Zbor gorskih tekačev

ŽELEZNIKI

16 11
 2018

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

V Železnike, kjer je tamkajšnje atletsko društvo (ki slavi 20-letnico uspešnega dela pod vodstvom Braneta Čenčiča) letos pripravilo svetovno prvenstvo v gorskem teku za veterane, so 16. novembra 2018 slovenske gorske tekače povabili na tradicionalno letno srečanje. To je bil že 27. zbor in razpoloženje je bilo tokrat (ni bilo vedno tako) zelo prijetno. Za najboljša gorska tekača sezone so razglasili Barbaro Trunkelj in Timoteja Bečana.

Izbor najboljših, kljub temu, da način izbiranja po mnenju številnih gorskih tekačev (še) ni najustreznejši, letos ni sporen. Tako Timotej, s svojim letošnjim skokom kvalitete najprijetnejše presenečenje sezone, kot Barbara, izkazala se je tudi kot tačas najboljša slovenska maratonka, imata za ta naslov soglasje velike večine tekačev in strokovnjakov.

Poročilo o letošnji sezoni in napoved naslednje je prvič podal novi predsednik združenja za gorske teke Dušan Papež. Govorniško njegov nastop sicer ni bil vrhunski, a je vsebina dela v prvih mesecih njegovega predsedovanja dobila nekaj dobrodošlih novosti in popestritev. Združenje je izboljšalo ponudbo informacij javnosti in s tem svojo medijsko podobo, uvedeno je bilo nagrajevanje absolutno najboljših tekačev v slovenskem pokalu (Super pokal sta prvič osvojila Timotej in Tina Kozjek), nov je pristop k pripravam tekačev, v okrilje gorskotekaškega združenja zdaj sodijo tudi trejli, na dosežke na tekmah z oznako Skyrunning se zdaj gleda z naklonjenostjo … Predsednikovo poročilo sicer ni vsebovalo naštevanja kakšnih posebno bleščečih dosežkov na mednarodnih tekmah, teh je bilo bolj malo (omenimo drugo mesto Luke Kovačiča na finalu svetovne serije Vertikal kilometer), bilo pa je jedrnato.
Razdelili so običajna priznanja, začenši s tistimi za slovenski pokal, posebna priznanja za svoje dosežke so dobili Mojca Koligar in Miran Cvet (svetovna veteranska prvaka), Ajda Radinja (osma na UTMB) ter Luka Kovačič. Še ena novost, ki zasluži pohvalo, je podelitev priznanja za ferplej. Prejel ga je Aleš Žontar, ki se je s svojo plemenitostjo že večkrat izkazal (pozornejši bralci besedil na Ljudstvu tekačev so s tem redno seznanjeni). Aleš je bil na kvalifikacijski tekmi za sestavo reprezentance uvrščen pred dvema sotekmovalcema, ki sta na progi zašla, in ker je bil prepričan, da si bolj zaslužita mesto v reprezentanci od njega, je to takoj po tekmi povedal odgovornim v združenju. Na zbor v Železnikih je zamudil (služba), ko pa se je pojavil v dvorani, je doživel stoječi aplavz.


Uradnemu delu je sledilo druženje ob prigrizku. To je bila priložnost za menjavo mnenj in brskanje po zakulisju. Zapišimo dve zanimivosti s tega dela letošnjega zaključnega gorskotekaškega srečanja. Novica leta, ki je prišla iz združenj WMRA in ITRA in ki govori o skupnih svetovnih prvenstvih od leta 2021 dalje, je dobila ozadje. Pobuda za takšno sodelovanje je že pred leti prišla od Tomota Šarfa, dolgoletnega predsednika slovenskega gorskotekaškega združenja in člana vodstva WMRA, sedaj generalnega sekretarja WMRA, sedanji predsednik WMRA Jonathan Wyatt pa je zanjo veliko bolj dojemljiv od prejšnjega. Sodelovanje tržno in promocijsko prodornega združenja ITRA ter v svetovno atletsko zvezo in olimpijsko gibanje vpete WMRA bi utegnilo, ob vlečenju pravih potez, pomeniti nadaljnjo uveljavitev gorskega in trejl teka, morda tudi uvrstitev te panoge v olimpijski spored. Znano je namreč, da olimpijsko politiko v prevladujoči meri oblikujejo  finančni interesi …

Druga zanimivost je vrnitev Mateje Kosovelj, ob Luciji Krkoč najuspešnejše slovenske gorske tekačice vseh časov, v svet gorskega teka. Čeprav je od zadnjih nastopov Mateje za reprezentanco, od katere so jo ločile poškodbe, minilo že nekaj let, ima 30-letna tekačica pred seboj še precej let tekaške kariere. Mateja je za Ljudstvo tekačev povedala, da je spremenila tekaško tehniko, tako da je poškodba ne ovira več toliko kot prej, in da v teku spet uživa. Mlada mamica Lucija tudi še ni rekla zadnje besede, čeprav še ne trenira na polno, pa smemo ljubitelji gorskega teka upati, da bomo doživeli vrnitev teh dveh šampionk. Čas za to je nadvse primeren, saj Slovenija letos ni zmogla sestaviti ženske članske ekipe za nastope na velikih tekmovanjih, s katerih je ta že prinašala medalje.

Več informacij o zaključku sezone v Železnikih in o izidih najdete na:
https://gorski-teki.si/kategorija_Novice

in na:
https://prijavim.se/index_page/news/8084/barbara_trunkelj_in_timotej_becan_naj_gorska_tekaca_leta/

Fotogalerijo najdete na:
https://photos.google.com/share/AF1QipOtsQlltIt-_gOnJjWB_PxVMg7FE3Mh4Zxbsl8adHwB4wYSQ3QItq_Qaf-PZE7Awg?hl=sl&key=Y0c0N0REZldwU0UzYlAza1I4cU1JX2lxMTVQUkRn

 

VJ

 

 

 

 

 

 

reXov tek je dobil nov ženski rekord

IZOLA, KOPER

03 11
 2018

Druga izvedba reXovega teka v drugi sezoni je prinesla ženski rekord. Dosegla ga je Elena Safonova iz Rusije, 31-letna študentka Univerze na Primorskem, ki se je prva spustila pod 17 minut. Moški rekord ima Žan Žepič s časom 14:10.

Med 23 udeleženci reXovega teka, drugega v drugi seriji, ki šteje tudi za pripravo na Luka Koper 6. Istrski maraton, je bil spet Simon Strnad, in to je - kot običajno - pomenilo, da je bil zmagovalec znan že na startu. Simon je sicer prišel tekmovat, a prav tako je bilo zanj pomembno, da pozdravi prijatelje. Zabeležil je še šesto zmago na skupno 14 reXovih tekih; je najuspešnejši udeleženec doslej. Teden dni pred tem je bil član slovenske ekipe na teku štafet v Morbegnu, eni vrhunsko zasedenih tekem v gorskem teku.  Domačin Mitja Volčanšek je za njim zaostal le za štiri sekunde, v nogah je še imel spomine na ameriško ultramaratonsko preizkušnjo Bear 100 (milj), na kateri je ostal pod 24 urami in zasedel 22. mesto med približno 200 finišerji. Tretji je bil Boštjan Dolgan, standardni reXov stopničkar.

Med ženskami smo spoznali Rusinjo Eleno (izgovorimo Jelena) Safonovo, 31-letno študentko UP. Elena je ženski rekord spustila pod 17 minut, v pogovoru za LT (video) pa je pokazala lep napredek v obvladovanju slovenščine po zgolj dveh mesecih koprskega okolja. Morda jo bo zamikala udeležba na še kakšnem primorskem teku, ponudba je bogata in tako skromne, a hkrati hitre tekačice se bodo tam razveselili. Druga je bila Slavka Petraš, v starostnem ponderiranju zmagovalka, tretja pa srčna Barbara Adamič, ki se je teka udeležila kljub glavobolu, na žrebu majic X-teka Dimnice pa je bila že odlično razpoložena.

Tudi tokrat je tekel starosta Fabio Ivančič, na start sta zamudila trimetraš Klemen Kladnik (priznal je, da ima več kot dva metra) in Helena Košir, zamuda pa ju ni odvrnila od nastopa, pri katerem je doseženi čas še najmanj pomemben. Simon Strnad je užival v mirnem in toplem (18 stopinj) morju, za začetek novembra kar pretoplem. Verjetno je bilo to zadnje reXovsko kopanje v tem letu, saj 8. decembra, ko bo na sporedu naslednji tek, zadnji v 2018, kopalcev ni pričakovati. Ali pa – tega nikoli ne veš, tekači in njihove življenjske energije so polni presenečenj.
V skupni točkovni konkurenci sta po dveh tekih na vrhu Jožef Tomažič, ki redno nastopa kot pripadnik Ljudstva tekačev (to ni prepovedano, nasprotno, zelo je zaželeno), in Barbara Adamič, sledita pa jima Stojan Rodica in Danaja Bucaj. V naši razpredelnici smo v zadnjem stolpcu navedli samo seštevek točk tekačev, ki so odtekli oba teka, seveda pa za končno uvrstitev štejejo tudi vse druge točke.

Da ne pozabimo: vreme je bilo takšno, kot smo ga napovedali, dež je ponoči umil tekaško progo, nekaj ur pred startom pa je odšel na drugo delovno mesto.

Kot rečeno, naslednji reXov tek, zadnji v 2018, bomo pripravili 8. decembra.

 

Izidi:

Moški, absolutno:

  1. Simon Strnad 14:39
  2. Mitja Volčanšek 14:43
  3. Boštjan Dolgan 15:20

Ženske:

  1. Elena Safonova 16:54
  2. Slavka Petraš 19:09
  3. Barbara Adamič 20:15

Starostna korekcija, moški:

  1. Simon Strnad 12:47
  2. Jožef Tomažič 13:37
  3. Bogdan Kozina 13:54

Ženske:

  1. Slavka Petraš 15:11
  2. Elena Safonova 16:48
  3. Barbara Adamič 18:34

Točke, skupna uvrstitev, moški:

  1. Jožef Tomažič 19
  2. Stojan Rodica 15
  3. Simon Strnad in Tadej Jurkovšek 10

Ženske:

  1. Babara Adamič 18
  2. Danaja Bucaj 14
  3. Maja Barčot 12

Vsi izidi so objavljeni na Facebooku:
https://www.facebook.com/groups/425521194203513/

Fotogalerija je na
https://photos.google.com/share/AF1QipONYU2BfUwW1fbSJMio6Lczus2Vv0_mm310EJTMivQpYaCtZqGHChkTQL9Cq_FIMQ?key=bTdVSThBRTRQcjZzZ2lLQVZjS1hvMW5zUUdPZS1n

Video je na
https://www.youtube.com/watch?v=l3u3XQhmRqk&feature=youtu.be

 

VJ (avtor je eden od organizatorjev teka)

 

 

 

 

 

 

21. Gorski tek na Nanos

PODNANOS

14 10
 2018

Zmagovalca zadnjega teka iz letošnje serije PGT, 21. Gorski tek na Nanos v spomin na Fabjana Furlana, sta Simon Alič in Varineja Drašler, to je bila njena prva zmaga v PGT. Nastopilo je 70 odraslih in sedem otrok.

