jih odpeljali domov …

Organizatorji so se »izkazali« z nekaj posebnostmi, ki jih srečujemo samo na njihovem teku – in za katere ni nujno, da prispevajo h kakovosti teka in boljšemu počutju tekačev. Ob nelogično postavljeni ciljni črti omenimo način začenjanja tekov (znak za začetek je prenehanje igranja na harmoniko), zmagovalne stopničke, ki nevarno visijo (in so se enkrat tudi prevrnile), nepotrebno raztegovanje trajanja tekme (mladina bi lahko svoj tek odtekla med čakanjem na najhitrejše odrasle), na seznamih izidov ni navedb klubske ali krajevne pripadnosti, najresnejši pa je očitek glede dolžine proge za otroke. Njim je namenjena proga, daljša od dveh kilometrov, speljana tudi prek zanje zelo zahtevnega Kuka. Če bi bila za starejše dečke in deklice morda še primerna, pa za najmlajše, stare štiri in pet let, to ne more biti dobra izbira. Namesto da bi se drobižek zabaval, se muči in joka, in vprašanje je, ali takšen tek prispeva k temu, da vzljubijo gorski tek.

Naslednji tek iz serije PGT bo 15. avgusta vzpon na Široko, kjer tokrat ob običajnem gorskem teku ponujajo še trejl. Toda pozor: zaradi uvedbe novih  protikoronskih ukrepov naj bodo tekači pozorni na podrobnosti v razpisu in na sporočila, ki si utegnejo do 15. avgusta še slediti.

 

Izidi:

Absolutno, moški:

  1. Urban Lavrenčič 35:17
  2. Tomaž Kenda 35:28
  3. Uroš Rozman 36:18

Ženske:

  1. Madeleine Whybrow 45:43
  2. Gaja Leban Jež 46:00
  3. Mihaela Tušar 46:21

Zmagovalci kategorij:

ml. člani: Žan Čeplak
člani: -
st. člani: Urban Lavrenčič
ml. veterani: Lojze Mohar
veterani: Simon Strnad
st. veterani: Marko Leban
super veterani: Milan Kogoj
ml. članice: Gaja Leban Jež
članice: Madeleine Whybrow
st. članice: -
ml. veteranke: -  
veteranke: Mihaela Tušar
st. veteranke: -
ml. dečki: Luka Močnik
ml. deklice:  Neja Močnik
st. dečki: -
st. deklice: Vita Leban Jež

 

Najhitrejše ženske: Mihaela, Madeleine, Gaja

 

Najhitrejši moški: Tomaž, Urban, Uroš

 

Fotogalerija je na povezavi:
https://photos.google.com/share/AF1QipO2jicqMt3NyJSPv2pHVqNwOP9uT-EUctbdOxaJqT3C4mzievPeEa2a_jjL9X1txQ?hl=sl&key=WS01eTNNSFV5OUYzRlBnYnhtN0NUeEZyWXNmY1V3

Video je na povezavi:
Tek po Šentviški planoti 2021 - YouTube

 

VJ

 

 

 

 

 

 

 

Bevkov vrh Trail

JAZNE

18 07
 2021

Društvo za oživitev podeželja Jazne je 18. julija 2021 drugič pripravilo trejl izvedbo svojega gorskega teka, ki so jo poimenovali Bevkov vrh Trail. Na 9.650-metrski progi s 428 metri vzponov in spustov je tekmovalo 64 gorskih tekačev, ki so se borili za točke PGT. Najhitrejša sta bila Elis Filipič in Rebeka Petrovčič.

Dan je bil vroč, malo pred startom je tekače osvežilo rahlo pršenje, ki pa ni bilo dobro sprejeto, saj se je spremenilo v nadležno soparo. Teklo je kar nekaj novih obrazov, na stopničkah smo videli novinca Žana Čeplaka iz ljubljanskega AK Olimpija.
Organizatorji so pripravili tri istočasne starte, z istega mesta so šli na različne proge člani, starejše deklice in dečki ter mlajše deklice in dečki. Snemalci so bili zato postavljeni pred dilemo, kateri start snemati, večina se jih je odločila za start odraslih. Pri prihajanju na cilj ni bilo težav, ta je bil enak za vse in časovno so se tekmovalci lepo razporedili.

Najprej so s progo opravili najmlajši, najhitrejša sta bila Manuel Bitenc in Neža Pirih. Sledili so jim nekaj let starejši otroci, med njimi sta bila najhitrejša Svit Leban Jež, pričakovano, in Klara Močnik, ki je presenetljivo premagala Svitovo sestrico Vito, že državno prvakinjo. Je pa tudi res, da je Klara dve leti starejša od Vite. Udeležba otrok, našteli smo jih 28, je bila ena izdatnejših na letošnjih PGT.

Elis Filipič je zmagal s polminutno prednostjo in uspešno brani lanski naslov prvaka. Drugi je bil dvakrat mlajši Žan Čeplak, za katerega je bil to krstni nastop na katerem od tekov PGT. Tretji je bil član bohinjskega nogometnega kluba Primož Piškur, zdaj že s stalno startno številko, kar pomeni, da ga bomo na teh tekih videvali pogosto. Če se ne motimo, so vsi trije najhitrejši po osnovni športni izobrazbi nogometaši, kar potrjuje trditev, da se nogomet in tek dopolnjujeta, koristi treningov se prenašajo z enega športa v drugega. Tik pod stopničkami se je znašel serijski zmagovalec PGT minulih let Simon Strnad. Njegov tek so ustavile zdravstvene težave (živec na nogi), za nastop v Jaznah se je Simon odločil kljub temu, da zanj še ni pripravljen, a je želja po srečanju s tekaškimi prijatelji pretehtala.

Med ženskami je slavila letošnja novinka med gorskimi tekačicami Rebeka Petrovčič, sicer najuspešnejša tekmovalka v primorskih ravninskih pokalnih tekih zadnjih let. Gaja Leban Jež, najstarejša med številnimi mladimi tekači te družine, ki kot za stavo zbira medalje tudi na državnih prvenstvih, je bila druga, prvič po letu dni pa se je na stopničke, na tretje mesto, prebila veteranka Mihaela Tušar. Tudi ona je imela v minulih mesecih zdravstvene težave, a so te zdaj za njo, in čeprav ne uspeva prav veliko trenirati, spet začenja spominjati na čase, ko je z lahkoto zmagovala v primorskem pokalu, do forme, ki ji je prinašala tudi nastope v reprezentanci, pa ji še nekaj manjka. Na progi smo po daljšem času spet videli Marijo Moser. Tudi ona je imela težave z zdravjem, nazadnje jo je pred tremi meseci doletel padec s kolesom, katerega posledica je bilo kar devet zlomljenih reber. Uspešen nastop in medalja v kategoriji v Jaznah sta jekleni Škofjeločanki razumljivo prinesla obilo zadovoljstva.

Naslednji tek iz serije PGT bo že to nedeljo, 25. julija, vidimo se na Ponikvah, kjer bodo tekli odrasli in mladina. Start je napovedan za 10. uro.


Izidi:


Absolutno, moški:

 

  1. Elis Filipič (Endorfin) 43:56
  2. Žan Čeplak (AK Olimpija) 44:30
  3. Primož Piškur (NK Bohinj) 45:03


Ženske:

 

  1. Rebeka Petrovčič (AK Pivka) 52:30
  2. Gaja Leban Jež (ŠD Nanos) 53:18
  3. Mihaela Tušar (ŠD Nanos) 54:17


Zmagovalci kategorij:


ml. člani: Žan Čeplak
člani: Primož Piškur
st. člani: Sašo Pagon (DOP Jazne)
ml. veterani: Elis Filipič
veterani: Simon Strnad (ŠDS Nanos)
st. veterani: Marko Leban (Hiplex Team)
super veterani: Edi Kutin (TK Bovec)
ml. članice: Gaja Leban Jež
članice: Rebeka Petrovčič
st. članice: Kristina Vanceta (ŠD Nanos)
ml. veteranke: Sara Del Giusto (Obala Trail)
veteranke: Mihaela Tušar
st. veteranke: Marija Moser (Škofja Loka)
ml. dečki: Manuel Bitenc
ml. deklice: Neža Pirih (DOP Jazne)
st. dečki: Svit Leban Jež (AD Posočje)
st. deklice: Klara Močnik

Fotogalerija je na:
https://photos.google.com/share/AF1QipOtiq6SmFD8A_t5T5k8gIsjDoqH4xAeELAEdoSvp7Elf4QEO5tdC3oOJayJdUEw4w?hl=sl&key=c21Ub0NzVlpadjQ3Y1EyajZFcko2WkpaaENqdzZn
Video je na:
Trejl Jazne 2021 - YouTube

VJ

 

 

11. Tek čez Veliko Gradišče

VRHPOLJE

27 06
 2021

    

 

 

 

 

 

 

 

 

V Vrhpolju pri Kozini, tej verjetno najbolj športni vasi v državi, ki šteje manj kot sto prebivalcev, že dolgo pripravljajo festival športa, imenovan Vrhpoljada. V tem okviru so po enem letu korona pavze spet izpeljali svoj gorski Tek čez Veliko Gradišče. Zmagala sta Urban Lavrenčič in Gaja Leban Jež, 15-letnica je tako vpisala svojo prvo absolutno zmago v pokalu Primorskih gorskih tekov.

Tekačev ni bilo veliko, ob 25 moških je na osem kilometrov dolgi progi z 240 metrov vzponov teklo 10 žensk, na 600-metrski progi pa se je merilo šest otrok.

V odsotnosti letos najmočnejše Varineje Drašler je slavila še ne mladinka Gaja Leban Jež, sicer rekorderka reXovega teka. Druga je bila Rebeka Petrovčič, ki se letos bolj posveča gorskim tekom, na tretje mesto pa se je zavihtela Angležinja Madeleine Whybrow, odlična veslačica, po izobrazbi pa pri  svojih 29 letih že dolgo doktorica matematičnih znanosti. Mady živi v Kopru in raziskuje lepote Slovenije. Tik pod stopničkami sta se znašli veteranki Mihaela Tušar in Urša Trobec.

Netipična gorskotekaška proga, bolj ravninska kot gorska, je v ospredje potisnila Urbana Lavrenčiča, predvsem ravninskega tekača, tako kot Gaja je tudi Urban član ŠD Nanos, drugi je bil nogometaš z Gorenjske Primož Piškur, tretji pa aktualni prvak PGT Elis Filipič.
V otroški konkurenci sta bila najhitrejša brat in sestra Svit in Vita Leban Jež. Najbolj tekaška družina na Primorskem je domov odnesla en pokal in pet medalj, otrokom se je kot osvajalec odličja pridružil oče Dominik (zdaj vemo, od kod mladim tekačem, ki serijsko pobirajo medalje na državnih prvenstvih in drugih tekih, genetska podlaga).

Naslednji tek PGT bo v nedeljo, 4. julija, vertikal Rezija (prijave bodo sprejemali na dan tekmovanja na startnem mestu), štel bo za udeležbo, 11. julija pa bo na vrsti Tek na Špičasti vrh (Zadlog).