PD Podnanos je pri izvedbi 21. teka priskočilo na pomoč vreme, pravo indijansko poletje. Razmere so bile idealne, in če Simon Alič dan prej ne bi imel toliko dela na domači kmetiji, bi bil ogrožen tudi rekord 5,6-kilometrske proge s 700 višinskimi metri. »Pa še kakšen močnejši nasprotnik bi moral biti danes tukaj,« je v izjavi za LT dodal zmagovalec.

Žal je bila lovska koča na Nanosu zaprta, tako da spremljevalci tekačev niso imeli kje pustiti svojega denarja. Zasilno so si pomagali s ponudbo, pripravljeno za tekače, kakšno jabolko in grozd ter kozarec čaja so potešili najhujšo lakoto in žejo. Pri roki je bil tudi letošnji vipavec in prve ocene pivcev so bile ugodne – letina ni bila samo izdatna, temveč tudi zelo kakovostna.

Dva od petih Simonov, to ime je bilo najpogostejše na seznamu izidov, sta stala na stopničkah za absolutno najboljše, za Aličem in Strnadom je po priznanje prišel Elis Filipič. Med ženskami je po seriji drugih in tretjih mest na najvišjo stopničko prvič stopila Varineja Drašler, mladost (letnik 1995) je prehitela veteranki Uršo Trobec in Mihaelo Tušar, za kateri bi morda lahko rekli, da sta po malem že naveličani čakanja na krepkejši mladi val …

Presenetljivo visoko se je uvrstila še ena veteranka, Janja Torkar Božič, odlična ravninska tekačica, ki pa doslej gorskih tekov ni tekla, podala se je le na kakšen trejl. Tokrat se je le odločila za nastop na domačem teku - in zaostala samo za prvimi tremi.

Najmlajših gorskih tekačev se je tokrat zbralo sedem, pogrešali smo močnejše zastopstvo iz domačih tekaških krogov. Gaja in Vita Leban Jež ter Luka Močnik iz AD Posočje so zmagali po pričakovanjih, starejših dečkov pa na startu ni bilo.

Tudi tokrat je nastopil Ivan Valentinčič, za pot od Podbrda do Podnanosa je potreboval »le« nekaj ur. Naši pripovedi o njegovem popotovanju v Idrijo iz poročila o teku na Hleviše zdaj lahko dodamo podatek, da Ivanu vrnitev domov iz Idrije ni vzela toliko časa kot prihod, doma je bil namreč »že« opolnoči.

Serija PGT 2018 je končana, 2. decembra, malo po poldnevu, bo sledila zaključna slovesnost v Gaberju, dopoldne pa se bodo tekači že merili na prvem teku sezone 2019 na Tabor. Z objavljanjem imen skupnih zmagovalcev bomo še počakali, da ne bomo česa napačno zapisali, povejmo pa, da sta bila prav do konca v igri po dve imeni za naslova absolutno najboljših: Simon Strnad in Simon Alič ter Mihaela Tušar in Urša Trobec.

 

Izidi:

Absolutno, moški:

  1. Simon Alič (ŠD Nanos) 30:54
  2. Simon Strnad (ŠD Nanos) 34:33
  3. Elis Filipič (Endorfin) 34:44

Ženske:

  1. Varineja Drašler 40:43
  2. Urša Trobec (ŠD Setnik) 42:38
  3. Mihaela Tušar (ŠD Nanos) 43:36

Zmagovalci kategorij:

ml. člani: Denis Štenkler
člani: Tomaž Kenda
st. člani: Elis Filipič
ml. veterani: Simon Alič
veterani: Simon Strnad
st. veterani: Stanko Čufer (PGT)
super veterani: Danilo Pudgar (TD Burja)
ml. članice: Varineja Drašler
članice: Jasmina Munih
st. članice: Kristina Mamič (Endorfin)
ml. veteranke: Marta Švigelj (PGT)
veteranke: Urša Trobec
st. veteranke: Tea Bajc (Triatlon klub Ajdovščina)
ml. dečki: Luka Močnik (AD Posočje)
ml. deklice: Vita Leban Jež (AD Posočje)
st. dečki: -
st. deklice: Gaja Leban Jež (AD Posočje)

Vsi izidi so na
http://www.primorskigorskiteki.si/

Fotogalerija je na
https://photos.google.com/share/AF1QipMmk5hrAD7Gkdx87YsGyqhTagPrX9FoigpebAyKFVtY-V_CAa2NzNcf-wKo0Mc93A?key=eEFTT1lyS0I3MWctVjBXQlgwd3pZT042UzBPSFlR

Video je na
https://www.youtube.com/watch?v=o8nJT8sGZCk&feature=youtu.be


VJ

 

 

 

 

 

 

Prvi reXov tek v drugi sezoni

IZOLA, KOPER

07 10
 2018

Druga serija reXovih tekov se je začela v nedeljo, 7. oktobra 2018, na netipičen dan, kajti vseh pet ostalih terminov je sobotnih, ob sobotah je Ljudstvo tekačev pripravljalo tudi teke prve serije 2017/2018. Najhitrejša med 13 tekači sta bila Stojan Rodica in Barbara Adamič, ki je tekla po daljši pavzi.

Vreme je bilo (spet) naklonjeno tekačem, ki so imeli več sreče kot kolesarji – ti so ob obali vozili malo kasneje, ko so organizatorji v bližnjem lokalu ob kavi že analizirali tek in razpredali o naslednjih akcijah Ljudstva tekačev. Prej in potem je deževalo, ko so bili tekači na 4,2-kilometrski progi, pa se je celo pokazalo sonce. Večina tekmovalcev je bila prijavljena že na prejšnjih tekih, tako da so se enostavno postavili na start in tekli. Imena prvih šestih na stopničkah so bila znana nekaj minut po koncu teka, na medalje ni bilo treba čakati, prav tako ne na vrhunski buteljki proseka, namenjeni zmagovalcema.

Tokrat so organizatorji preračunavanju izidov na enotno lestvico, kjer starejši dobijo popust, dodali točkovanje najboljših po tem izračunu. Prvih 10 točk je vknjižil Jožef Tomažič, njegovih 61 let je doseženi čas znižalo pod 14 minut. Med ženskami je Barbara tudi po tem kriteriju ostala na vrhu. Najboljša v seštevku šestih reXovih tekov bosta v marcu razglašena za skupna zmagovalca.

Najstarejši primorski tekač Fabio Ivančič (85 let) ni manjkal niti tokrat. Zapišimo še, da ni samo najstarejši udeleženec, temveč tudi najradodarnejši podpornik teka.

Naslednji reXov tek bo na sporedu 3. novembra 2018.

 

Izidi:

Moški, absolutno:

  1. Stojan Rodica 16:52
  2. Tadej Jurkovšek 17:20
  3. Jožef Tomažič 17:35

Ženske:

  1. Barbara Adamič 20:41
  2. Danaja Bucaj 26:08
  3. Maja Barčot 27:41

Starostna korekcija, moški:

  1. Jožef Tomažič 13:59 (10 točk)
  2. Stojan Rodica 14:29 (9)
  3. Zaim Kurbegović 16:08 (8)

Ženske:

  1. Barbara Adamič 18:58 (10 točk)
  2. Mojca Ždrnja 25:07 (9)
  3. Danaja Bucaj 25:10 (8)

Vsi izidi so objavljeni na Facebooku
https://www.facebook.com/reXovtek/

Fotogalerija je na
https://photos.google.com/share/AF1QipMJ2SXbMordCGHlRwoEzjB194ZnmRC1TIjg48pNIz9LQr2pqAQ9-lQsElrwdbS5SA?key=dE92dEZQd01tdEd0VVRBb2hGTkR2em5ZaVBkb25B

Video je na
https://www.youtube.com/watch?v=Jj19iT7LNGk&feature=youtu.be

 

VJ (avtor je eden od organizatorjev teka)

 

 

 

 

 

 

Druga serija reXovih tekov

IZOLA, KOPER

01 10
 2018

Ekipa prostovoljcev Ljudstva tekačev, organizatorjev prve serije 12 reXovih tekov v letih 2017/2018, bo nadaljevala pripravljanje teh brezplačnih tekov, povezanih z Istrskim maratonom, ki ob reXovih tekih načrtuje še druge tekaške priprave na šesto izvedbo Istrskega maratona. Prvi reXov tek druge serije 2018/2019, v kateri bo šest tekov, bodo pripravili v nedeljo, 7. oktobra 2018, start bo ob 9. uri pri Rudi (Izola).

Potek tekov bo enak, kot je bil doslej, start (in cilj) bo torej vedno pri Rudi v Izoli, teklo pa se bo proti Žusterni in nazaj, po progi dolžine 4200 metrov. Začetek tekov je postavljen na 9. uro, prijaviti se bo mogoče od 8.30 dalje. Tisti tekači, ki so že tekli in so zadržali stalno startno številko, se bodo v nedeljo lahko samo postavili na start – in tekli. Vse ostalo je skrb organizatorjev. Tako bo tudi z novinci, ki se bodo odločili za stalno startno številko. Svoje podatke bodo povedali samo enkrat in bodo uvrščeni na seznam pripadnikov Ljudstva tekačev, kajti reXov tek je tek za Ljudstvo tekačev, brez vseh formalnosti, a na lastno odgovornost vsakega tekača.

Trije najhitrejši moški in tri ženske bodo vsakokrat prejeli medalje, razglašeni bodo zmagovalci letnikov, s posebno formulo pa bodo dosežki preračunani za sestavo dveh seznamov izidov, za moške in za ženske, s katerima bodo izničene starostne razlike. Z drugimi besedami: vsi starejši od 30 let bodo dobili bonus, odvisno od let, tako da se bodo lahko primerjali med seboj. Tokratna novost je, da bo prvih deset na tem seznamu starostno preračunanih izidov prejelo točke (prvi 10 … deseti 1), ki jih bodo na koncu sešteli in dobili absolutni vrstni red vseh šestih tekov, najboljši pa bodo nagrajeni.

In da ne pozabimo - zmagovalca bosta vsakokrat še naprej dobivala šampanjec. Ljudstvo tekačev ceni vsakogar, ki se odloči, da pride teč, ne glede na svojo pripravljenost, ob tem pa zna počastiti zmagovalce.

Startnine ni, za kritje minimalnih stroškov izvedbe pa so dobrodošli prostovoljni prispevki.

Seznam tekov:

nedelja, 7. oktobra 2018
sobota, 3. novembra
sobota, 8. decembra
sobota, 5. januarja 2019
sobota, 9. februarja
sobota, 2. marca

Štafeta Ljudstva tekačev Bovec Koper bo tekla 6. aprila.

VJ

 

 

 

 

 

 

18. Vzpon na Hleviše

IDRIJA

29 09
 2018


 

 

Na 18. Vzponu na Hleviše za točke PGT je ob kolesarjih nastopilo tudi 67 gorskih tekačev, od tega osem otrok. Najhitrejša sta bila domačina Jošt Lapajne in Sergeja Lipušček.

Bilo je kar sveže, za tek in kolesarjenje pa zelo primerno. Organizatorji iz TSK Idrija so se tudi tokrat potrudili, ob brezhibni izvedbi teka (in kolesarjenja) so na koncu poskrbeli tudi za praktične nagrade, ki jih je razdelil žreb, tekaški zmagovalec pa je ob pokalu prejel še pršut. Bilo je tudi nekaj dodatne ponudbe. Idrijski Rdeči križ je demonstriral delo z defibrilatorjem, svojo ponudbo za mazanje in nego tekaških smuči pa je predstavil croc.si.

Po pričakovanju sta se za zmago merila Jošt Lapajne in Simon Alič. Jošt je bil močnejši, Simon pa se je takoj po prihodu na cilj posvetil fotografiranju. Tretji je bil veseljak Denis Štenkler. Med ženskami je zanesljivo slavila domača šampionka Sergeja Lipušček, za katero ni pomembno, na kakšni progi teče, ravninski ali gorski, vedno je za svoja leta neverjetno hitra. Mimogrede, ker Sergeja ne vodi evidence zmag, smo prečesali končne izide v Primorskih pokalnih tekih in le prišli do podatka: z letošnjo zmago v PPT jih je Sergeja zbrala sedem, tri več od najbližjih zasledovalcev, Edvina Kosovelja in Mira Vogriča. Varineja Drašler in Kristina Ipavec pa nadaljujeta letošnjo odlično serijo uvrstitev na stopničke.

Tek je zaključil nepopustljivi Ivo Valentinčič. Poškodba pred leti mu je pustila posledice, a se gorskemu teku ni odpovedal. Verjetno je tekač, ki ima največ težav s prihajanjem na tekme PGT, vendar vztraja. V Idrijo se je iz Podbrda odpravil dan prej, prespal pri sorodnikih v Slapu ob Idrijci, se prebil do Idrije, kjer ob koncu tekme ni vedel povedati, kdaj bo doma. Morda pa mu je uspelo v domače Podbrdo priti še isti dan …

Naslednji tek iz serije PGT bo 14. oktobra Gorski tek na Nanos.

 

Izidi:

Absolutno, moški:

  1. Jošt Lapajne (TSK Idrija) 27:33
  2. Simon Alič (ŠD Nanos) 28:32
  3. Denis Štenkler 29:29

Ženske:

  1. Sergeja Lipušček (DLT Filipides) 32:44
  2. Varineja Drašler 35:32
  3. Kristina Ipavec (ŠD Nanos) 37:14

Zmagovalci kategorij:

ml. člani: Jošt Lapajne
člani: Tomaž Kenda
st. člani: Elis Filipič (Endorfin)
ml. veterani: Simon Alič
veterani: Marko Leban (AO Cerkno)
st. veterani: Stane Homec (ŠD Poljane)
super veterani: Danilo Pudgar (TD Burja)
ml. članice: Varineja Drašler
članice: Martina Pišlar (TIR)
st. članice: Jasmina Likar
ml. veteranke: Marta Švigelj (PGT)
veteranke: Sergeja Lipušček
st. veteranke: Tea Bajc (Triatlon klub Ajdovščina)
ml. dečki: Luka Močnik (AD Posočje)
ml. deklice: Neja Močnik (AD Posočje)
st. dečki: -
st. deklice: Lana Šuligoj (TSK Idrija)

Vsi izidi so na
http://www.primorskigorskiteki.si/

Fotogalerija 1 je na

https://photos.google.com/share/AF1QipOKLfxQue_gvGAl43WrSwqyjl46JMAylfZrbBOJ6_CfGO7GxMydFOUuq8Jl-Vw_7w?key=TkZPbG4xZWhkeE5SaWpZRUVXcFdzRjlFN09lSjBB

Fotogalerija 2 je na

https://photos.google.com/share/AF1QipMpN00xj9rLZJeitTTVF1jKcxDCfpgnN_tkxf3wluExSTQMQjGycigObVZuDVcOhQ?key=T2tsVGQ3MzYtSkg5X29najBxQzJUeFNmWFJUcURR

Video je na
https://www.youtube.com/watch?v=9ycLJTu7Juw&feature=youtu.be

 

VJ

 

 

 

 

 

 

X-tek Dimnice 2018

SLIVJE

16 09
 2018

Na petem X-teku Dimnice je teklo 85 tekačev iz Slovenije, Italije in Hrvaške. Najhitrejša sta bila Simon Strnad in Ana Čufer, oba že zmagovalca X-teka, ki sta imetnika novih rekordov. Tokrat so kot posebna kategorija sodelovali tudi jamarji, to je bilo njihovo državno prvenstvo, najhitrejši med njimi je bil 19-letni Edi Benko iz ajdovskega Jamarskega društva Danila Remškarja.

Organizatorji X-teka so za mali jubilej, peto izvedbo tega v Sloveniji edinstvenega teka skozi kraško podzemlje, spremenili nekaj elementov prireditve in kaže, da so bile dobro izbrane. Prvi odmevi udeležencev so pozitivni. Spremenili so mesto starta oziroma cilja, namesto pred jamo Dimnice se je dogajanje odvijalo na vstopu v Slivje, kar je bilo logistično olajšanje za vse. Tranzicija, opremljanje za tek skozi jamski odsek, se je izkazala kot neproblematična. Jamarji iz JD Dimnice so priskrbeli čelade s svetilkami v zadostni količini, nekaj tekačev si je pred tekmo na vhod prineslo svojo opremo, nekateri pa so čelado in svetilko enostavno nosili na vsej štirikilometrski progi. Ta je bila enako dolga kot doslej, vendar zaradi spremembe starta in cilja dosedanji rekordi gredo v arhiv in vpisujemo nove. Rekorderja stare proge sta Alessandro Morassi (14:16 leta 2015) in Ana Čufer (16:15 leta 2016), Ana pa je tudi nova rekorderka. Mimogrede, Ana in drugi člani širše tekaške družine Čuferjev niso le odlični tekači, temveč tudi jamarji.

Simon Strnad je vpisal še svojo tretjo zmago, Ana Čufer pa drugo. Drugi mesti sta osvojila italijanska tekača, Alberto de Cristini in dvakrat zmagovalka Nicol Guidolin, na tretjo stopničko sta stopila Amedeo Sturam iz Benečije in Tržačanka Serena Kuhar. Simon je imel na cilju izdatno prednost, Ana in Nicol sta prav tako odskočili od drugih konkurentk, a sta si bili blizu po času. Ana je bila najhitrejša tudi v konkurenci jamark, med jamarji je najboljši čas zabeležil Edi Benko, 100 metrov jamske vrvi je svojemu društvu priborila trojka Ajdovcev.

Vreme je bila tudi tokrat udeležencem naklonjeno, zgodnejše jutro je omogočilo tudi zgodnejši, temeljitejši ogled proge. Ujemanje datumov teka in slivarskega tradicionalnega praznika češp je olajšalo nekatere organizacijske postopke, tekačem in njihovim spremljevalcem, med katerimi so bili številni Italijani, pa priskrbelo dodatno zabavo. Zapisati velja še, da so se domačini izkazali kot organizatorji, kot tekači pa nekoliko manj. Pri tem ne mislimo na najboljše čase, temveč na množičnost udeležbe Brkincev – ta bi lahko bila nekoliko izdatnejša.

Jota je bila tudi tokrat nekaj posebnega, odlična. Na okrepčevalnici so tekači dobili vodo, kavo, čaj, cedevito, pecivo in brkinska jabolka, v vrečkah so bile kape, gobice, brkinski kis in še kakšna malenkost, vsak tekmovalec je dobil tudi tehnično spominsko majico. Pokali in medalje so bili unikatni, pokale je kot vedno oblikoval in izdelal (jamar) Bojan Spasovič s sodelavci. Med številnimi praktičnimi nagradami za izžrebane (in prisotne) tekače je bilo tudi šest naglavnih lučk.

Izvedbo je zagotovilo nekaj več kot 50 prostovoljcev iz širše okolice (tudi iz Hrvaške), njihov trud so tekači nagradili z aplavzom in pohvalami. V jami, tokrat še posebej skrbno pripravljeni za tek, saj so evro od vsakega lanskega tekača organizatorji namenili Dimnicam, je bilo veliko rediteljev in usmerjevalcev, gostiteljem iz JD Dimnice so izdatno pomoč nudili jamarji iz Italije, člani SAS Trieste (Societa adriatica di scienze naturali).

Glavni pokrovitelj teka je bila tudi tokrat občina Hrpelje-Kozina, ob drugih podpornikih, ki so omogočili tudi delitev bogatih praktičnih nagrad, sta svoj delež za izvedbo prispevala Fundacija za šport v okviru svojega programa Razvoj športa v naravi in zavarovalnica Adriatic Slovenica. Organizatorji so bili JD Dimnice, spletni portal Ljudstvo tekačev, ŠD Kraški tekači, TD Dimnice Slivje, Športna zveza občine H-K, vaška skupnost Šmarje pri Sežani ter seveda vaščani Slivja in tamkajšnja agrarna skupnost. Priznanja je delila županja občine H-K Saša Likavec Svetelšek.

Po teku so jamarji in predstavniki domačega jamarskega društva  izpeljali še prireditev ob pobratenju JD Dimnice in jamarjev iz občine Barcis (pokrajina Pordenone). Odkrili so informacijsko tablo pred vhodom v Dimnice in razstavo, s katero so se predstavili italijanski jamarji.

Pred razglasitvijo izidov je žreb razdelil praktične nagrade, ki so jih prispevali Anthron iz Izole, Treking šport iz Ljubljane, Sandiline iz Kopra, športna trgovina Track&Field z Bazovice, Plama Pur iz Podgrada in še nekateri.