 

Izidi:

Absolutno, moški:

  1. Urban Lavrenčič (ŠD Nanos) 31:59
  2. Primož Piškur (NK Bohinj) 32:08
  3. Elis Filipič (Endorfin)33:00

Ženske:

  1. Gaja Leban Jež (ŠD Nanos) 39:48
  2. Rebeka Petrovčič (AK Postojna) 39:54
  3. Madeleine Whybrow 42:50

Zmagovalci kategorij PGT:

ml. člani: Jaka Grže (AK Postojna)
člani: Primož Piškur
st. člani: Urban Lavrenčič
ml. veterani: Elis Filipič
veterani: Ivan Sokol (TD Burja)
st. veterani: Marko Leban (Hiplex)
super veterani: Igor Reščič (Joga soba)
ml. članice: Gaja Leban Jež
članice: Rebeka Petrovčič
st. članice: -
ml. veteranke: -
veteranke: Mihaela Tušar
st. veteranke: Tea Bajc (Atletik Ajdovščina)
ml. dečki: Svit Leban Jež (AD Posočje)
st. deklice: Vita Leban Jež (AD Posočje)

Najhitrejša dekleta, Rebeka, Gaja in Madeleine, z vodjo teka Zdenkom Benčičem.

 

Najhitrejši fantje: Primož, Urban in Elis.

 

Fotogalerija je na:

https://bit.ly/3hr6feb

Video je na:

Čez Veliko Gradišče 2021 - YouTube

 

VJ

 

 

 

 

 

 

Dvajset let gorskega maratona v Grapi

PODBRDO

19 06
 2021

 

 

 

 

 

Dvajset let je že, kar Graparji in njihovi sosedi pripravljajo gorski maraton štirih občin, zadnje čase tudi trejle. Kljub koroni so 19. in 20. junija izpeljali program Podbrdo Trail Running Festivala (PTRF), podbrškega festivala trejlov. Zmagovalca najdaljše preizkušnje, 103-kilometrskega (šestega) Ultra Traila Pušeljc, kraljevske preizkušnje, sta bila Anže Sobočan in Barbara Jolič.

Korona je zmanjšala število tekačev (prijavljenih je bilo 351 tekačev iz 13 držav) in okrnila ponudbo tekov, svoje so nato prispevale zahtevne proge in sobotna vročina, tako da so se startne in liste prihodov na cilje kar precej razlikovale. Organizatorji so bili zaradi snega v višjih legah prisiljeni spreminjati proge, tako da je – denimo – proga tekme za državno prvenstvo v kratkem trejlu za registrirane tekače dobila dodatne tri kilometre in dejansko merila 30 kilometrov, zato pa je izgubila 100 višinskih metrov. Tekači so bili z izvedbo festivala zadovoljni, kot vselej doslej so pohvalili ekipo, katere srce so bili prostovoljci, že tradicionalno tudi predstavniki prijateljskih tekov iz drugih koncev Slovenije. Dvajset let prirejanja tekov pomeni ogromno vloženega dela, obenem pa je to priložnost za obračun, na koncu katerega se bodo Graparji odločali, kako naprej. Tekači so jim tudi letos jasno povedali: želimo si, da gre ta žlahtna tradicija naprej, da se znova vidimo prihodnje leto, ko naj ne bi bilo več epidemioloških ovir, z novim zaletom in dodatno energijo.

Tekmovalci so morali izpolnjevati PCT pogoje, lahko pa so tekli tudi v samoizvedbi, z lastno oskrbo. V  tem primeru so startali v ločenem terminu, posamično, na cilju pa so organizatorju posredovali doseženi čas (potrjen z meritvijo) in bili uvrščeni na seznam izidov.

Tekma za državne naslove, izpeljana v sodelovanju z Združenjem za gorski tek, sicer ni pritegnila nekaterih gorskih tekačev iz kroga najboljših, boji pa so bili  zanimivi. Prvi trije na cilju, Žan Žepič, Gašper Bregar in Marko Tratnik, so poskrbeli za dramatični lok tekmovanja. Marko Tratnik je bil na cilju spočit, ostalo mu je še precej neporabljene energije, vzrok pa je bila poškodba gležnja (nastopil je kljub tveganju, da se mu poškodba poslabša). Prvič se je na takšni progi predstavil Žan Žepič, znan po nastopih na stadionu in krajših progah, med drugim je bil nekaj časa rekorder reXovega teka, ki ga pripravlja Ljudstvo tekačev, zdaj pa ga zanimajo tudi daljše trejl razdalje. Preizkus se mu je odlično izšel, to je bil njegov prvi članski naslov državnega prvaka, in zdi se, da bodo dosežki te vrste še sledili, če bo 23-letnik le vztrajal. Z Gašperjem Bregarjem sta praktično ves čas tekla skupaj in 350 metrov pred ciljem sta se dogovorila, da o naslovu odloči finiš na zadnjih 300 metrih. Tako je tudi bilo. Prihod v cilj v Hudajužni je bil ovinkast in ne najprimernejši za sprint, za odtenek bolje se je v njem znašel mlajši tekmec, a Gašper (vsaj navzven) ni kazal pretiranega obžalovanja zaradi izgube naslova.

Med ženskami Primorka Petra Tratnik z dobrimi 22 minutami prednosti pred Štajerko Martino Potrč ni dopustila nobenega dvoma v svoje sposobnosti, še dodatne štiri minute pa je zaostala Petrina klubska tovarišica Jasmina Munih. Obe, Martina in Jasmina, sta se dosežkov kljub izdatnima zaostankoma zelo veselili.

Tudi med maratonci je Primorska zasedla dvoje stopničk, Andi Mamić je za dobrih 18 minut prehitel Mateja Kolenca (Matej je eden od poročevalcev Ljudstva tekačev s primorskih gorskotekaških prireditev). Tretji je bil Gorenjec Marko Hercog. Andi je ugotavljal, da nekoliko zadržan tempo ni pokvaril uvrstitve, ob dejstvu, da konkurenca ni bila ravno najmočnejša. Zanj je bil ta nastop pravzaprav trening pred legendarnim italijanskim Lavaredom naslednji vikend. Če bi se na startu pojavil Marjan Zupančič, bi utegnil biti potek tekme drugačen, tako pa so Marjanovi delodajalci ocenili, da proslavljenega ultramaratonca bolj kot v Podbrdu potrebujejo v Ljubljani, na delovnem mestu. Dodajmo, da je bil v Hudajužni presenetljivo v vodstvu Jernej Šemrov, ki smo ga doslej poznali kot ravninskega tekača, v nadaljevanju pa je plačal ceho na Durniku in končal na 11. mestu. Izkušnja več, naj mu to ne vzame veselja do trejla.

Ženska tekma bi skorajda ponovila zgodovino s samega začetka podbrškega maratona. Na prvi izvedbi je zmagala Urša Trobec, in tudi tokrat, 20 let kasneje, je bila Urša na polovici proge v vodstvu, kot da ji leta ne pridejo do živega.  Na cilju je bila pred njo Maša Jamnik, v Hudajužni druga, razlika med njima pa je bila samo 37 sekund! Tretja je bila Madžarka Erzsebet Prokopp, navdušena nad slovenskimi hribi, edino strmine GM4O ji niso pisane na kožo. Niti zaostanek Madžarke ni bil velik.

Najdaljša proga, 103-kilometrski UTP, je bila zaradi dnevne vročine še dodatno zahtevna, sicer pa je bilo vreme tekačem naklonjeno, nočni del (za tiste, ki so ga doživeli) je bil kar prijeten, če temu lahko tako rečemo. Razlike med prvimi tremi niti niso bile pretirano velike. Med moškimi je slavil Anže Sobočan pred Tilnom Potočnikom in Primožem Zupanom, med ženskami pa sta se za zmago potegovali nekdanja Ilirskobistričanka Barbara Jolič in Postojnčanka Tina Oberstar. Tina je  prvič nastopila na tako dolgi progi in 11 let mlajši Barbari ni bila kos. Je pa pokal, ki ga je osvojila, zagotovo dobra spodbuda za nadaljevanje ultramaratonske poti.

 

Izidi:

DP v kratkem trejlu, 27 (30) km:

Absolutno, moški:

  1. Žan Žepič (AD Olimpik) 2:24:00
  2. Gašper Bregar (KGT Papež) 2:24:01
  3. Marko Tratnik (ŠD Nanos) 2:26:51

Ženske:

  1. Petra Tratnik (ŠD Nanos) 2:45:48
  2. Martina Potrč (AK Poljane) 3:08:26
  3. Jasmina Munih (ŠD Nanos) 3:12:20

GM4O, 42 km, absolutno, moški:

  1. Andi Mamić (Endorfin) 5:02:44
  2. Matej Kolenc (ŠD Vrhpolje) 5:21:26
  3. Marko Hercog (AD Olimpik) 5:22:32

Ženske:

  1. Maša Jamnik (Kranj) 5:54:11
  2. Urša Trobec (KGT Papež) 5:54:48
  3. Erzsebet Prokopp (Madžarska) 5:56:59

UTP, 103 km, absolutno, moški:

  1. Anže Sobočan (Salomon Slovenija) 14:07:00
  2. Tilen Potočnik (Salomon Slovenija) 14:28:00
  3. Primož Zupan (Kranj) 15:26:00

Ženske:

  1. Barbara Jolič (TK Šmarnogorska naveza) 18:45:00
  2. Tina Oberstar (ŠD Postojna teče) 23:16:00

 

Marko Tratnik, Bregar, Žepič

 

Petra Tratnik

 

 Mamić

 

Jamnik

 

Sobočan

 

Jolič


Fotogalerija je na:
https://bit.ly/3vLVMyV

Video je na:
(1) PTRF 2021 - YouTube

 

VENČESLAV JAPELJ

 

 

 

 

 

 

12. Gorski tek na Malo goro

KAMNJE

13 06
 2021

 

 

 

 

 

 

ŠKTD Kamnje – Potoče je 13. junija 2021 dvanajstič izpeljalo svoj Gorski tek na Malo goro. S 4.800-metrsko progo, na kateri so se gorski tekači povzpeli za 800 metrov, eno težjih v pokalu PGT, se je za točke PGT in naslove državni veteranskih prvakov spoprijelo 87 tekačev, 63 moških in 24 žensk. Na cilju sta bila najhitreje Simon Alič in Varineja Drašler.

Državno veteransko prvenstvo so gostili drugič zapored (prvič leta 2019), tako kot prvič so ga tudi tokrat izpeljali na visoki kakovostni ravni in s pridihom domačnosti, a se zaradi protikoronskih ukrepov niso smeli izkazati tudi s svojo znano bogato obloženo mizo. Predsednik združenja za gorski tek Dušan Papež je organizatorje pohvalil in se jim zahvalil, zelo verjetno bodo dobili še kakšno priložnost, da se vključijo v tekmovalni program slovenskega gorskotekaškega združenja.

Zmagovalca pred dvema letoma Mirana Cveta ni bilo na startu in tako je spet zmagal Simon Alič, od naporov prejšnjega dne sicer še nekoliko lesen, a dovolj hiter, da je vprašanje o zmagovalcu odgovor dobilo že kmalu po startu v Kamnjah. Med absolutno najhitrejšo deseterico sta bila samo dva člana, kar osem je bilo veteranov, razvrstitev prvih treh je bila enaka razvrstitvi veteranov.

Med ženskami je bilo drugače, deseterico absolutno najhitrejših je sestavljalo po pet članic in veterank, na stopničkah pa je bila le ena veteranka, Mojca Koligar, ki je za svojim (rekordnim) časom izpred dveh let zaostala za tri minute. Zmagala je Varineja Drašler, tačas v boljši formi od Mojce, ki se ubada s poškodbami. Varineja je imela res dober razlog za zadovoljstvo, premagala je tako Mojco kot Lucijo Krkoč, svojo trenerko in proslavljeno internacionalko – ki se vrača v formo.

Tokrat najstarejši udeleženec tekme ni bil moški, temveč ženska, Dolenjka Jožica Rogelj, letnik 1947. Za spremembo je odtekla gorski tek, čeprav je bolj doma v ravnini. Naslove državnih prvakov v veteranskih kategorijah so osvojili David Vogrin (KGT Papež), Gašper Rak (TK Šmarnogorska naveza), Andrej Lindič (ŠD Postojna teče), Simon Alič (ŠD Nanbos), Marko Leban (Hiplex Team), Bojan Galin (KGT Papež), Milivoj Papič (TK Šmarnogorska naveza), Jože Vrhunc (PGT), Mojca Koligar (KGT Papež), Melita Lemut Bajec, Marjeta Jerala (Let s Dance), Urša Trobec (KGT Papež) Mihaela Tušar (ŠD Nanos), Tea Bajc (Atletik Ajdovščina), Jožica Rogelj (Marathon Novo mesto).

 

Izidi:

Absolutno, moški:

  1. Simon Alič (ŠD Nanos) 36:53
  2. David Vogrin (KGT Papež) 38:11
  3. Gašper Rak (TK Šmarnogorska naveza) 38:54

(enako v absolutni veteranski razvrstitvi)

Ženske:

  1. Varineja Drašler (ŠD Nanos) 40:51
  2. Mojca Koligar (KGT Papež) 42:03
  3. Lucija Krkoč (ŠD Nanos) 46:47

Absolutno, veteranke:

  1. Mojca Koligar (KGT Papež) 42:03
  2. Mihaela Tušar (ŠD Nanos) 49:37
  3. Urša Trobec (KGT Papež) 51:10

Zmagovalci kategorij PGT:

ml. člani: Domen Vogrin (KGT Papež)
člani: David Vogrin (KGT Papež)
st. člani: Gašper Rak (TK Šmarnogorska naveza)
ml. veterani: Simon Alič
veterani: Sebastjan Polanc (ŠD Mahle)
st. veterani: Bojan Galin (KGT Papež)
super veterani: Danilo Pudgar (TD Burja)
ml. članice: Anja Mikuž
članice: Varineja Drašler
st. članice: Mojca Koligar
ml. veteranke: Sara DelGiusto (Naše poti)
veteranke: Mihaela Tušar
st. veteranke: Tea Bajc (Atletik Ajdovščina)

 

Najhitrejši moški: Rak, Alič, D. Vogrin

 

Najhitrejše ženske: Koligar, Drašler, Krkoč.

 

 

 

Fotogalerija je na povezavi:

https://photos.google.com/share/AF1QipNX9BP41RSUfNlRcgsDVV9sXtE7-T0TMaRwVdCIsmS_k2-Ir0zwT0IhKn7PeDAw8w?hl=sl&key=OE04Ukx6eEh3RFVlOThKVUlleF81WktZOGx5U1pB

Video je na povezavi:

12 Gorski tek na Malo goro - YouTube

 

VENČESLAV JAPELJ

 

 

25. Tek na Ratitovec

ŽELEZNIKI

06 06
 2021

 

 

 

 

 

 

Atletsko društvo Železniki je prvo nedeljo v juniju pripravilo 25. Tek na Ratitovec, mednarodni tek, ki je bil hkrati državno prvenstvo v gorskem teku, disciplina gor. Med člani sta naslova osvojila Timotej Bečan in Nuša Mali. Tek je štel tudi za točke PGT (Ratitovec Klasik), krajša proga Panoramskega teka pa je veljala za udeležbo.

Udeležba ni bila najbolj množična, saj so tekmovalci morali izpolnjevati stroge zahteve spopadanja s covidom-19. Tako se je zgodilo, da na startu ni bilo nobene mladinke, pa tudi Panoramski tek, namenjen rekreativcem, je bil slabo obiskan. A so se organizatorji trudili in tek uspešno izpeljali, pri tem pa imeli tudi srečo z vremenom – nočni dež ni pustil posledic, nova pošiljka moče pa se je nad Železnike spravila šele v času podelitve priznanj, pa še takrat ne pretirano vneto.

Med člani smo pogrešali predvsem Mirana Cveta (njegov epski dvoboj s Timotejem Bečanom pred dvema letoma je še vedno pred očmi marsikaterega udeleženca takratnega teka). Timotej je popravil svoj rekord na tej 10,8-kilometrski progi s 1184 višinskimi metri, Luka Kovačič je bil na cilju dobro minuto kasneje, Primož Porenta pa je zaostal še dobre tri minute več. Kakšne posebne zgodbe med moškimi torej ni bilo, je pa razplet ženske tekme na enaki progi poskrbel za presenečenje. Mojca Koligar, ki se zadnje čase mora ubadati s poškodbami, je prvo mesto prepustila Kamničanki Nuši Mali, prvo leto v članski konkurenci. Že kar zmaga za debi med članicami napoveduje lepo prihodnost mlade tekačice, možnosti za uvrščanje v svetovni vrh gorskega teka – seveda ob predpostavki, da si bo sama dovolj močno želela napredovati in da ji bo okolje dovolj prijazno. Tretja Klementina Lemut, reševala je čast nekaterih vrhunskih odsotnih primorskih tekačic, je bila presenečena nad to uvrstitvijo, uspel ji je odličen tek.

Podobno kot Nuša je na odlični poti letos še zadnje leto mladinec Klemen Španring. Že lani je bil blizu najboljšim slovenskim članom, na Ratitovcu se je želel z njimi znova meriti, a mu pravila tega niso dovolila. Tako se je moral Maj Pritržnik, letnik 2004, zadovoljiti s srebrno medaljo. Maj je talent podobne sorte kot Klemen, ki je od njega dve leti starejši, in dokaj zanesljivo bo še nekaj let osvajal mladinske naslove.

Izjave najboljših na Ratitovcu najdete v videu.

Zmagovalca Panoramskega teka, dolgega 3,9 kilometra, s 630 metri vzpona, sta bila veteran, nekdanji reprezentant Franci Teraž in Roberta Kereki, Madžarka, ki živi v Bovcu (in ki je reševala poimenovanje »mednarodni tek«).

Najmlajši so tekli na krajših progah, zmagovalci pa so bili Eva Robida (AMK Kočevje), ml. deklice; Svit Leban Jež (AD Posočje), ml. dečki; Maša Robič (AK Radovljica), deklice; Maj Repovž (AK Sevnica), dečki; Sara Bilban (TK Šmarnogorska naveza), st. deklice; Žan Šubic (ŠD Tabor Žiri), st. dečki.

 

Izidi teka Ratitovec Klasik:

Absolutno, moški:

  1. Timotej Bečan (KGT Papež) 1:00:16
  2. Luka Kovačič (KGT Papež) 1:01:21
  3. Primož Porenta (AD Olimpik Kropa) 1:04:40

Ženske:

  1. Nuša Mali (AK Olimpija) 1:12:41
  2. Mojca Koligar (KGT Papež) 1:14:15
  3. Klementina Lemut (ŠD Nanos) 1:19:09

Mladinci (krajša proga):

  1. Klemen Španring (AD Slovenska Bistrica) 27:37
  2. Maj Pritržnik (AD Kladivar) 29:49
  3. Aljaž Luznar (ŠD Tabor Žiri) 30:40

 

Prvaka Bečana sta na stopničkah spremljala Kovačič in Porenta.

 

Prvakinji Nuši sta družbo delali Mojca in Klementina. Priznanja je delil vodja prireditve Brane Čenčič.

 

Španring je letos zadnje leto mad mladinci, merjenja s člani pa si želi že zdaj. Ob njem sta bila v Železnikih na stopničkah še Pritržnik in Luznar.


Fotogalerija (s članskimi izidi) je na:

https://photos.google.com/share/AF1QipObrbVOwz4bvgarpY5coKQnAWOAaM5n5v1AqBcUeQAsAhz-Uvfd_GQmkG-bHujlQQ?hl=sl&key=NWdQNnVxZWpLMDhJTWI0MExpOUdDMVVnODIzVVRR

Video je na:

https://youtu.be/yUpM19AEjbc

 

 

VENČESLAV JAPELJ

 

 

 

 

 

25. Gradiški tek in zaključek PGT 2020

GRADIŠČE PRI VIPAVI

30 05
 2021

TD Burja je na zadnjo nedeljo v maju izpeljalo prvi tek pokala PGT v letu 2021, 25. Gradiški tek. Našteli smo 89 udeležencev, tekačev in pohodnikov, od tega 69 odraslih tekmovalcev in 11 otrok. Najhitrejša na članski progi sta bila Miran Cvet in Varineja Drašler. Po razglasitvi najboljših tega teka so nagradili še najboljše v sezoni 2020. Skupna zmagovalca PGT 2020 sta Elis Filipič in Varineja Drašler.

Brez prave konkurence najboljši na  progi Gradiškega teka v minulem desetletju Simon Alič je bil tokrat drugi, pred njim je bil tri leta starejši Miran Cvet, ki je dan prej na državnem prvenstvu ekip v gorskem teku na sv. Primožu skupaj s Timotejem Bečanom, sicer zmagovalcem v posamični razvrstitvi, osvojil državni naslov; sam je bil drugi. Zdi se, da konkurenca na Gradiškem teku še nikoli ni bila tako huda. Cvet, Alič,  Marko Tratnik, Uroš Rozman, lanski skupni zmagovalec PGT Elis Filipič, Urban Lavrenčič, to je bilo prvih šest na cilju, prvega od šestega sta ločevali le dve minuti in 46 sekund.

V ženski konkurenci je Varineja Drašler, zmagovalka PGT 2020, pred prvo zasledovalko Lucijo Krkoč pridelala poldrugo minuto prednosti, pred Rebeko Petrovčič pa že skoraj štiri minute. Lucija, kot še nismo pozabili že tudi zmagovalka svetovnega pokala, se vrača v gorski tek in hkrati skrbi za dva otročiča, oboje naenkrat pa je zahtevna naloga. Rebeka je bila že prvakinja primorskih ravninskih tekov, zdaj pa ugotavlja(mo), da je hitra tudi v gorskem teku. Varineja z zmago potrjuje svojo moč v boju za državni dres, zdaj bi ji prav prišla kakšna močnejša mednarodna tekma, na kateri bi dobila tehtnejši vpogled v svoje zmogljivosti. Na sedmem mestu najdemo še eno primorsko ravninsko prvakinjo, Pavlino Margon (letnik 1976). Pavlina je, če sive celice ne lažejo, kar štirikrat osvojila skupni ravninski naslov, potem pa se je posvetila otrokom in družini.