 

Izidi:

Absolutno, moški:

  1. Simon Strnad 14:41
  2. Alberto de Cristini 15:59
  3. Amedeo Sturam 16:01

Ženske:

  1. Ana Čufer 16:41
  2. Nicol Guidolin 16:47
  3. Serena Kuhar 19:55

Jamarji:

  1. Edi Benko 16:34
  2. Oto Benko 16:53
  3. Bojan Stanek 17:27

Jamarke:

  1. Ana Čufer 16:41
  2. Valentina Čufer 25:15
  3. Darja Čufer 25:21

Zmagovalci kategorij:

M do 29 let: Edi Benko
M do 39: Amedeo Sturam
M do 49: Alberto de Cristini
M do 59: Simon Strnad
M do 69: Stanko Čufer
Ž do 29: Ana Čufer
Ž do 39: Nicol Guidolin
Ž do 49: Tatjana Grajžl
Ž do 59: Serena Kuhar

Vsi izidi so v fotogaleriji 1.

Fotogalerija 1 je na povezavi
https://photos.google.com/share/AF1QipNp53k-Oqwd4cub9wWpWnwyBP25Di6cZsErl6liQknCZODf6Ob-97qgEJgH4SQaMw?key=VTJLSHc0eDRKdzlaYlJCT1hwbU1CY0hKUkVIcjNB

Video je na povezavi

https://www.youtube.com/watch?v=mLdU-w7s5rY&feature=youtu.be


VJ  (avtor je eden od organizatorjev X-teka)

 

 

 

 

 

 

Bovec maraton tretjič

BOVEC

15 09
 2018

TD Bovec je 15. septembra 2018  pripravilo svoj Bovec maraton. Na ciljih smo našteli 1168 tekačev vseh starosti, nekaj več kot lani, najstarejši je bil 85-letni Fabio Ivančič. Najhitrejša maratonca sta bila Aleš Debeljak in Jasmina Pitamic Vojska. Primorska prvaka v polmaratonu sta bila Boštjan Jenčič in Lucija Krkoč. Sodelovalo je nekaj več kot 300 prostovoljcev. Pred sto leti je bilo Posočje polno pripadnikov različnih narodnosti, vrvež različno govorečih tekačev pa je bil tokrat neprimerljivo prijetnejši.

Indijansko poletje je tudi Bovec maratonu zagotovilo lepo vreme, na katerega so upali že tekači štafete ljudstva tekačev teden dni pred maratonom.  Za razliko od prvih dveh maratonov so bile razmere za tek prijetne, čeprav so nekateri tekači pripovedovali o vročini in visoki vlažnosti. Najhitrejši maratonci so bili na cilju izžeti, povedali so, da je bil tek težak, v nasprotju z njimi pa je najhitrejša maratonka, Jasmina Pitamic Vojska, po enoletnem presledku spet zmagovalka, na cilju razmeroma sveža. Svoj bovški osebni rekord je popravila za več kot pet minut, pred prvo zasledovalko pa je imela kar 41 minut prednosti.

Vreme je omogočilo prijetne urice tudi spremljevalcem tekačev, tokrat je bilo še bolj kot običajno očitno, da bovški maraton ob tekaški pomeni tudi izletniško destinacijo. Prisotnost raznovrstne ponudbe tistega konca Posočja, seveda ob prenočitvenih zmogljivostih,  je pričala, da Bovčani vedo, zakaj maraton, in s pretanjenim posluhom so organizatorji tekačem tudi tokrat pripravili posladek v obliki krafov, bovških štrukljev. Na cilju ni bilo brhkih mladenk, da bi delile medalje, vendar pripomb, ker so to delo opravili člani skupine 1313 v uniformah vojakov iz prve svetovne vojne, nismo slišali. Očitno jim je bilo salutiranje na cilju tudi všeč.

Vodja organizatorjev Vasja Vitez je bil zadovoljen tako z udeležbo kot potekom prireditve, ob tem pa že razmišljal za leto naprej: »Verjetno bomo prihodnjič prijave zaprli malo prej kot letos.« Logistično pač Bovec prenese toliko obiskovalcev, kot jih je tokrat. In bolje je, da se ti počutijo prijetno, kot pa da izgubljajo živce zaradi pretirane gneče.

Prek ciljne črte je šlo 31 otrok, 412 udeležencev zabavnega teka (nekaj manj kot  osem kilometrov), 593 polmaratoncev (tekači so ugotavljali, da so naredili dobro kupčijo; plačali so za 21, dobili pa 22 kilometrov) in 132 maratoncev, slednjih natanko toliko kot lani.
Polmaraton z nekaj daljšo traso od običajne je veljal tudi za odprto primorsko prvenstvo. Prvaka sta postala Boštjan Jenčič in Lucija Krkoč, šampionka svetovnega gorskega teka, ki se je vrnila na tekaške proge, ob katerih jo zdaj spremlja hčerka Meta.

Na najkrajšem teku za odrasle sta bila med moškimi za zmago v igri skorajda sosed Bovčanov Boštjan Pangos in Mirko Cvijić, zastopnik AK Prijedor, ki je kot vedno bil posebni gost bovškega tekaškega društva. Boštjan je bil za nekaj sekund hitrejši. Med dekleti smo na stopničkah videli na primorskih pokalnih tekih dokaj pogosto prisotnost treh Kristin. Tokrat se je sredi sendviča mlajših tekmic znašla nekoliko bolj izkušena nekdanja primorska prvakinja iz Trnja pri Pivki.

Tokrat najboljšim po kategorijah medalj niso podeljevali, tekači so jih enostavno prišli iskat, kar je povzročilo mešane občutke. Navsezadnje je na koncu tako zahtevnih preizkušenj, kot so bovške, prijetno stopiti na stopničke in požeti aplavz …

 

Izidi:

Maraton, absolutno, moški:

  1. Aleš Debeljak (AD Olimpik) 2:49:18
  2. Franci Volkar (ŠKD Mekinje) 2:51:10
  3. Niklas Kroehn (Avstrija) 2:51:59

Ženske:

  1. Jasmina Pitamic Vojska (AK Radovljica) 3:08:42
  2. Alma Rihtaršič 3:49:08
  3. Elisa Pivetti (Italija) 3:51:18

Polmaraton, absolutno, moški:

  1. Max Doecke (Avstrija9 1:22:59
  2. Boštjan Jenčič 1:25:13
  3. Robert Stranjak (Spinnteam Logatec) 1:27:57

Ženske:

  1. Lucija Krkoč (Bovec maraton) 1:35:25
  2. Elena Safonova (Rusija) 1:43:18
  3. Katarina Pišotek 1:44:02

Primorsko prvenstvo v polmaratonu, absolutno, moški:

  1. Boštjan Jenčič
  2. Robert Stranjak
  3. Adriano Nemec (AD Štajerska) 1:29:09

Ženske:

  1. Lucija Krkoč
  2. Katarina Pišotek
  3. Milica Cernoga 1:45:22

Zabavni tek (8 km), absolutno, moški:

  1. Boštjan Pangos (ŠD Salonit) 26:22
  2. Mirko Cvijić (AK Prijedor) 26:28
  3. Aljaž Makovec 26:37

Ženske:

  1. Kristina Ipavec (ŠD Nanos) 31:19
  2. Kristina Bele (AK Pivka) 32:16
  3. Kristina Vanceta 23:35

Vsi izidi so na povezavi

http://remote.timingljubljana.si/timing/rezultati.aspx?IDtekme=3518&tip=B

Fotogalerija je na povezavi https://photos.google.com/share/AF1QipMdxG60EGskgdSgiUlzmsrHUmom_wV6udQWGeOsS3Vvqsn6us4g-ySz_7quwjrngQ?key=VlRGNkswWHVXQUY2Z0hRTnRENkZhS3BPLWRxZjFR

Video je na povezavi
https://www.youtube.com/watch?v=Z7cf_l36_lE&feature=youtu.be

 

VJ

 

 

 

 

 

 

Štafeta LT Koper-Bovec

PRIMORSKA

08 09
 2018

Ljudstvo tekačev je 8. septembra 2018 četrtič izpeljalo štafetni tek med severom in jugom Primorske ter ponovno povezalo oba primorska ravninska maratona, Istrski in Bovec maraton. 150 kilometrov med Koprom in Bovcem  si je delilo 33 tekačev in tekačic.

Pred tretjo izvedbo Bovec maratona po novem štetju (prvo zajema obdobje 1980-1985) so pripadniki Ljudstva tekačev spet povezali Koper in Bovec. Pojasnimo: Ljudstvo tekačev ni kakšna formalna organizacija, temveč oznaka pristašev teka. Ti so brez kakršnihkoli obveznosti, razen morda moralnih, ki si jih vsakdo naloži sam. LT je skupni imenovalec ljubiteljev teka v vseh njegovih oblikah, željnih prostega druženja in uživanja v gibanju.

Za uspešno izvedbo Bovec maratona in prijeten tek proti severu je tekače v Kopru na pot pospremila šefica Istrskega maratona dr. Marijana Sikošek, na drugem koncu 150 kilometrov dolge trase pa je pozdrave sprejel šef Bovec maratona Vasja Vitez. Dolžina štafetnega teka je vsakokrat nekoliko drugačna, krajša. Tudi tokrat je bilo treba preteči kakšen kilometer manj. Za to gredo zasluge lokalnim tekačem, ki vsakokrat najdejo kakšno bližnjico in si poenostavijo pot. 150 kilometrov je že blizu absolutno najkrajše razdalje, pod to mejo bi se lahko spustili le še malokje, denimo med Srpenico in Bovcem, če ne bi delali ovinka prek Čezsoče. Toda tisti del poti je obvezen zaradi Antona Komaca, organizatorja prvega bovškega maratona pred 38 leti. Pri Vančarju vsakokrat sprejme štafetno palico in z njo odteče nekaj sto metrov, kar pri njegovih 77 letih ni ravno mačji kašelj. Tokrat so sprejem palice, predala mu jo je Barbara Leban, pospremili člani domače godbe, opremljeni tudi z doma izdelanimi instrumenti. Sledil je še klanec proti Bovcu, kjer so si tekači na glavnem trgu ob 21.50 nazdravili s teranom, dišečem po dveh naslovih svetovnega prvaka, Edvina in Mitje Kosovelja.

A vrnimo se na začetek. Pri koprski Taverni je štafetno palico, tokrat narejeno iz dobrih 60 gramov medenine, prevzel Edi Sorgo (Istrski tovar, tekaško društvo v ustanavljanju), ob Venčeslavu Japlju spremljevalec štafete na celotni poti. Pot se je začela ob 3.45, v trdi temi in po praznih cestah. V Boljuncu je medenino prevzel Venčeslav Japelj. Zagrizel je v Kraški rob, malo pred Bazovico pozdravil sončni vzhod,  v Sežani pa palico predal Stojanu Rodici. Stojan je tudi tokrat poskrbel za transfer do Dutovelj, kako mu uspe do tam števec ustaviti na zgolj osmih kilometrih, pa še ni izdal. Sklepamo, da pozna  širši javnosti neznano bližnjico mimo domačih Šmarij.