V otroških kategorijah so slavili Enej Kete Praček (ml. dečki), Luka Rodman (st. dečki), Ema Vodopivec (ml. deklice) in Vita Leban Jež (st. deklice).

Ne samo Miran Cvet, še nekaj mladih tekačev je nastopilo tako na sobotni tekmi k sv. Primožu kot v Gradišču, izpostaviti pa velja družino Leban Jež, za katero letos teče tudi Dominik, oče četice nadarjenih mladih tekačev.

Gorski tekači  so v Gradišču dočakali razglasitev lani najboljših. Prireditev je bila manj razkošna od običajnih, iz razumljivih vzrokov, pa tudi denarja je bilo tokrat manj na razpolago. Koordinator PGT Klavdij Čendak se je spomnil dveh zvestih udeležencev pokala, Alberta Lazarja in Boruta Jerale, ki ju ni več med nami, Ivo Kete pa je predstavil letošnjo, skrajšano sezono, v kateri pa je predvideno običajno število tekov, 20. Naslednji tek bo že v nedeljo, 6. junija, na Ratitovec.

Dodajmo še izjavo sekretarja svetovne gorskotekaške zveze Tomota Šarfa (v celoti jo najdete v videu, posnetem na sv. Primožu) glede svetovnega prvenstva, ki naj bi ga konec leta izpeljali na Tajskem. »Tačas sta dve tretjini možnosti, da prvenstvo bo, ena tretjina pa napoveduje, da ga ne bo. Prizadevamo si, da organizatorjem pomagamo prvenstvo izpeljati, tekačem, kandidatom za ta nastop, pa svetujem, da pridno trenirajo.« Slovenska reprezentanca kljub veliki oddaljenosti in logističnim težavam namerava odleteti na Tajsko, čeprav v nekoliko skrčeni zasedbi v primerjavi z dosedanjimi prvenstvi.

Še informacija o Colskem izzivu. Tek bodo organizatorji s Cola, skupaj z Združenjem za gorski tek in Ljudstvom tekačev, pripravili 12. septembra, tek bo veljal tudi za točke PGT (Bubin tek). Podrobnosti bomo objavili v naslednjih dneh.

 

Izidi 25. Gradiškega teka:

Absolutno, moški:

  1. Miran Cvet (KGT Papež) 24:26
  2. Simon Alič (ŠD Nanos) 25:13
  3. Marko Tratnik (ŠD Nanos) 26:07

Ženske:

  1. Varineja Drašler (ŠD Nanos) 30:06
  2. Lucija Krkoč (ŠD Nanos) 31:32
  3. Rebeka Petrovčič (AK Pivka) 33:56

Fotogalerija (z izidi) je na povezavi:

https://bit.ly/3pk4TW8

Fotogalerija s sv. Primoža je na povezavi:

https://bit.ly/3yV4FZX

Video je na povezavi:

(1) 20. Gradiški tek - YouTube

Video z ekipnega DP v gorskih tekih (sv. Primož) je na povezavi:

https://youtu.be/Zox8LygdRc0

 

Najhitrejša trojica na Škavnici, cilju Gradiškega teka: Simon Alič, Miran Cvet, Marko Tratnik.

 

Najhitrejša dekleta: Lucija Krkoč, Varineja Drašler, Rebeka Petrovčič.

 

Skupinski posnetek najboljših v PGT 2020 in organizatorjev.

 

VENČESLAV JAPELJ

 

 

 

 

 

 

Primorski gorski teki z novim zaletom

PODRAGA

18 05
 2021

V Podragi se je 17. maja sestala velika večina predstavnikov tekov, ki predstavljajo pokalno tekmovanje Primorski gorski teki (PGT). Preverjali so možnosti za izpeljavo gorskih tekov PGT sezone 2021, ko je pričakovati izboljšanje epidemioloških razmer v državi, in določili urnik. Na seznamu je 19 tekov.

Razmere se izboljšujejo in ob upoštevanju priporočil NIJZ je teke tačas že mogoče izpeljati. Minulo leto in še nekaj mesecev so pokazali, da se da tudi v težjih razmerah z ustreznimi prilagoditvami teke organizirati v zadovoljstvo tako tekačev kot organizatorjev. Primorska v tem pogledu prednjači. PGT so v času korone izpeljali šest tekov (v celotni lanski sezoni osem), Ljudstvo tekačev pa kar devet. Tudi seznam primorskih tekov, kot prispevek k seriji tekov v okrilju združenja za gorski tek Slovenije, je izdaten, trenutno je na njem – ob sedmih drugih slovenskih tekih – kar pet primorskih. Ker se razmere, z njimi pa navodila in priporočila pristojnih institucij spreminjajo, priporočamo skrbno branje razpisov, v katerih bo tekačem pojasnjeno, kako bodo teki potekali.

Teki pod okriljem združenja in tisti, ki jih združujejo PGT, se razlikujejo predvsem po tem, da so primorski odprti za vse, torej vrhunske in registrirane tekače kot tudi rekreativce. To bo vodilo primorskega pokala tudi v prihodnje, kar sicer načelno otežuje izvedbo tekov v času pandemije (nekaj časa so bila lahko organizirana samo državna prvenstva z udeležbo pri Atletski zvezi Slovenije registriranih tekačev), je pa bolj demokratično in navsezadnje klube v AZS in gorskotekaški svet sploh oskrbuje s prihajajočimi talenti. Redno se namreč dogaja, da PGT pritegnejo še neuveljavljene tekače in so kadrovska baza za nadaljnje selekcije, tudi državno reprezentanco. To funkcijo PGT opravljajo z veseljem, to potrjuje njihovo vrednost, tekačem pa je všeč svoboda, ki jo PGT nudijo vsem udeležencem.

Težki časi niso vzeli veselja organizatorjem tekov PGT, dokaz za to je bila številnost njihovih predstavnikov na sestanku, kot je še ni bilo. Na papir so spravili praktično vse dosedanje teke in dodali še dva, idrijski Hg Trail (eno od njegovih tekem, vertikal) in Mini vertikal na Sabotin, ki ga bodo pripravili italijanski tekaški kolegi pod vodstvo Giorgia Turela. Na natančno določitev terminov bo sicer ponekod še treba počakati, za večino pa so datumi že znani, za nekatere tudi že ure startov. Poglejmo, kaj je bilo znano 17. maja v Podragi.

Začnimo s KBK trejlom, ta je virtualen, štel bo za udeležbo. Na njem je mogoče sodelovati še do nedelje, 23. maja.

Skrajšana sezona »realnih« tekov 2021 se bo začela v nedeljo, 30. maja, ob 10. uri, ko bodo Vipavci pripravili Gradiški tek. Tek bo štel za točke pokala, obenem pa bo to tudi pokalna tekma PGT. Tekla bo tudi mladina. Po teku bodo koordinatorji PGT izpeljali še zaključno prireditev PGT 2020, napovedano za konec lanskega leta, a je doslej ni bilo mogoče izpeljati. Pričakovati je torej veliko udeležencev, kljub temu, da napoved teka prihaja razmeroma pozno in temeljitejša priprava na tek ne bo mogoča. Toda to velja za vse tekače, nihče ne bo privilegiran, razen tistih, ki so trenirali že doslej – a navsezadnje je prav, da marljivejši pridejo na svoj račun.

Tek na Ratitovec  (Železniki) bo na sporedu 6. junija, tek bo mednarodnega značaja in tudi državno prvenstvo za člane in mladince. Kot rečeno, vsebino razpisa velja natančno prebrati.

Tek na Malo goro (Kamnje) bo 13. junija.

Podbrdo Trail Running Festival bo tokrat enodneven, izpeljali ga bodo 19. junija.

Tek čez Veliko Gradišče (Vrhpolje) bo 27. junija.

Nočni tek na Slavnik (Podgorje) bo 3. julija.

Tek na Špičasti vrh (Zadlog) bo 11. julija.

Trejl na Bevkov vrh (Jazne) bo 18. julija.

Tek po Šentviški planoti (Ponikve) bo 25. julija.

Tekaški vzpon na Široko (Most na Soči) bo 15. avgusta.

Hg Trail (Idrija) bo 20. avgusta.

Tek na Črno prst (Podbrdo) bo 4. septembra.

Tek na Angelsko goro (Otlica) bo 19. septembra.

Tek na Hleviše (Idrija) bo 25. septembra.

Bubin tek (Col) bo 12. septembra.

Tek na Nanos (Podnanos) bo 10. oktobra.

Mini vertikal na Sabotin (Podsabotin bo 15. oktobra ob 19.30. Proga bo dolga tri kilometre, z višinsko razliko 530 metrov. Ta tek bo veljal za udeležbo, verjetno ga bodo izpeljali kot kronometer.

Čaven vertikal (Lokavec) bodo pripravili v oktobru, datum še ni določen.

Zaključna prireditev PGT 2021 bo v Gaberjah 28. novembra, na isti dan bo izpeljan prvi tek sezone 2022, tek na Tabor.

 

Začetek sestanka v Podragi.

 

U(deležba je bila množična.

 

Končalo se je s polno mizo vipavskih dobrot.

 

 

Besedilo in foto: VENČESLAV JAPELJ

 

 

 

 

 

 

reXov tek 15052021

IZOLA, KOPER

15 05
 2021

Skupina organizatorjev tekov Ljudstva tekačev je 15. maja 2021, natanko sto let po marežganskem uporu (prvi upor proti fašizmu v Evropi) pripravila reXov tek (poimenovan po ladji, ponosu fašistične Italije, ki je svojo pot končala tam, kjer zdaj tečejo tekmovalci na reXovem teku). Zmagala sta Denis Štenkler in Gaja Leban Jež, ki je postavila ženski rekord 4.200-metrske proge.

Teklo je 28 tekačev na progi za odrasle, na koncu pa se je na krajši progi pomerilo še 9 otrok. Denis Štenkler, ki mu bolj ležijo daljši trejli, je zmagal, čeprav tačas ni kdovekako dobro pripravljen. Prav tako ni bila na tek najbolj pripravljena mlada tolminska šampionka Gaja Leban Jež, imela je premalo časa, da bi se pravilno ogrela. A je to ni motilo, da ne bi postavila rekorda. Izboljšala je (svojo) dosedanjo najboljšo znamko, in to kar za 15 sekund. V otroški konkurenci sta bila najhitrejša Gajin bratec Svit Leban Jež in Ana Božeglav, slednja je tekla tako na članski kot otroški progi, ob tem pa še pomagala pri izvedbi teka. Zgledno!

Družina Leban Jež je prispevala kar šest tekačev, tokrat smo prvič videli teči očeta Dominika, ki je potrdil domnevo, da so geni, ki poganjajo sinove in hčerke, njegovi, saj je bil njegov čas vsega spoštovanja vreden. Družina Praprotnik-Kozina je prispevala pet tekačev, družina Petronio-Puvar pa tri.

Videli smo veliko novih obrazov, vsi so dobili stalne številke LT in jih bomo verjetno še srečevali na teh tekih. Mlada znanstvenica (dela v enem od v svetovnem merilu vrhunskih laboratorijev, v švicarski Lozani, kjer pripravlja doktorat) Veronika Cencen, je pritegnila pozornost sotekačev, ko je pokazala špago z več kot 180 stopinjami, in tudi tekla je zelo hitro, za tretje mesto v resni konkurenci. Za posladek, ki zdaj že tradicionalno popestri reXov tek, sta tokrat poskrbeli Tina in novinka Kristina.