Posamične nastope je v predaji med Dutovljami in Zagrajcem, prek čudovite kraške pokrajine, zamenjal ekipni nastop ŠD Kraški tekači s posebnim spremljevalnim vozilom, ki je okrepilo osnovno štafetno logistiko. Šefica Milojka Klobas je poskrbela za mešano ekipo, ta pa za to, da so se kilometri hitro topili, kljub rastoči temperaturi.

Zagrajec, domačija Kosoveljevih, je od prvih korakov štafete LT standardna postojanka tekačev. Kraško okrepčilo, pršut in teran, na tekače vedno dobro vpliva (sol v telesu zadržuje vodo in preprečuje dehidracijo). Prvič je tekače pozdravil tudi Lovro, sin Mitje in Mojce, bodoča tekaška zvezda. V protokol se je vključil s preskusom kakovosti sadja na okrepčevalnici. Edvin in Nives sta med tem, ko je Mitja popazil na Lovra, kamnito mizo v prijetni senci borjača opremila z dobrotami. Spremljevalna ekipa je pot nadaljevala opremljena z zalogo terana za finale v Bovcu.

Kras je z Goriško povezal Matej Gabrijelčič. Vzponu do Temnice je sledil spust do Renč in v Biljah je štafetno palico predal Valterju Hvali. Odsek Bilje-Solkan je bil najbolj vroč, a ga je Valter pretekel kar dvakrat (avto je pustil v Solkanu, tekel do Bilj za ogrevanje, potem pa  z Zdenko Jarc tistih 11 kilometrov nazaj do Solkana odtekel še »uradno«.

Predajo med Solkanom in Kanalom si vedno rezervirajo Počasni, a drzni. Dober ducat jih je bilo tokrat, to je bila spet najbolj množična skupina štafete. Njihov šef Renato Lešnik je palico sprejel, ker pa ga ja naslednji dan čakal težak trejl, je taktirko skupine od njega nato prevzel Aleksander Kompara, frontmen z letošnjega promocijskega plakata za Bovec maraton. Dotlej najdaljši odsek (18 kilometrov), prvi od posoških, sploh ni bil naporen, Počasni so ga zmogli v teku, z rolkami in kolesi, predvsem pa z veliko dobre volje. To je bil del njihovega treninga za Bovec maraton, kjer bo spet nekaj njihovih članov premierno nastopilo na 42-kilometrski progi.

Letošnja štafeta je z veseljem pozdravila dva udeleženca z Gorenjske, Darjo in Marka Dugona.  Potegnila sta črto med Kanalom in Tolminom, po najmanj prijetni poti skozi soško sotesko. Spremljevalna ekipa je na verjetno najnevarnejšem ovinku poskrbela za opozorila voznikom in vse se je dobro izteklo, s celo predčasnim prihodom Gorenjcev do krožišča pred Tolminom, kjer je palico prevzel Borut Gabršček in s svojo trojko odhitel proti Kobaridu. Nekaj kilometrov je bilo še treba po glavni cesti, potem pa so preskočili Sočo in se po slikoviti desni vzporednici napotili proti Napoleonovemu mostu.

Dan je ugašal, ko se je začela zadnja, s 23 kilometri najdaljša predaja. Člani TD Bovec s predsednikom Vasjo Vitezom so v pospešenem tempu dosegli Čezsočo in Bovec ter poskrbeli za doslej najhitrejši prihod na cilj. Nazdravljanje s teranom Kosoveljevih je bilo sladko, pridružila se mu je prodajalka sladoleda na glavnem trgu, ki je tekačem ponudila (brezplačno) pokušino svoje dobrote. Kako tekaču konec dobrih dvajset kilometrov dolgega teka prija sladoled, vedo samo – tekači. Prijetno utrujeni tekaški druščini so se pridružili še nekateri ljubitelji teka na dopustu v Bovcu in skupaj so zaključili čudovit dan, v katerem so spet povezali sever in jug Primorske ter uživali v njenih lepotah. Te najbolj izstopijo, ko se z njimi soočiš neposredno, kot to ne elementaren, spartanski način počnejo tekači.

V Bovcu bomo spet čez teden dni. Po malem pogledujemo v nebo in po vremenskih napovedih, v upanju, da bo vreme tudi takrat tekačem tako naklonjeno, kot je bilo v času štafete.

Fotogalerija je na
https://photos.google.com/share/AF1QipMaPU6YyT8SjM2aKxOihbBvZ1TnbEpe8UfkSdkMAF3fYyRDTDdWEzZh-Oft92xC3A?key=Yl8zeVpnQjdiR09kaExpNDlJbVZTNDJjbDVhdXJ3

Video je na
https://www.youtube.com/watch?v=R2mdoS1AboA&feature=youtu.be

 

VJ (avtor je aktivno sodeloval pri izvedbi štafete)

 

 

 

 

 

 

Tek na Črno prst odpovedan

PODBRDO

01 09
 2018

25. gorski tek na Črno prst je bil odpovedan, so pa v Podbrdu razdelili priznanja gorskim tekačem, ki so odtekli ostale tri teke iz Pušeljca.

Temni oblaki so se nad jubilejnim 25. Gorskim tekom Ivana Anderleta na Črno prst, najstarejšim gorskim tekom v Sloveniji, zbirali že dan pred napovedanim startom in marsikateri od tekačev je razmišljal, ali bo zlovešča vremenska napoved prekrižala načrte organizatorjev iz PD Podbrdo in tekačev. Nekateri so tudi klicali v Podbrdo, od koder so prihajala zagotovila, da tek bo. Morda bi se organizatorji odločili tek odpovedati že dan ali dva prej, toda v igri je bila še zaključna prireditev ob izteku Pušeljca, v okviru katerega je 41 tekačic in tekačev pričakovalo zaslužena priznanja za sodelovanje na KBK trejlu, teku na Ratitovec, podbrškem gorskotekaškem festivalu – in seveda na teku na Črno prst.

Poldrugo uro pred napovedanim startom je v Podbrdu, zabitem z oblaki, rosilo, kmalu po tem, ko se je snemalec Ljudstva tekačev odpravil po progi na vrh, da posname prihod tekačev v cilj, pa se je dež okrepil. Razmere so se poslabšale in organizatorji so start odložili. A se vreme ni izboljšalo, nasprotno, razdivjala se je nevihta, zato so tek odpovedali. Tek v visokogorju, v nevihti s strelami, bi bilo nedopustno igranje z varnostjo tekačev.

V dolini so se začeli pripravljati na predčasno razdelitev priznanj Pušeljca, medtem ko je snemalec LT na čistini pod vrhom Črne prsti doživel nevihto v vsej njeni moči, s strelami vsakih nekaj sekund, ki so udarjale vse bliže. Medtem ko je potok po tekaški stezi še posnel, je snemanje nevihte in streljanje zamenjal tek za lastno kožo, ki se je na srečo končal pod varno streho doma Zorka Jelinčiča, kjer so za mizo sedeli prostovoljci, ki so malo prej prejeli obvestilo, da je tek odpovedan. Drugi del njihovega dela, sprejemanje tekačev na cilju, je odpadlo, sad njihovega dela prejšnjega večera, sadna solata, pripravljena za sadne kupe na višini 1800 in še nekaj metrov, pa je čakala na uporabnike. Pa ne predolgo, tudi na pobudo snemalca so se v koči lotili poslastice.

Medtem je oskrbnik na računalniku preverjal radarsko sliko strel v tistem koncu Evrope in ugotavljal, da so bele označbe, najbolj sveže strele, skoncentrirane ravno nad Črno prstjo, starejše pa ostajajo zahodno, proti italijanski strani. Čakanje na izboljšanje ob sadni kupi in vročem čaju ni bilo pretežko. V slabe pol ure se je nevihta preselila proti vzhodu, ostal je samo še dež, ki pa ni oviral spusta v dolino.  S progo je opravil, in to v tekmovalnem tempu, Velenjčan Robert Pritržnik (GRS Celje), ki se je odločil, da bo Črna prst njegov prvi septembrski trening.

V telovadnici osnovne šole se je medtem začela slovesnost za pušeljce, zbrali so se skoraj vsi iz četice enainštiridesetih, ki so izpolnili pogoj za priznanje. Organizatorji so razglasili, da so pogoje izpolnili vsi, ki so bili ob 9. uri pripravljeni na start teka, prav tako bo priznana udeležba vsem prijavljenim tekačem, ki tekmujejo v pokalu PGT. Našteli smo jih 87, med moškimi sta bila favorita Simon Alič in Rok Bratina, v ženski konkurenci pa sta bili v središču pozornosti dvakratna zaporedna zmagovalka Tina Klinar in Tržačanka Nicol Guidolin, zmagovalka zadnje tekme PGT na Otlici. Tradicionalno je startno številko z zaporednim številom tekov prevzel Peter Čufer, edini, ki je odtekel vse dosedanje teke na Črno prst, od prvega dalje.  Pušeljc bo svojo pot nadaljeval tudi prihodnje leto, z nekaj manjšimi, za samo tekmovanje nebistvenimi spremembami, je povedal Jožko Dakskobler.

Fotogalerija je na povezavi

https://photos.google.com/share/AF1QipN-vFYrtTdN5BSYBpkp9Q9FXOfb9JvMWjAB-egHCf0TOzY40Fwhj07xhAJzLuIYpg?key=bTBRdTZiVFFzVHJ3UEw5OTlNdGxnaHJBM1U5bVRB

Video dogajanja je na povezavi
https://www.youtube.com/watch?v=ZNP5-0Qv-Yw&t=4s

 

VJ

 

 

 

 

 

 

Štafeta Ljudstva tekačev Koper-Bovec 2018

PRIMORSKA

28 08
 2018

Ljudstvo tekačev bo v soboto, 8. septembra 2018, v sodelovanju z Istrskim maratonom in z Bovec maratonom, pripravilo štafetni tek od Kopra do Bovca. Leta 2014 so primorski tekači iz Bovca v Koper s prvo štafeto prenesli idejo prvega primorskega (in slovenskega) maratona iz leta 1979 ter jo predali v roke organizatorjev Istrskega maratona, od tedaj pa štafeta vsako leto en dan potuje med Bovškim in Istrskim maratonom. K sodelovanju ste vabljeni vsi, ki želite s tekaškim povezovanjem zahodne Slovenije prispevati k negovanju maratonske tradicije na Primorskem, ne samo Primorci, temveč tudi drugi tekači, ki cenite in obiskujete primorske tekaške prireditve.

V Bovcu so se pred 39 leti odločili izpeljati maraton z odprto udeležbo, na katerem bodo ob vrhunskih tekačih lahko nastopili tudi rekreativci. To je bil prvi poskus organizacije maratona v Sloveniji. Ni se povsem posrečil, tekači so takrat pretekli manj kot 42 kilometrov, tako da so prvi uspešno izveden maraton na Slovenskem pripravili v Radencih leta 1981. Toda Bovčani so pokazali svojo privrženost teku, bili so pionirji na tekaškem področju, ki je v naslednjih letih in desetletjih doživelo polni razmah. Njihov prvi uspešno izvedeni maraton datira v jesen leta 1981, to je bil za Tremi srci iz Radencev drugi slovenski maraton. V letih, ki so sledila, so Bovčani maraton organizirali še petkrat. Danes tekaško tradicijo Bovškega bleščeče nadaljuje mladina iz Tekaškega društva Bovec.

Pripadniki Ljudstva tekačev, zbrani okrog istoimenskega spletnega portala, bomo 8. septembra 2018 s štafetnim tekom, dolgim približno 160 kilometrov, povezali Koper in Bovec ter v Posočje prenesli istrsko energijo, pomoč za uspešno izvedbo Bovec maratona (15. septembra).

Štafeta bo neformalno druženje prijateljev teka. Udeležba je prostovoljna, vsak tekač poskrbi za svoje potrebe, na poti upošteva prometne predpise in sam skrbi za svojo varnost. Bo pa zagotovljena tudi pomoč predstavnikov LT, na celotni trasi bosta tekače spremljala organizatorja iz LT z vozilom.

Kandidati za sodelovanje v štafeti naj se do 3. septembra 2018 prijavijo na e-naslov:
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.,
lahko pa tudi pokličejo na
telefonsko številko 031/618-952 (Venčeslav).

Podrobnejši načrt bo narejen na podlagi prijav. V Kopru naj bi startali ob 4.00, v Bovec naj bi pritekli do izteka dneva.
Predvidena trasa:

Koper (4.00 Taverna)-Boljunec 20 km
Boljunec (6.00)-Sežana 14 km
Sežana (8.30)-Dutovlje 8 km
Dutovlje (9.30)-Zagrajec 15 km
Zagrajec (11.00)-Bilje 14 km
Bilje (12.45)-Solkan 11 km
Solkan (14.00)-Kanal 19 km
Kanal (16.00)-Tolmin 19 km
Tolmin (18.15)-Kobarid 14 km
Kobarid (19.45)-Bovec (22.30) 23 km

Razdalje so približne, prav tako urnik. Tekači prenašajo 620-gramsko štafetno palico, ki bo tokrat za spremembo medeninasta, ne pa aluminijasta, dolgo 15 cm, njen premer je 2,5 cm. Osnovna naloga je preteči vso razdaljo, na posameznih odsekih lahko sodeluje poljubno število tekačev. Vsi tekači se podpišejo, podpise pa se bodo shranili v arhivu Tekaškega društva Bovec, tudi tokratnega soorganizatorja.

 

VJ

 

 

 

 

 

 

7. Tek na Angelsko goro

OTLICA

26 08
 2018

ŠKTD Sinji Vrh je imelo z letošnjim tekom kar veliko težav. Zagodlo jim jo je vreme, vendar so se spremenjenim razmeram prilagodili, otroški tek pa so odpovedali. Najhitrejša sta bila Simon Alič in Tržačanka Nicol Guidolin.

58 udeležencev, ki so tekli med izvirom Hublja nad Ajdovščino in Otlico, mimo Otliškega okna, je zelo dobra udeležba, saj bi slabo vreme lahko okrivili za še precej slabši odziv. Pihala je močna burja, nosila je dež na meji snega in leda, termometer pa je kazal šest stopinj. V primerjavi z več kot 30 stopinjami kakšen dan prej je bila nedelja prava ledenica. Da bi tekače in svoje službe čimmanj izpostavljali, so cilj prestavili tik ob vaški dom, in tekmovalci so morali prav na koncu prečkati cesto, kar je kljub rediteljski službi vedno tvegano početje. Na srečo se je vse dobro izteklo, tekači so pritekli s šestih stopinj skoraj naravnost v pokrit prostor, kjer se je dogajalo vse ostalo: pašta in palačinke, šank je bil čisto pri roki, žreb je razdelil praktične nagrade. Ampak nihče od vprašanih se ni spomnil, da bi že kdaj tekel v takšnih razmerah. Uradna napovedovalka je celo predlagala, da PGT uvedejo novo disciplino, gorski tek z močnim vetrom (burjo).

Tisti, ki so stavila na Simona Aliča, so zadeli. Simon je (menda edini) na Otlico prišel z avtom, potem pa odtekel do starta – in se na tekmi vrnil na hrib. Najhitreje, edini pod 30 minutami. Simon Strnad, od katerega bi pričakovali, da bo dopolnil zmagoslavje Simonov, ni tekel, bil pa je prisoten. Ustavile so ga resnejše poškodbe, ki jih je staknil na mariborskem trejlu. Po tekmi je odhitel na urgenco, s sumom, da je nekaj reber počenih ali zlomljenih. Aliču sta sledila Elis Filipič, zdaj že stalnica na stopničkah, in mladi Denis Štenkler, iz katerega zna še kaj biti.

Med ženskami je slavila tokrat edina Italijanka Nicol Guidolin, naša znanka z X-teka Dimnice, tudi že zmagovalka. Napovedala je svoj prihod tudi na graparski Tek na Črno prst (naslednji tek iz serije PGT, 1. septembra, start bo ob 9. uri). Varineja Drašler je dodala še ene stopničke, zdi se, da so ji prešle v navado, vsekakor pa osvajalca tretjega mesta, tako med moškimi kot ženskami, vlivata optimizem glede prihodnosti gorskega teka pri nas.

Otroški tek so odpovedali. Tej odločitvi ne gre oporekati. Bi pa organizatorji, ki so svoje delo sicer opravili dobro in se trudili, lahko bolje izpeljali ciljni lijak. Zgrešilo ga je preveč tekačev, da bi krivdo lahko pripisali samo njim.

 

Izidi:

Absolutno, moški:

  1. Simon Alič (ŠD Nanos) 28:52
  2. Elis Filipič (Endorfin) 31:04
  3. Denis Štenkler 31:33

Ženske:

  1. Nicol Guidolin (CAI CIM SAG Trst) 35:26
  2. Varineja Drašler 38:11
  3. Urša Trobec (ŠD Setnik) 38:44


Zmagovalci kategorij:

ml. člani: Denis Štenkler
člani: Marko Saksida (ŠD Nanos Podnanos)
st. člani: Elis Filipič
ml. veterani: Simon Alič
veterani: Peter macuh (Team Grmada)
st. veterani: Stanko Čufer (PGT)
super veterani: Danilo Pudgar (TD Burja)
ml. članice: Varineja Drašler
članice: Jasmina Munih (ŠD Nanos)
st. članice: Nicol Guidolin
ml. veteranke: Nataša Drašler
veteranke: Urša Trobec
st. veteranke: Tea Bajc (Triatlon klub Ajdovščina)

Vsi izidi so na
http://www.primorskigorskiteki.si/

Fotogalerija 1 je na
https://photos.google.com/share/AF1QipN9hCZyxwAo8XPpzdABXhCX2__7YLKY6Jk7-BukT_yLAyZ_x8XCOTabQr-Wosg52A?key=QlJFLUxrY3lURURpVzZFQXZfUHpXa0JueDQwMzFR

Fotogalerija 2 je na

https://photos.google.com/share/AF1QipOYr8s3zTFnQPq7C0Zvw4-xw_qhu4dW-mBCKgnYc9snihcvHZvQ6GP5SPkGw6fd7w?key=M05pS2JycExRMnJpUkJlbGNSTHpodEFmcUV0QWtR

Video je na
https://www.youtube.com/watch?v=vqjz1EZNbUo&feature=youtu.be

 

VJ

 

 

 

 

 

 

17. Tek na Tabor

SEŽANA

25 08
 2018

Člani ŠD Kraški tekači so sedemnajstič pripravili svoj Tek na Tabor. Vreme jim ni bilo naklonjeno, pred in med tekom je krepko deževalo. Dež je lanskih 38 tekačev zbil na 33, ki pa so bili s ponudbo zelo zadovoljni. Najhitrejša sta bila Borut Terčon iz Klanca pri Komnu in Idrijčanka Sergeja Lipušček.

Tek na Tabor je bila edina prireditev ob sežanskem občinskem prazniku tisto soboto, vse ostale so odpovedali. Tekači pa so znova dokazali, da slabega vremena zanje ni. Proga je bila spolzka, a večjih težav ni povzročala.

Zmagovalec Borut Terčon je pogrešal nekaj močnejšo konkurenco, saj bi tako lahko tekli hitreje. Pa je bil vseeno hiter, edini je progo odtekel v manj kot pol ure. Na cilju se mu je najprej, z minuto zamude, pridružil Jurij Kovačič (iz Komna), še slabo minuto kasneje je trojko na stopničkah zaključil Luka Kofol iz Trsta, nekdanji atlet, zdaj pa rekreativni tekač in organizator tekov. Glede na to, da je bil sežanski tek predzadnji v letošnji seriji PPT za točke, poglejmo, kdo vodi v skupnem seštevku pokala. Trenutno lansko zmago brani Robert Petrovčič, bo pa o pokalih odločala zadnja tekma v Štanjelu 1. decembra.

Med ženskami je Sergeja Lipušček še osmič stopila najviše in ostaja nepremagana. Pokal je osvojila že po teku v Kobaridu. Dve minuti za njo je bila na cilju Kristina Ipavec, ki je lani v Sežani prvič zmagala, tretja je bila še ena Kristina, Bele, ki je bila pred aktualno primorsko pokalno prvakinjo Rebeko Petrovčič in tretjo Kristino, Vanceta – slednja je bila v Kobaridu pred njo, na tretji stopnički. V naštevanju zmagovalk starostnih kategorij nam ni bilo treba kobariških izidov prav nič spremnjati.

Organizatorji so letos običajnemu sporedu dodali žreb praktičnih nagrad ter degustacijo kraškega pršuta in terana. Oboje je bilo izvrstno in je spravilo tekače v dobro voljo. Pršut je s svojo sedem desetletij staro salamoreznico, ki še vedno reže tako, da ji novejše ne morejo blizu, ponujal nekdanji tekač Vojko Markočič iz Štanjela. Vojko je res specialist, reže samo pršut Pršutarne Lokev. Tokrat je ponudil pršut, starejši od 12 mesecev, soljen izključno s piransko soljo.

Na pohodu je sodelovalo 22 članov društva Sožitje Sežana.