V preračunavanju na virtualno starost 30 let je prvo mesto zadržal Denis, ob njem pa je Jasmina Kozina Praprotnik. Na drugem mestu sta Franco Petronio in Sara Del Giusto, tretja pa sta Andrej Javornik, absolutno drugi, in Gaja.

Za naslednji tek se še ne ve, kdaj bo, a ob takšnem veselju, ki so ga kazali udeleženci, nanj ne bo treba dolgo čakati. Morda bo že spet s skupinskim startom, saj se covid okoliščine spreminjajo na bolje.

 

Izidi:

Absolutno, moški:

  1. Denis Štenkler 13:51
  2. Andrej Javornik 15:05
  3. Rok Puvar, Mitja Farkaš 17:10

Ženske:

  1. Gaja Leban Jež 16:35
  2. Isabel Petronio 17:12
  3. Veronika Cencen 17:22

Preračun na virtualnih 30 let, moški:

  1. Denis Štenkler 13:51
  2. Franco Petronio 18:13
  3. Andrej Javornik 15:05

Ženske:

  1. Jasmina Kozina Praprotnik 16:06
  2. Sara Del Giusto 16:24
  3. Gaja Leban Jež 16:35

Dečki:

  1. Svit Leban Jež
  2. Kras Leban Jež
  3. Oskar Praprotnik
  4. Brin Leban Jež
  5. Julij Praprotnik

Deklice:

  1. Ana Božeglav
  2. Sofija Praprotnik
  3. Vita Leban Jež
  4. Zala Puvar

 

Najhitrejši moški

 

Najhitrejše ženske

 

Otroci, vsi zmagovalci, a ker medalj ni bilo dovolj za vse, sta si medalji obesila samo prvi in prva v cilju

 

Veronika še vedno z lahkoto zmore špago

 

Fotogalerija (z vsemi izidi) je na:

https://bit.ly/2QlFspU

Video je na:

https://youtu.be/NbRSuQE1WzI

 

VJ (avtor je eden od organizatorjev teka)

 

 

Razpis Colskega izziva

COL

20 04
 2021

ORGANIZIRAN BO TAKOJ, KO BO TO MOGOČE. PRIJAVE SO ODPRTE.

Po odpovedi SP v Španiji tekače vabi Javornik


RAZPIS


Društvo Trillek s Cola, v sodelovanju z Združenjem za gorske teke pri AZS (Združenje) in tekaškim portalom Ljudstvo tekačev ter od podpori sponzorjev, bo po odpovedi  svetovnega prvenstva v gorskem teku v Španiji organiziralo gorski tek Col-Javornik za mladinke, mladince, članice in člane. Tekmovanje je odprto za vse, ob povabljenih kandidatih za sestavo državne reprezentance lahko nastopijo tudi drugi tekmovalci. Izpeljano bo skladno z napotki NIJZ glede preventive covid-19, z udeležbo tekmovalci sprejmejo obvezo, da bodo ravnali skladno z njimi ter s splošnimi pravili Atletske zveze Slovenije in Združenja, tečejo na lastno odgovornost. Tek bo izpeljan takoj, ko bo to mogoče.  Skupno število tekmovalcev je omejeno na 200 (po vrstnem redu oddanih prijav).

Kdaj: Nedelja, (datum še ni določen) 2021, start mladink in mladincev ter članic in članov ob 11.00; razglasitev izidov in podelitev priznanj ob 14.00.

Progi: Mladinska dolžine 5.100 m, +403-70 m, start konec četrtega kilometra članske proge; članska dolžine 9.000 m, +629-95 m, start na Colu, pri gasilskem domu, Col 78, kjer bo tudi prijavna služba; cilj za vse pri Pirnatovi koči pod vrhom Javornika; progi potekata po asfaltu, makadamu in po gozdnih poteh; vabljeni kandidati za reprezentanco startajo iz ospredja.

Kategorije: Na mladinski progi mladinke in mladinci, letniki 2002-2005 (skladno s pravili Združenja lahko tudi letnika 2006 in 2007); na članski progi članice in člani letnikov 2001 in prej (lahko tudi mladinke in mladinci letnikov 2002-2005).

Nagrade: Po trije najhitrejši v vseh kategorijah prejmejo pokal Združenja, po osem najhitrejših na članski progi in trije na mladinski progi  tudi denarne nagrade (članska: 1. 200, 2. 150, 3. 100, 4. 80, 5. 70, 6. 60, 7. 50, 8. 40 evrov;  mladinska: 1. 50, 2. 30, 3. 20 evrov); razdeljenih bo tudi nekaj praktičnih daril; razglasitev izidov in podelitev priznanj bo ob 14.00 na mestu starta članic in članov (Col 78).

Vrečka: Vsi udeleženci prejmejo vrečko s sendvičem in plastenko vode/soka; na progi bodo tri okrepčevalnice s pijačo, na cilju pa  tudi sadje in čaj; zagotovljen bo prevoz garderobe na cilj, oddaja pri prijavni službi do 10.30.

Prijave, startnina: Tekači se morajo do vključno (datum bo določen naknadno) prijaviti na naslov: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled., obvezni podatki: ime in priimek, spol, letnica rojstva, na kateri progi bo tekač tekmoval (mladinska ali članska),  e-naslov , telefon, na katerem je tekač dosegljiv); na dan tekmovanja prijave ne bodo možne; startnino 10 evrov se poravna ob prevzemu startne številke in vrečke na dan tekmovanja pri prijavni službi med 8.00 in 9.30.

Preventiva covid-19: Vsi udeleženci prireditve, organizatorji, tekači  in gledalci, nosijo zaščitne maske, tekači si jih snamejo po startu, zagotavlja se medsebojna razdalja 1,5 metra.  Maske na cilju zagotovi organizator. Dezinfekcijska sredstva se zagotovi na prijavni službi, startu, cilju in v prostoru za razglasitev izidov. Prireditev se v celoti izvede na prostem. Toplega obroka ni, prijavna služba,  opremljena z zaščitnimi rokavicami, tekačem razdeli vrečke z vnaprej pripravljenimi sendviči in pijačo v plastenkah. Na okrepčevalnicah osebje toči pijačo v lončke za enkratno uporabo, ob uporabi zaščitnih rokavic. Opravi se samo razglasitev absolutnih izidov na obeh progah, nagrade in priznanja pričakajo nagrajene (ti nosijo zaščitne maske) na zmagovalnih stopničkah (medsebojna razdalja 1,5 m), ovojnice vroči oseba z zaščitnimi rokavicami. Po razglasitvi ni zadrževanja na prireditvenem prostoru. Potek prireditve se prilagodi morebitnim dodatnim  priporočilom NIJZ.

Izidi: Izidi bodo najprej, takoj po razglasitvi, objavljeni na Facebook profilu Ljudstva tekačev.

Dostop do cilja z vozili: Po cesti Col-Črni vrh nad Idrijo  navzgor 4 km, pri oznaki Javornik desno, potem pa naravnost, do Pirnatove koče je še 6 km asfalta in makadama; zadnji odhod s Cola ob 10.40, vračanje v dolino po prihodu zadnjega tekmovalca v cilj.

Informacije: https://www.trillek.si/, https://gorski-teki.si/, http://www.ljudstvotekacev.si/sl/, https://www.facebook.com/groups/425521194203513, 031/618-952 (Venčeslav), 041/621-669 (Sandi), animacija teka na: https://www.relive.cc/view/vMv8V4RR7N6, video proge na: https://www.youtube.com/watch?v=vQy9OOdUw6Q&feature=youtu.be


 

 

 

 

 

 

Državno prvenstvo v gorskem teku gor-dol

ŽALEC, GRIŽE

18 04
 2021

Atletsko tekaško društvo Savinjčan iz Žalca je v Grižah (Limberku) 18. aprila 2021 v sodelovanju z gorskotekaškim združenjem dan po svojem (virtualnem) trejlu izpeljalo državno prvenstvo v gorskem teku, disciplina gor-dol. Zmagovalci so bili Timotej Bečan in Ana Čufer v članski ter Klemen Španring in Loti Rotar v mladinski konkurenci.

V času epidemije veljavna pravila za organiziranje športnih prireditev, ki dopuščajo udeležbo zgolj v Atletski zvezi Slovenije včlanjenim tekačem, so vsem udeležencem naložila nekaj dodatnih obveznosti.  Ustvarili so nekakšen mehurček, v katerega so smeli vstopiti samo testirane osebe oziroma tisti, ki so bolezen že preboleli. Težav potem ni bilo, tekmovalci so se normalno družili in uživali v enem redkih športnih dogajanj teh časov.

Organizatorji, ob pomoči gasilcev in drugih prostovoljcev ter sponzorjev, so svoje delo opravili odlično, kljub temu, da društvo Savinjčan, predseduje mu Boris Podpečan, obstaja in deluje le nekaj let. Lahko bi rekli, da je bilo prvenstvo dober test pripravljenosti na zahtevnejše organizacijske podvige – v Žalcu ne skrivajo ambicij, da bi kandidirali za izvedbo evropskega gorskotekaškega prvenstva. Tekmovalci so hvalili, od temeljitega označevanja trase (ta element je v zadnjih časih na marsikaterem teku v naravi zapostavljen) do urejanja izidov, pogostitve, ne pretirane startnine in praktičnih nagrad najboljšim.

Konkurenca je bila državnemu prvenstvu primerno močna, iz špice slovenskega gorskega teka so manjkali le lanska prvakinja, drugouvrščena na svetovni listi WMRA Mojca Koligar, Miran Cvet, Jošt Lapajne in morda še kdo.

Lanski naslov je obranil Timotej Bečan, Ana Čufer pa je na najvišjo stopničko stopila že tretjič. Zmagovalca sta bila še Klemen Španring, ki je lani tekel v članski konkurenci, na pobočjih Bukovice pa je znova dokazal, da je naš najobetavnejši gorskotekaški talent, in Loti Rotar, po skoku Nuše Mali in Špele Gonza v člansko konkurenco najobetavnejša mladinka. Člani so tekli na 11-kilometrski progi s 750 metri vzponov, mladinci pa na 7-kilometrski s 375 metri vzponov.

Najuspešnejši kolektiv je bil ŠD Nanos s štirimi medaljami, njegove barve je branila tudi Lucija Krkoč, osvajalka številnih medalj na svetovnih prvenstvih in zmagovalka svetovnega pokala. Lucija je po odhodu med mamice (veselje ji delata fantek in punčka) tokrat prvič po nekaj letih nastopila na tako pomembnem tekmovanju. Njena vrstnica in klubska kolegica Petra Tratnik je osvojila bron, varovanka Ana Čufer je – kot rečeno – zmagala, sama pa je bila peta, za še eno nekdanjo prvakinjo Tino Klinar. Čas in energija za treninge sta ji dodeljena v omejenih količinah, izid po vrnitvi pa je spodbuden in nakazuje, da šampionka še zdaleč ni povedala zadnje besede. Še ena šampionka se je izkazala, 54-letna Urška Trobec, imetnica medalje s svetovnega prvenstva, najstarejša na tekmi, je med 20 članicami zasedla 12. mesto.