 

Izidi:

Absolutno, moški:

  1. Borut Terčon (AK Gorica) 29:47
  2. Jurij Kovačič (Optika Tom) 30:43
  3. Luka Kafol (Trieste Atletica) 31:34

Ženske:

  1. Sergeja Lipušček (DLT Filipides) 33:49
  2. Kristina Ipavec (ŠD Nanos) 35:53
  3. Kristina Bele (AK Pivka) 36:10

Zmagovalci kategorij:

Ž 50 in starejše: Sergeja Lipušček
Ž 40-49: Kristina Bele
Ž 30-39: Kristina Vanceta
Ž do 29: Kristina Ipavec
M 60 in starejši: Robert Petrovčič (AK Pivka)
M 50-59: Branko Vrečar
M 40-49: Robi Mikuž (ŠD Hotedršica)
M 30-39: Luka Kafol
M do 29: Borut Terčon

Vsi izidi so na
http://tdbistrc.org/rezultati-primorskih-pokalnih-tekov/

Fotogalerija je na
https://photos.google.com/share/AF1QipM91zJ0qugQhVzOJmoefKb4UAMqAlY02K3TI_lEVs7dvy5ygFFgFnI2pADaBl1RSA?key=bEtXT3V3V2doWjdJTGJhczBHal9LN2VhU2ZzZXRR

Video je na
https://www.youtube.com/watch?v=H0d_KW7Qblc&feature=youtu.be

 

VJ

 

 

 

 

 

 

56. Štafeta treh zavetišč

COLLINA DI FORNI AVOLTRI

19 08
 2018

Organizatorji iz vasi Forni Avoltri v Karnijskih Alpah, pod 2782 metrov visoko goro Coglians, so tudi letos pripravili svoj štafetni tek, enega najuglednejših v svetu gorskega teka. 56. izvedba tekme Staffetta 3 rifugi (Štafeta treh zavetišč) v dolini Collina je pritegnila 121 trojk (toliko je bilo uvrščenih na listo izidov), med njimi je bilo pet slovenskih moških. Tri od njih so se uvrstile v prvo deseterico, najboljši na drugo in tretje mesto, za super ekipo iz Nimisa (slovensko Neme). Med ženskami sta bili najmočnejši ekipi iz Velike Britanije in ekipa Aldo Moro Paluzza.

Domačini se imajo predvsem za Furlane in manj za Italijane, kar je odločno povedal Franco, eden od dolgoletnih organizatorjev tekme, prijatelj Edvina Kosovelja, ki že četrt stoletja prihaja v Collino. Prva leta, na začetku 90. let,  kot tekmovalec, nato pa kot selektor in organizator močnih slovenskih ekip. V Collini dobro poznajo tudi njegovega sina Mitjo, dvakratnega svetovnega prvaka, oba so tudi tokrat prisrčno pozdravili. Mitja se nastopu ni odpovedal, kljub temu, da od marca ni več »aktiven«, kar pomeni, da je pri 33 letih zaposlitev v notranjem ministrstvu zamenjal za delo v gradbeni stroki, še prej pa sta z Mojca Kermavnar postala starša radovednega raziskovalca Lovra. Čeprav Mitja skorajda ne trenira, je v Collini svoj odsek gor-dol odtekel zelo solidno in prispeval k tretjemu mestu ekipe Slovenija B.

Collina sicer ni na seznamu tekem svetovne gorskotekaške zveze WMRA, a vsakič pritegne odlične tekače, tokrat ob italijanskih in slovenskih še britanske in češke, tako da so tamkajšnje stopničke zelo cenjene v strokovni javnosti. Sam dogodek spremlja veliko ljubiteljev gorskega teka. Na prvi predaji, po 740 metrih vzpona, so gledalci zapolnili prostor ob progi, tako da so reditelji imeli kar nekaj dela, ko so skrbeli za prehodnost proge. Da ne govorimo, da je vsa ta nekajstoglava množica morala pravočasno tja gor, kjer ni žičnice.

Štafeto sestavljajo trije tekači, prvi se dvigne za navedenih 740 metrov, drugi s čelado preteče srednji del 15 kilometrov dolge proge, pri čemer so zelo dobrodošle alpinistične plezalne izkušnje, tretji pa se z višine skoraj 2200 metrov spusti na izhodišče – in potem še nekaj dni neguje »razbite« noge.

Edvin je v Collino pripeljal tri moške ekipe, za katere je napovedal, da med njimi ne bo velikih časovnih razlik, nastopili pa sta še ekipi iz Podbrda in Kamnika (KGT Papež). Ženskih ekip iz Slovenije tokrat, po prvotnih prijavah in nekaterih zapletih, ni na seznamu izidov.

Na prvi predaji sta vodili štafeti iz Gemone in Rima, tretja je bila ekipa kasnejših zmagovalcev iz Nem (tretjič zapored), trenutno vodilna slovenska gorska tekača Timotej Bečan in Miran Cvet pa sta držala četrto in peto mesto in sta bila še povsem v igri za najvišja mesta.

Na cilju sta bili ekipi A in B druga in tretja, razlika med njima pa je bila minimalna. A ker so bili v A namerno zbrani mlajši tekači, v B pa starejši, je med njimi tekmovalnost podžigala tudi starostna razlika. Res je, da pripravljenost Mitje zaostaja za pripravljenostjo drugih petih in da bi v kakšnih drugačnih okoliščinah lahko bilo medsebojno razmerje drugačno, tudi vprašanje zmage bi se utegnilo odpreti, a ostalo bo zapisano, da so »mladi« premagali »stare«, kar je morda lahko spodbuden znak, da prihajajo v ospredje mlade sile in da se ob kakovostnem delu z njimi lahko spet nadejamo odmevnih izidov na največjih tekmovanjih. Mitja je v izjavi (glej video) povedal, da je bo vedno na razpolago, ko ga bo reprezentanca potrebovala, pa tudi drugi starejši tekači bodo še nekaj let krojili slovenski vrh.

Tretja ekipa Slovenije je bila mešana, ob najstarejšem Simonu sta tekla mlajši Aleš in najmlajši Jošt, nekdanji reprezentant, ki v letih odsotnosti iz reprezentance ni izgubil tekmovalnega naboja in ki mu je mesto med najboljšimi. Simon je na cilju potarnal, da ga je na začetku vzpona zaprlo in zato njegov čas kaže preveč minut, a osmo mesto v močni konkurenci nikakor ni neuspeh, temveč je zaokrožilo bilanco Edvinove posadke. Ko je potegnil črto, je tokratni selektor ugotovil, da je bil to najuspešnejši nastop slovenskih štafet v četrt stoletja udeleževanja tekme v Collini. Ekipnemu uspehu sta svoje s tretjima mestoma v razvrstitvi posameznikov po posameznih predajah dodala Timotej in Luka.

Ugledu tekme so tudi tokrat sledila priznanja in nagrade, tudi finančne, vključno z nadomestilom stroškov za prihod najboljših ekip. Slovenci so uspehu nazdravili s teranom s kmetije Kosovelj, še prej pa so noge ohladili v bližnjem potočku.

 

Izidi:

Moške štafete:

  1. Dolce Nord-Est Nimis A 1:15:01
  2. Slovenija A (Timotej Bečan, Luka Kovačič, Matic Plaznik) 1:16:43
  3. Slovenija B (Miran Cvet, Mitja Kosovelj, Gašper Bregar) 1:16:53

...

8. Slovenija C (Simon Alič, Jošt Lapajne, Aleš Žontar) 1:21:16
25. KGT Papež (Mirko Janjatovič, Franci Teraž, Aljaž Božič) 1:33:11
65. Graparji (Ivo Kete, Slavko Prezelj, Simon Drole) 1:50:17

Vsi izidi so na
http://www.3rifugi.com/

Fotogalerija je na
https://photos.google.com/share/AF1QipN1YE2AASQuvWJqmO5THM0qgeqqc0sZbwRtFAwy0XYoEvO23cWW_6rXCDk_EiQZEg?key=bHA2MGktMVhabGVJSlVPa255d0lCc0JYek5DZG1n

Video je na
https://www.youtube.com/watch?v=QYtwrG9rma0&feature=youtu.be

 

VJ

 

 

 

 

 

 

Rekordi Slovenske planinske poti

ANKARAN

18 08
 2018

Danes ob 6.00 je 32-letna Katja Kegl Vencelj začela potovanje po Slovenski planinski poti (SPP) v enem zamahu. Želi si izboljšati ženski rekord, ki ga je pred štirimi dnevi, 14. avgusta 2018, postavila Vipavka Anja Klančnik. Moških rekorderjev je bilo doslej devet, rekorderki pa dve.

Anja Klančnik, 40-letna ultramaratonka iz Vipave, je 14. avgusta 2018 po 600 pretečenih in prehojenih kilometrih SPP, s 45.000 metri vzponov, prispela na cilj. Pravzaprav na dva cilja. Vipavka je za obhod daljše trase SPP (tudi čez Okrešelj) s ciljem na Debelem rtiču potrebovala 11 dni, 23 ur in 49 minut.  Odločila se je namreč, da teče po knjižici, v kateri je prostor za 80 žigov, za razliko od pokojne Ruth Podgornik Reš in vseh moških, ki so doslej napadali absolutni hitrostni rekord (tega ima Marjan Zupančič s časom 7 dni, 8 ur in 9 minut, postavil ga je leta 2015). Anja je prva postavila čas na daljši progi, ki torej pomeni rekordno znamko. Istočasno pa je izboljšala tudi rekord krajše proge s ciljem v Ankaranu, na kateri so se merili vsi dosedanji napadalci rekorda, njen čas je 11 dni, 23 ur in 33 minut. Ta čas je mogoče upoštevati kot rekord in popravek starega rekorda Ruth iz leta 2010 (3. avgusta je v Ankaranu uro ustavila pri 13 dneh, 6 urah in 10 minutah), saj je pretekla vse, kar je bilo treba preteči, in dodala še del poti, kar je nekoliko poslabšalo njen rekord in ga naredilo dostopnejšega za Katjin poskus.

»Tek je moja ljubezen,« je povedala Anja nekaj minut po prihodu na zadnjo točko SPP, na recepciji hotela mladinskega zdravilišča na Debelem rtiču. Celotno izjavo najdete na povezavi

https://www.youtube.com/watch?v=sEZNhG81Kd4&feature=youtu.be

Za ljubezen narediš vse, in Anja je svoji ljubezni sledila do konca. Zadnje kilometre jo je nosila energija neznanega izvora, za tri kilometre med Ankaranom in Debelim rtičem, po 600 kilometrih poti in 45 višinskih kilometrih, je potrebovala 16 minut. Pretekla je celo avlo pred hotelsko recepcijo, pritisnila še zadnji žig, potem pa se je sesedla. Nogavic ni sezula, najbrž ni hotela šokirati svojih spremljevalcev. Žulji, nastali so v dežju na cerkljanskem koncu poti, so v tistih trenutkih predrli adrenalinsko zaščito in Anja v naslednjih minutah, urah, že skorajda ni mogla hoditi brez opore. A njen obraz je bil miren, spokojen. Cilj je bil dosežen. Noge niso bile zatečene, kot denimo pri Marjanu Zupančiču, verjetno predvsem zaradi treh masaž v zadnjih fazah poti na primorskem koncu.