Petrin brat Marko je sprva zaostajal za vodečim Timotejem, v spustu zadnjih kilometrov pa se mu je dodobra približal. Marko, slovi kot vzor ferpleja, je vodilnega opozoril, da prihaja, tako da je Timotej lahko pravočasno pospešil in obranil zmago na teku, ki mu je omogočal varčevanje z močmi.  Na cilju je pohvalil tako izvedbo tekmovanja kot progo, zanj eno najlepših v Sloveniji. Tretje mesto je kar nekoliko presenetljivo zasedel Tim Seničar, tako da lahko zapišemo: če si se imenoval Tim, si imel že na startu veliko možnosti za uvrstitev na stopničke. Ni pravice na tem svetu, bi rekli ostali. Aleš Žontar, tudi on šampion ferpleja, je bil četrti, peti pa je bil stalni član reprezentance Gašper Bregar. Visoko, na 19. mesto med 43 člani se ja zavihtel 63-letni veteran Bojan Galin, najstarejši na progi Anton Knavs, 65 let, je za seboj pustil šest tekmecev, na deveto mesto pa se je uvrstil proslavljeni Marjan Zupančič, sicer ljubitelj daljših prog; na tekmo je prišel tako rekoč naravnost iz nočne izmene.

Med mladinci je Klemnu sledil njegov vrstnik, triatlonec Jakob Medved, tretji je bil Tim Breznikar (seveda tako visoko ni prišel zaradi svojega imena, temveč zaradi hitrih nog), za 17-letno Loti je na cilj prišla zgolj 14-letna Sara Bilban, tretja pa je bila 15-letna Gaja Leban Jež. Klemen in Jakob bosta prihodnje leto tekla med člani, Timu pa se bo še dve leti odpirala pot do naslova med mladinci.

Zna se zgoditi, če bodo epidemiološke razmere to dopuščale, da bo naslednji gorski tek na Colu, Colski izziv, tekma, ki je bila napovedana kot nadomestilo za odpadli novembrski nastop na svetovnem prvenstvu v Španiji, posebna tekma z razpisanimi denarnimi nagradami (razpis je na https://www.ljudstvotekacev.si/sl/).

 

Izidi:

Člani:

  1. Timotej Bečan (Papež) 50:20
  2. Marko Tratnik (Nanos) 50:33
  3. Tim Seničar (KLC) 51:49

Članice:

  1. Ana Čufer (Nanos) 57:10
  2. Nuša mali (OL) 59:45
  3. Petra Tratnik (Nanos) 1:00:01

Mladinci:

  1. Klemen Španring (ASB) 32:10
  2. Jakob Medved (TJL) 33:56
  3. Tim Breznikar (BRE) 34:25

Mladinke:

  1. Loti Rotar (NAV) 39:27
  2. Sara Bilban (NAV) 41:12
  3. Gaja Leban Jež (Nanos) 42:35

 

Najboljše članice

 

Najboljši člani

 

Najboljše mladinke

 

Najboljši mladinci

 

 

 

 

Fotogalerija 1 je na:

https://bit.ly/2Qbm8vm

Fotogalerija 2 je na:

https://bit.ly/2QxrC3u

Video je na:

https://youtu.be/ne315qmp1o8

 

VJ

 

 

 

 

 

 

 

Neja Kršinar napoveduje: Helenin rekord bo padel najkasneje čez štiri leta

MEDVODE

17 04
 2021

 

30-letna Neja Kršinar se je v zrelih tekaških letih odločila, da svojo ljubezen do teka nadgradi s profesionalnostjo, med drugim si je za cilj zadala nastop na tokijskih olimpijskih igrah, na katere se že dalj časa sistematično pripravlja pod vodstvom trenerja Dejana Lenarta. Konec lanskega leta je krepko popravila svoj osebni rekord na 42-kilometrski progi, nato pa se je odpravila v Kenijo na bazične predolimpijske priprave. Pogovor z naša tačas najboljšo maratonko je nastal s pomočjo interneta.

 

-    Neja, ti ni nihče povedal, da se da v Tokio priti tudi na veliko manj naporen način? Morda pa te turizem niti ne zanima, tudi to je možno. Resno: je bil Tokio glavni razlog, da si se odločila nekaj naslednjih let preživeti kot tekaška profesionalka? Kako si si zamislila ta projekt?

Japonska je že dalj časa na seznamu držav, ki si jih želim obiskati. V teh časih je olimpijska opcija za obisk dežele vzhajajočega sonca morda celo bolj verjetna kot pa turistična.
A šalo na stran. Če kdo, potem vi Primorci najbolje poznate moje tekaške začetke. Veste, da sem se v tekaškem svetu pojavila relativno pozno, dobesedno čez noč. Moj prvinski motiv je bil čisti užitek v teku. To je bila zavestna, predvsem pa moja odločitev. Nihče me ni silil v to. To je tudi razlog, da v tem športu vztrajam tako dolgo. Ko sva se s trenerjem Dejanom Lenartom prvič 'dol usedla' mi je že v startu razložil, česa sem sposobna, ampak tudi, da je pot do tja dolga, naporna. Vem, kam me sistematično delo vodi, in po tej poti želim hoditi. Zavedam se, da bi s časom, ki sem ga dosegla v Valencii, v preteklih letih brez težav prišla do nastopa na OI. V zadnjih letih pa se je zadeva malce spremenila. Lahko bi se spraševala pa zakaj ravno zdaj, ravno meni?. Ne. To je zadeva, na katero nimam vpliva, lahko pa jo vzamem kot motiv, da vsak dan postajam boljša, hitrejša in močnejša. Moji apetiti se ne zaustavijo pri OI v Tokiu. Čas in priložnost, ki sta mi bila dana, želim izkoristiti maksimalno.

-    Brez gmotne podlage ne gre. Imaš sponzorsko podporo? Kakšno?

Če ne tekmuješ ravno na diamanti ligi, vemo, kako je z atletiko v Sloveniji. To je dejstvo, ki ga ne moremo spremeniti. Narediš tisto, kar lahko. Sama sem tako ob vikendih pomagala v domači gostilni, na ta račun je trpela regeneracija, ampak tako pač je. Ni mi bilo težko, saj sem se zavedala, čemu to počnem. Gostilna je zadnjih nekaj let v najemu in morda sem zato napredovala.
Podpora je ključna. Moji največji sta družina in trener. Oni so vedno z mano, ne glede na vse, ali sije sonce ali pada dež. Marsikateri športnik odneha zaradi neodobravanja oziroma ostane brez podpore, in njegovo odločitev o prekinitvi športne kariere povsem razumem. Na srečo tek ne terja nekih gromozanskih  financ, vseeno pa so tu oprema, terapije, hrana, pot, priprave … Pri vsem tem so mi na začetku tekaške kariere pomagali starši in trener. In kadar nekaj vložiš, ni vrag, da se to nekje ne bo odrazilo. Tako z leti prihajajo boljši in boljši rezultati, s tem pa tudi kakšen sponzor več. Za mano stoji majhen krog ljudi, entuziastov, ki se jih držim kot pijanec plota in jih ne zamenjam za nič na svetu. Naš odnos raste na zaupanju in resnično sem jim hvaležna za vsak trenutek, ki mi ga posvetijo z namenom, da postajam še boljša.
Moja ogromna sponzorska podpora so torej v prvi vrsti družina, trener Dejan Lenart, njegova partnerica, terapevtka Zoja Tavčar, dr. med. Radoje Milić, fizioterapevt Matej Čebokelj, psiholog Aleš Vičič, kiropraktik dr. Martin Weiss, klinična dietetičarka dr. Irena Hren, mag. pharm. Nina Cirkvenčič, dr. Milan Hosta, menedžer Jernej Neubauer, športni menedžer Jozsef Babinyecz, športno trgovsko podjetje Hervis Slovenija, športni trgovini VO2 max in Kelme ter Garmin Slovenija.
Prepričana sem, da imamo v Sloveniji ogromno talentov, jaz sem imela samo to srečo, da sem ob pravem času srečala prave ljudi.

-    Kje s trenerjem Dejanom vidita tvoje meje, kakšen čas na maratonski progi si sposobna doseči? Trenutno imaš tretjega najboljšega, za državnim rekordom Helene Javornik 2:27:33 in PB Žane Jereb 2:35:57, v Valencii si pred štirimi meseci tekla 2:36:27 in PB s svojega prvega nastopa v Valencii izboljšala kar za sedem minut.

Tega, kje so naši limiti, ne ve nihče. Tipi treningov v svetu športa niso topla voda. Težava je v tem, da je vsak športnik razred zase, individuum. Trener kot vodja mora ugotoviti, kateri tip treninga ustreza tvojemu organizmu. Za nek odziv je potreben čas. Se lahko na tej poti zmotiš? Definitivno. Preizkusiš nekaj drugega in zopet čakaš na telesni odziv. Poleg tega gredo trendi v športu naprej. To je znanost, ki se razvija iz dneva v dan. Želim povedati, da iskanje naših limitov lahko traja leta in leta, od športnika pa je odvisno, kako dolgo želi vztrajati. Kar zadeva čase slovenskega maratona: letvico Žane Jereb bi bila ob idealnem teku sposobna podreti že v Valencii, državni rekord Helene Javornik pa sem sposobna odteči v naslednjih štirih letih. Do tja želim priti po pravi poti.

-    Norma za olimpijado je 2:29:30, verjetno pa upaš, da v Tokio prideš tudi s španskim časom, kot izbrana predstavnica Slovenije, kajne? Kaj pravijo v olimpijskem komiteju? Si že na seznamu potnikov?

Res je. Norma je določena. Zame je trenutno nedosegljiva. Vseeno pa upam, da bo sreča na moji strani, da mi tja uspe priti kot ena izmed izbrank.

-    Kakšen je tvoj načrt za naslednje tri mesece? Samo trening ali tudi kakšen resnejši nastop na krajših progah? Koliko treningov opraviš na teden, koliko kilometrov pretečeš?

Točen plan je v teh časih je težko določiti. Tekme se odpovedujejo v zadnjih tednih. To je težko obdobje tudi za trenerje. Tempiranje forme je težko delo in zmotno je pričakovati, da bo športnik namesto ta vikend v vrhunski formi čez en, dva, tri tedne.
Nekaj tekem imam v dogovoru z Italijo (gre za 5, 10 in 21km), nastopiti želim tudi na vseh slovenskih tekmah. To je trenutno na voljo in ne smemo biti izbirčni. Lahko smo samo hvaležni za dobre ljudi, ki si v teh časih upajo in se trudijo organizirati vsaj kakšen športni dogodek.
Tedensko opravim 10 do 12 treningov, pretečem pa okoli 150 km. Poleg tekaških kilometrov so tu še treningi moči, kot alternativa teku pa kolo, pozimi tek na smučeh, poleti rolke.

-    Kaj si pridobila v Keniji, kakšni so bili tamkajšnji treningi? Lahko opišeš vaše bivanje in treniranje (tam si bila v družbi še dveh tekačic iz Slovenije)? Kakšen je kenijski način treniranja? Sodeč po tvojih javljanjih iz Afrike ste se dekleta tudi zabavala, ne samo delala.

V Kenijo sem se odpravila že drugič, skupaj z Lauro Guzelj Blatnik, tokrat tudi z Aljažem Makovcem, kasneje pa se nam je pridružila tudi Georginah Njoki. Tam je bil tudi Primož Kobe, ki je v Keniji že kot doma.
Treningi so povsem enaki kot v Sloveniji. Pozoren moraš biti le na dovolj dolgo začetno adaptacijo. Je pa sama rutina seveda drugačna. Na pripravah športnik spi, je, trenira. Ni nobenih distrakcij. Socialno življenje se dogaja v jedilnici, za kaj več tako ni niti časa, še manj pa energije.
Dan se začne s petelinjim kikirikanjem ob sedmih, sledi zajtrk ob 7.30 (večina kenijskih tekačev ob tem času že konča prvi trening in še vedno mi ni najbolj jasno, kako jo pri tem teku po temi in kamenju - to ni ravno pesek iz otroškega peskovnika, gre za kar konkretne skale - ti atleti odnesejo brez poškodb), ob desetih je na vrsti prvi trening, ob enih kosilo in po njem obvezen popoldanski počitek, ob petih sledi  drugi trening, ob sedmih je na vrsti večerja. Vmes je dvakrat tedensko čas za masažo, kakšen obisk živilske trgovine (z namenom, da vsaj na trenutke zaužiješ kaj drugega kot le hrano, ki jo pripravljajo naše kuharice in je zelo okusna, vendar po tritedenskem bivanju poznaš jedilnik na pamet). Sama sem tako največji odjemalec sira v mestu, ker brez sira mi živeti ni.
Kaj te Kenija nauči? Veliko. Skromnosti. Na lastne oči vidiš, kaj imajo, oziroma, bolje, česa nimajo - in se ne pritožujejo. Ti pa imaš polno rit vsega, pa še s tem včasih nisi zadovoljen. Vidiš, kako malo je potrebno v življenju, da je človek srečen. Vidiš pravo otroško veselje, ko se bosonogi otroci podijo za gumo po klancu navzdol. Kako srečen, hvaležen je otrok, ko mu nameniš tistih pet minut časa in se z njim poigraš.
Tek je tamkaj edini izhod iz revščine, je upanje. Vsi se sprašujejo, zakaj so Kenijci toliko boljši od ostalih. Zato! Kdo pravi, da bodo uspeli, da bodo svetovni prvaki? Tu ni nobenega zagotovila, ampak vsak dan prekleto trdo garajo, da bodo bliže uspehu.
Po čem se razlikujejo od Slovencev? Oni pometajo samo pred svojim pragom. Brigajo se zgolj in samo zase. Včasih me je skrbelo, kaj bom jaz delala tam na stadionu med samimi šampioni. Verjemite, še opazijo te ne. Fokusirani na svoje poslanstvo stoodstotno oddelajo trening. So zelo odprti ljudje in zahrbtnosti ne poznajo - vsaj jaz nisem imela opravka z zahrbtneži.

-    Kaj pa po Tokiu? Se nameravaš držati predvsem maratonskih nastopov ali se boš vrnila h krajšim razdaljam? In h gorskemu teku, delovnemu področju tvojega Kluba gorskih tekačev Papež?  V združenju za gorski tek sestavljajo morda najmočnejšo žensko ekipo doslej. Bi te zanimalo sodelovati?

V prihodnje, vsaj v času profesionalne športne kariere, želim nastopati na maratonih. Vsekakor bom ves ta čas tekmovala tudi na krajših razdaljah, saj mi to predstavlja dober trening in tekmovalno rutino, ki jo potrebujem pri polmaratonih in seveda tudi pri maratonu.
Gorski tek ima in bo vedno imel posebno mesto v mojem srcu. Ta je bil moja prva ljubezen, z njim sem si začela utirati pot v tekaški svet. Prioriteta je trenutno maraton. Kljub temu, da se ne udeležujem tekmovanj v gorskem teku, me moj klub KGT Papež podpira na vsakem koraku, za kar sem mu iz vsega srca hvaležna.

-    Stavim, da ciljaš na maratonske čase pod mejo dveh ur in verjetno te mika kateri od enajstih državnih rekordov Helene Javornik – maratonskemu manjka le še eno leto do polnoletnosti.  Se motim?

Kot sem že povedala, vem, česa sem sposobna v naslednjih štirih letih.

-    V tvojih mlajših tekaških časih si kot super rekreativna tekačica hodila tudi na primorske in teke v bližnji Italiji. Te bomo še kaj videli na našem koncu?

Lepših začetkov si ne bi mogla predstavljati. Lepo je bilo vsaka dva tedna srečevati povečini ene in iste tekače. Dojemala sem jih kot malo tekaško družinico. Primorska mi je že od nekdaj ljuba. Je moj drugi dom. Za vse tiste, ki me ne poznate tako dobro, moja mami je iz Nove Gorice, kot najstnica pa sem velik del počitnic preživela tudi v Kobaridu pri nonini sestri, skupaj s sestrično Ano, kar ni pomenilo nič drugega kot neumnosti in težave na kvadrat.
Tudi zdaj me pot večkrat vodi v Novo Gorico. Pretečem kar nekaj kilometrov po tamkajšnjih dobro znanih poteh, in ko imam vsega dovolj, se usedem v avto in via Gorica. Zelo verjetno je, da me najdete v Panovcu, na kolesarski poti proti Šempetru, v Solkanu ali pa na stadionu, kjer vadim (povečini neuspešno) svoj poker face. Prav tako sem v dobrih odnosih z našimi zahodnimi sosedi in tako dobivam pogosta povabila za italijanske tekme. Za mano je ravno maraton, pravzaprav 32 km v Sieni. Prišel je precej hitro, ker pa živimo v časih, ko maratonske tekme niso nekaj samoumevnega, sem povabilo sprejela. Na startni črti sem stala skupaj z 99  vrhunskimi tekači z vseh koncev sveta. Slabše razmere, mraz, dež, veter, samo petkilometrski krog, popolna odsotnost gledalcev, me niso motile. A moje telo preprosto še ni bilo pripravljeno, poleg tega sem od starta tekla sama, saj so bili narekovalci tempa zagotovljeni za hitrejše tekače. Najtežje od vsega mi je bilo odstopiti, saj je to zadnja stvar, ki bi jo naredila na tekmovanju. Ampak maraton je maraton, hočeš nočeš na telesu pusti posledice. V tistem trenutku je bil odstop optimalna rešitev za to, da se brez težjih posledic vrnem v tekmovalni ritem in se zopet preizkusim čez mesec dni.

-    Tiste, ki te poznajo malo bolje, navdušuješ s svojo neizmerno pozitivno energijo, sproščenim odnosom do življenja in temperamentom. Osebni Facebook profil si označila z umetniško akt fotografijo in v svoje predstavljanje vnesla erotični element. Prepoznamo te lahko v podobah tekačic stare Grčije, ki so nastopale na Herinih igrah (ženski verziji sicer izključno moške olimpijade), oblečenih v minimalni športni opravi, ki je razkrivala desno stran prsi. Se imaš za njihovo naslednico, morda bojevnico za žensko enakopravnost v športu?

Uaaaau (smeh)! Res se trudim, da življenja ne zapletam po nepotrebnem. Na nekatere stvari preprosto nimaš vpliva. K vsem ostalim stvarem pa pristopam s pozitivnostjo. Klišejsko, ampak v vsaki stvari poskušam videti nekaj lepega, koristnega. Sodim me tiste ljudi, ki dan zaključijo z mislijo hvaležnosti za vse, kar sem tisti dan doživela. Res imam precej izražen temperament, s tem ima največ težav moj trener.
Ženska neenakopravnost je bila, je in bo večen problem. Na vseh področjih. Lahko bi se obremenjevala s tem, pa se ne. Kadar se v življenju srečam z njo, pa nimam težav niti zadržkov, da svoje mnenje tudi jasno in glasno izrazim. Še več, tem ljudem dokažem, kako zelo se motijo, kako omejeno je njihovo prepričanje in da – nenazadnje - na ženskah svet stoji.

-    Skrb za družinsko gostilno s 170-letno tradicijo (Pr Jur na Katarini) si za nekaj časa odložila, zdaj ima prednost tek. Se boš vrnila v gostinstvo? Te mika, da bi tudi tam poskusila priti do vrhunskosti, podobno kot Ana Roš? Tudi Ana je bila športnica, državna reprezentantka v smučanju, zdaj pa se ponaša z dvema Michelinoma zvezdicama …

Nikoli ne veš, kam te bo pot vodila po končani karieri. Vsekakor ostaja gostinstvo ena izmed možnih opcij. Tam se počutim domače in kompetentno. Gostilna je trenutno v dobrih rokah, in tam bo – upam -  še nekaj časa. Si pa upam trditi, da sem zadnji človek, ki se zadovolji s povprečnostjo. Zato pustimo, naj tečejo - leta in noge.

 


 

 Neja v rani mladosti z očetom Janezom, udeležencem OI v letih 1984 in 1988.

 

Na dan, ko je prejela diplomo iz kineziologije, z mamo Nevo in očetom.

 

Veselje ob osebnem rekordu 2:36:27 decembra 2020 v Valencii.

 

Na cilju polmaratona v Škocjanu (Italija) leta 2018. Nejina mišična struktura je bila takrat še neizrazita.

 

Izrazito profilirane mišice letos v Keniji.

 

Kenija 2021 z Lauro in Georginah.

 

V družbi domačih deklet. Prvinskost in iskrenost Kenijcev sta Nejo očarali. V tem pogledu jim je podobna ...

 

Trening z Lauro.

 

Tekačica v stari Grčiji.

 

Akt fotografija, predstavitev na osebnem profilu FB. Sij njenega telesa je poveden, Neja je izjemno svetla in pozitivna osebnost.

 

Fotogalerija z še nekaj dodatnimi fotografijami je na:

https://photos.google.com/share/AF1QipPu96y3IvFj22lv2tAlx5ArcdPJjwvAGxyIOUs1oXBP4aW1y3O8_YdQbFhZce6wUA?hl=sl&key=XzlNSW9PcnVydFlTUmpzazlZRVZkQzNhVUlDcVdB

 

VENČESLAV JAPELJ

Foto: Nejin osebni arhiv in arhiv Ljudstva tekačev

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

reX proti koroni

IZOLA, KOPER

27 03
 2021

Prostovoljci  Ljudstva tekačev (LT) so 27. marca 2021 izpeljali tretji reXov tek v času epidemije covida-19 (lani še tudi tri nove trejle). Kronometrska izvedba teka, prilagojena epidemiološkim razmeram, je pritegnila 23 tekačev,  19 odraslih in štiri otroke. Najhitrejši so bili Jasmina Kozina Praprotnik ter Jan Poropat in Urban Praprotnik (isti čas).

Tek na 4.200-metrski obmorski progi, ki jo je – tako kot vsem drugim rekreativcem – omogočila poteza izolske in koprske občine, ustavitev  prometa in ureditev prostora za namene rekreacije, je bil v času objave vabila na Facebooku in po internih informacijskih kanalih LT namenjen vsem teka željnim. Kakšen dan pozneje je spet začela  veljati prepoved prehajanja regijskih meja, tako da so si sodelovanje lahko privoščili samo ljubitelji teka iz obalno-kraške regije. Organizatorji so tek, ta je povsem zasebne narave in na osebno odgovornost vsakega sodelujočega, za pripadnike LT (kamor je dostop povsem prost in brez obveznosti), pripravili skladno z veljavnimi pravili in priporočili NIJZ, pravzaprav v nekaterih niansah še nekoliko dosledneje, kajti radi bi ohranili sloves covid-19 prostega teka.

Odzvalo se je 19 odraslih tekačev, s katerimi so prišli teč še štirje otroci. Za slednje so improvizirali krajšo progo, vsi nadebudneži pa so iz starih zalog LT  prejeli medalje; po srečnem naključju so te, na predhodnih tekih nepodeljena priznanja imela ujemajoče se oznake uvrstitev. Sedemletna Ana (zaradi sistema ugotavljanja starosti, ki upošteva letnice rojstva je zapisana starost osmih let, čeprav letos Ana še ni praznovala rojstnega dne) je tekla tako na članski kot otroški 300-metrski progi.

LT je doslej izpeljalo že več kot dvajset reXovih tekov in pri tem doživelo tudi nekaj obiskov policistov, občinskih redarjev in inšpektorjev, ki so se zadovoljili z ogledom dogajanja in njegovo nespornostjo, tokrat pa je organizatorje pod drobnogled vzel izolski komunalni redar, katerega natančnost in vztrajnost je bila občudovanja vredna. Dobil je odgovore na vprašanja in niti ni pretirano motil poteka dogajanja. V vsakem primeru so prostovoljci LT lahko veseli pozornosti še nekoga, ne le tekačev, ter se še naprej veselijo sodelovanja, gostoljubnosti in dobronamernosti predstavnikov obeh občin.

Med tekači je bilo tudi tokrat kar nekaj novih obrazov. Vsi so prejeli v last stalne startne številke, s katerimi jim bo na naslednjih tekih LT zelo olajšano sodelovanje – morali si bodo zgolj pripeti startno številko in se pojaviti na startnem mestu. Startnih številk, neuporabljenih na predhodnih tekih, že počasi zmanjkuje, ob pomoči tekaškega zanesenjaka Era in s sofinanciranjem iz fonda prostovoljnih prispevkov pa je že pripravljena nova serija oznak z logotipom LT, serija 400-600. Prispevki so doslej skoraj dohajali minimalne stroške izvedb, tako da z ekonomiko tekov ni težav, razliko poravnavajo pripadniki LT iz svojih žepov.

Prvič se je zgodilo, da sta si dva tekača delila prvo mesto. Jan Poropat in tekaški trener Urban Praprotnik, s katerim je bila skoraj celotna družina Kozina-Praprotnik, ki je prispevala tudi sladki prigrizek, Nada Kozina pa je pomagala vpisovati tekače, sta se hitro dogovorila, kako si razdelita medalji, namenjeni prvemu in drugemu, ter šampanjec. Sladke dobrote je prispevala tudi Syu Poropat, iz njih je dišalo pet zvezdic Kempinskega.


Urban očitno ne uči samo tehnike teka, temveč tudi ferplej. Povedal je, da šampanjca ne potrebuje, ker se z alkoholom ne druži, pa tudi številka dva mu povsem ustreza. A družina ni ostala brez penine, osvojila jo je Jasmina, še drugič zmagovalka reXovega teka. Svoj osebni rekord iz februarja je popravila za 13 sekund, naš preračun na virtualno starost 30 let pa je pokazal, da je čas 17:47 vreden 16:04, kar je natanko toliko, kot sta tekla Urban in Jan ter hitreje od veljavnega rekorda proge mlajših tekačic Gaje Leban Jež in Eve Čanadi 16:15.  Družina Poropat je sicer ob Janovem zlatu pobrala še srebro Tee, a je družina Kozina-Praprotnik ob dveh zlatih medaljah domov odnesla še po eno zlato in srebrno Oskarja in Sofije, v starostnem preračunavanju pa je premočno zmagal Bogdan. S tretjima mestoma sta si stopničke zaslužila Tina Mavrič in Luka Mezek, medalji pa bosta prejela ob prvi priložnosti, saj sta tokrat prizorišče zapustila predčasno.

Tega, kdaj bo naslednji reXov tek, iz razumljivih razlogov še ni mogoče napovedati, lahko pa opozorimo na virtualni Istrski maraton, ki se mu tekači lahko pridružijo v aprilu, in to na več razdaljah (če kdo želi, lahko odteče tudi vse ponujene proge, to utegne biti res zabavno). Informacije so na voljo na Facebook profilu Istrski maraton in na spletni strani Razpis | Istrski Maraton (istrski-maraton.si).

 

Izidi:

Absolutno, moški:

1. Jan Poropat, Urban Praprotnik 16:04
3. Luka Mezek 16:49

Ženske:

1. Jasmina kozina Praprotnik 17:47
2. Tea Poropat 19:49
3. Tina Mavrič 20:37

Starostni preračun na 30 let, moški:

1. Bogdan Kozina 14:15
2. Urban Praprotnik 14:33
3. Jan Poropat 15:09

Ženske:

1. Jasmina Kozina Praprotnik 16:04
2. Tina Mavrič 17:44
3. Nena Šerbinek 18:55

Otroci, deklice:

1. Ana Božeglav
2. Erja Žunec, Sofija Praprotnik

Dečki:

1. Oskar Praprotnik

Fotogalerija (z izidi) je na:
https://bit.ly/3cvq16O

Video je na:
https://youtu.be/wnkFMF906IY

 

VJ (avtor je član skupine organizatorjev teka)

 

 

 

 

 

 

Primorski gorski teki na čakanju

PRIMORSKA

24 03
 2021

Korona še naprej odmika Primorske gorske teke, tako zaključno prireditev 2020 kot teke 2021. Gorskega teka v Gradišču nad Vipavo na velikonočni ponedeljek ne bo, in tako niti zaključka lanske sezone, kot so organizatorji načrtovali po odpovedi dogajanja v Gaberju konec lanskega leta. Gradišče bo oživelo konec maja, če bodo razmere to dopuščale, ali pa v juniju (tek in zaključek 2020), v obeh primerih bi se namesto v ponedeljek srečali v soboto popoldne.

Tačas ni napovedan noben od tradicionalnih tekov v pokalu PGT, na čakanju so tudi organizatorji Colskega izziva, ki bi utegnil biti prvi gorski tek, ki bo izpeljan po sprostitvi protikoronskih ukrepov.

V soboto, 27. marca 2021, je napovedan reXov tek v Izoli. Tek bo s kronometrskim startom, začeli bodo ob 9. uri.

VJ

 

 

 

 

 

 

reXov tek se je vrnil

IZOLA, KOPER

20 02
 2021

Ljudstvo tekačev je 20. februarja pripravilo prvi reXov tek v letu 2021. Rekord proge je za 28 sekund izboljšal Janez Mulej, zdaj je najboljša znamka 13:07.

Takoj, ko so omejitve v spopadanju z epidemijo dovolile, je prostovoljska ekipa Ljudstva tekačev obnovila reXov tek. V soboto po pustu, ki so ga na teku počastili z najboljšimi krofi v državi za udeležence (narejenimi v portoroškem Cafe Centralu), se je na startu v Izoli, v  prijetnem spomladanskem vremenu, zbralo 30 tekačev. Startnine ni bilo, zbirali so le prostovoljne prispevke, ki so pokrili večino stroškov, krofe in plastenke vode pa so sofinancirali organizatorji.

Z Gorenjske je na morje z družino prišel Janez Mulej njegov namen je bil, da poskusi izboljšati rekord prijatelja Uroša Rozmana (13:35). Uspelo mu je, s časom 13:07 je popravil tako Uroševo znamko kot najboljši kronometrski čas, katerega lastnik je bil Primož Cergolj; zdaj smo že blizu meje 13 minut, kar za 4200 metrov ni mačji kašelj. Med ženskami je bila najhitrejša Jasmina Kozina Praprotnik. Njen čas sicer ni rekorden, bi pa bil, če bi upoštevali starostni hendikep, ki bi njen čas 18:00 spremenil v 16:15 (rekord mladenk Eve Čanadi in Gaje Leban Jež je 16:50). Na članski progi se je merilo 28 tekačev, med njimi osemletna Ana Božeglav, ki je zabeležila peti ženski čas, še dva otroka sta tekla na skrajšani razdalji. Nastopilo je kar pet članov družine Praprotnik. Na cilju je Tina Mavrič izvedla svoje tradicionalno kolo.

Podelili so tudi pokale za pokalno tekmovanje trejlov Ljudstva tekačev. Lani je LT namreč izpeljalo tri nove trejle, na Socerbu, v Brežcu in na Krogu. Dva najboljša izida sta štela za pokalne točke, zmagala pa sta Elis Filipič in Tajda Dolgan. Tajda je pogoj dveh tekov izpolnila edina med dekleti, med moškimi pa je bilo takih tekačev 14, drugi je bil  Tine Valič, tretji pa Boštjan Dolgan. Vsi izidi so bili preračunani glede na starostni hendikep, na virtualnih 30 let starosti.

Tek je potekal ob upoštevanju priporočil in pravil, ki veljajo v času epidemije covida-19. Izolski občinski redarji in pomorska policija, ki so obiskali prizorišče, niso imeli pripomb (glede na to, da se v delo organizatorjev niso vmešali).

Naslednje izvedbe reXovega teka bo narekovala epidemija, za zdaj kaže, da bi naslednji prišel na vrsto v marcu. Sicer pa Ljudstvo tekačev z nestrpnostjo čaka na trenutek, ko bo lahko sodelovalo pri izvedbi Colskega izziva, gorskega teka na Colu, ki naj bi nekako nadomestil nastop najboljših slovenskih tekačev na odpadlem svetovnem  prvenstvu v Španiji.

reXov tek:

Absolutno, moški:

  1. Janez Mulej 13:07
  2. Primož Cergolj 14:13
  3. Elis Filipič 14:14

Ženske:

  1. Jasmina Kozina Praprotnik 18:00
  2. Špela Ferjančič 19:36
  3. Tea Poropat 20:24
Starostni hendikep:

Moški:

  1. Janez Mulej 12:22
  2. Elis Filipič 13:04
  3. Primož Cergolj 13:39

Ženske:

  1. Jasmina Kozina Praprotnik 16:15
  2. Tina Mavrič 18:21
  3. Špela Ferjančič 19:29

Pokal trejlov LT 2020:

Moški:

  1. Elis Filipič 52 točk
  2. Tine Valič 45
  3. Boštjan Dolgan 42

Ženske:

  1. Tajda Dolgan 8

Fotogalerija (z vsemi izidi) je na:


https://photos.google.com/share/AF1QipPIBzOw4odMNfZOZ3jr9wPJTkwDw0Dge_IDK6-7FQcxsIyWwi7LY9gfx8VRn7mP7A?hl=sl&key=bzd1TTR4NTlWX2ktUnFIWjZtU2htbEN2Ukc0OWR3

Video je na:


reXov tek 20022021 - YouTube

VJ (avtor je član skupine organizatorjev)