Vipavsko tekačico so na progi ves čas spremljali kolegi in člani njene družine, pa tudi tekaški prijatelji iz vseh koncev Slovenije. Največje breme so si naložili njeni kolegi iz Ultra Trejla Vipavske doline (angleška oznaka UTVV). Odmevi na družabnih omrežjih kažejo, da je Anjo spremljalo in se z njo veseli zelo veliko ljudi. Podobno je tudi z objavami Katje, pričakovati je, da jo bo na poti spremljala in spodbujala množica privržencev.

Klančnikova je za Ljudstvo tekačev povedala: »Zelo sem zadovoljna s tem, kako mi je uspelo. Vedela sem, da sem tega sposobna,  kljub temu pa me je psihološki in fizični napor presenetil. Za poskus sem se odločila trenutno, nisem kaj veliko načrtovala, seveda pa sem bila že prej fizično dobro pripravljena. V teh enajstih dneh sem spala po dve do tri ure, bila pa sem trdno odločena, da naredim vse za čim boljši čas, čeravno o rekordih sprva nisem razmišljala.«

Katja ima čas, da pride do Ankarana do 5.32 v sredo, 29. avgusta, ali prej, da prevzame Anjin rekord. Njeno pot lahko spremljate na Facebook profilu Tonija Venclja

https://www.facebook.com/toni.vencelj

Za ljubitelje gorskega teka in trejla je torej to poletje eno zanimivejših. Moški rekord sicer počiva že tri leta, zato pa se je po osmih letih mirovanja Ruthinega rekorda razplamtela bitka za ženski najboljši čas. Katjo zaradi njenih dosedanjih dosežkov na ultrah štejemo za favoritinjo, na papirju ima veliko možnosti, da izboljša Anjin čas, ne samo zato, ker je Vipavka tekla daljšo varianto SPP.

Po rekordu Anje Klančnik, prvem po daljši varianti, je smiseln razmislek o tem, katera verzija SPP je tista »prava«. Tačas je to očitno stvar okusa oziroma odločitve posameznika. Doslej so se vsi najboljši merili na krajši progi, zato ima ta v javnosti več veljave. Sporno se zdi spreminjanje dolžina oziroma trase in števila zahtevanih žigov, ki z vidika »komercialne« privlačnosti SPP ima nekaj argumentov, gledano iz zornega kota gorskih tekačev pa je moteče in podcenjujoče. Najdaljša vezna pot na svetu, za kar velja SPP, bi lahko ostajala nespremenjena in s tem »po angleško« (oni se spoznajo na tradicijo) vse bolj cenjena. Očitno tisti, ki o teh stvareh odločajo v imenu Planinske zveze Slovenije, še vedno razmišljajo tako, kot je veljalo v 19. in 20. stoletju, da se v planinah ne spodobi hiteti, uživati je treba počasi, zato se za hitrostno premagovanje SPP na zmenijo. Morda gre celo za nekakšno averzijo do tega početja. Ne zavedajo se, da so se časi spremenili in da obiskovanje planin ne more biti izven vseh kontekstov sodobnih življenjskih slogov in potreb.  Sploh pa ne vedo, da so med gorskimi tekači najpogostejši in najzvestejši obiskovalci planin z najvišjimi etičnimi zavezami. Bolje bi bilo, da bi svoj pristop posodobili, sploh pa bi naredili veliko uslugo tako gorskim tekačem kot vsem ostalim popotnikom po SPP, če bi že enkrat urediti oznake poti.

Ker ni pričakovati, da bodo uradne planinske strukture prišle naproti željam in potrebam gorskih tekačev ter naredile red, se bodo morali o tej dilemi še naprej odločati sami tekači. Za zdaj je izid tekme med Ankaranom in Debelim rtičem 10:1.

VENČESLAV JAPELJ

 

 

 

 

 

 

17. Vzpon na Široko

MOST NA SOČI

15 08
 2018

ŠD Lom je 15. avgusta 2018 pripravil 17. Vzpon na Široko, tekaško in kolesarsko prireditev s kulinaričnim pridihom. Teklo je 117 tekačev, od tega 13 otrok, najhitrejša na 4,7 kilometra dolgi progi s 600 metri vzpona pa sta bila Simon Alič in Sergeja Lipušček, slednja z ženskim rekordom proge.

Tokrat so zaradi del na asfaltu cestni kolesarji sodelovali netekmovalno, na daljši progi, ostali dve panogi pa sta se odvijali  kot običajno. Med gorskimi kolesarji sta bila najhitrejša Luka Tavčar in olimpijka Tanja Žakelj; Tanja je popravila svoj rekord proge, postavljen pred desetimi leti, za svoj nastop pa je »okrivila« štruklje. Odlična ponudba hrane je seveda tudi letos med drugim vključevala tri vrste štrukljev, ob zmernih cenah.

V otroških kategorijah gorskega teka sta ob Tolmincu Luki Močniku zmagali še sestrici Gaja in Vita Leban Jež.

V konkurenci odraslih je za najboljši dosežek poskrbela Sergeja Lipušček. Profesorica matematike iz Idrije, letnik 1966, je postavila rekord proge in predse spustila samo šest moških. To je bil njen drugi nastop na Širokem. Na prvem, že pred precejšnjimi leti, ni bila med najhitrejšimi dekleti, primerjava časov pove, da je bila tokrat za kakšne tri minute hitrejša. Sergeja je kot vino, leta ji samo še dodajajo kakovost. Druga je bila Jana Bratina, ki ji materinstvo ne daje več toliko časa za trening kot prej, vendar pa je tudi ona tekla hitreje od starega rekorda. Na tretjo stopničko je stopila Varineja Drašler. Tokrat je prvič tekla s stalno startno številko, to je bila njena tretja zaporedna uvrstitev na stopničke.

Duo Simonov je krojil vrh uvrstitve moških. Alič, ki se včasih odloči za start na kolesu, je bil spet dobri stari Simon, edini je progo zmogel v času pod 30 minutami. Njegov prihod v cilj naša kamera ni zabeležila, ker so start izpeljali prej, kot je bilo predvideno. Pravzaprav so se organizatorji ravnali po svojem napovedanem urniku, napoved na uradni strani PGT pa je bila drugačna, start naj bi bil 10 minut kasneje. Zato so (spet) imeli težave nekateri italijanski tekači. Na tretje mesto se je nekoliko presenetljivo uvrstil Ljubljančan Miha Juvan, sicer tudi kolesar in maratonec.

Nekateri tekači, ki so hkrati tudi kolesarji, so tudi tokrat omenjali možnost, da organizatorji svoji običajni ponudbi dodajo tridelno štafeto: kolesarski vzpon, tekaški spust in tekaški vzpon (za vsak odsek drug tekmovalec, lahko pa tudi solistični nastop, v katerem tekmovalec opravi z vsemi tremi odseki – podobno kot denimo italijanski Triajur).

 

Izidi:

Absolutno, moški:

  1. Simon Alič (ŠD Nanos) 28:20
  2. Simon Strnad (ŠD Nanos) 30:42
  3. Miha Juvan (ŠD Metek) 30:58

Ženske:

  1. Sergeja Lipušček (DLT Filipides) 32:45
  2. Jana Bratina (ŠD Adventure.si) 33:31
  3. Varineja Drašler 36:40

Zmagovalci kategorij:

ml. člani: Denis Štenkler
člani: Marko Saksida (ŠD Nanos Podnanos)
st. člani: Miha Juvan
ml. veterani: Simon Alič
veterani: Simon Strnad
st. veterani: Stanko Čufer (PGT)
super veterani: Danilo Pudgar (TD Burja)
ml. članice: Varineja Drašler
članice: Jana Bratina
st. članice: Tanja Božič
ml. veteranke: Marta Švigelj (PGT)
veteranke: Sergeja Lipušček
st. veteranke: Tea Bajc (Triatlon klub Ajdovščina)
ml. dečki: Luka Močnik (AD Posočje)
ml. deklice: Vita Leban Jež (AD Posočje)
st. dečki: -
st. deklice: Gaja Leban Jež (AD Posočje)

Vsi izidi so na
http://www.primorskigorskiteki.si/

Fotogalerija 1 je na
https://photos.google.com/share/AF1QipNP6Mn552zWkMunLW1K73VXYAMIvNH89M_yUYlUI8wP66EmMz7hORNA-JRO6c5X7w?key=WE9DMmJ1NmJEb25FSUFiSDRPR1I2aUZtNmZnSWV3

Fotogalerija 2 je na

https://photos.google.com/share/AF1QipPgJc8ZbMs25VHBP4T5y6WU0dbHoWSLS7GHPQSo7wRzP2Sz0P7RFiLEhjRZIQM0wQ?key=NmhCNzdzV1ZRdXFlaGNzOW9qcUQtRlZYSXc0NzR3

Fotogalerija 3 je na

https://photos.google.com/share/AF1QipPbwA-cOFZjaEoXJba0XNkLqZ4ohNWf8Ybsek44kUoA1Al2Lju3cFGJkQvtGJmS4w?key=eWNPRHJjeWUtU3ZYUVNySjFrdFlfbU9oR1c0T2N3

Video je na
https://www.youtube.com/watch?v=IYhwcaovxQk&feature=youtu.be

 

VJ

 

 

 

 

 

 

Pobuda gorskih tekačev, repriza

LJUBLJANA

15 08
 2018

Po prvem izrazu nezadovoljstva gorskih tekačev nad razmerami v slovenskem gorskem teku (oziroma Združenju za gorske teke pri Atletski zvezi Slovenije) konec leta 2016, kateremu je sledilo nekaj kozmetičnih sprememb, je nezadovoljstvo v preteklih tednih kulminiralo v pripravi Pobude gorskih tekačev za sistemsko in strokovno delo v gorskem teku, peticiji, ki jo je podpisalo impozantno število tekačev, kar 90. Izvršni odbor združenja, s predsednikom Dušanom Papežem na čelu, je 16. avgusta 2018 v prostorih AZS sklical sestanek, ki so se ga udeležili skoraj vsi člani odbora in 20 tekačev, med njimi večina najboljših, sedanjih ali nekdanjih reprezentantov. Sklepov niso sprejemali, povedano pa je lahko dobra podlaga za zasuk v delovanju odbora in združenja.

Med pogovarjanjem pred slabima dvema letoma in tokratnim sestankom je nekaj podobnosti, a tudi razlik. 15. decembra se je v isti dvorani zbrala podobna zasedba odbora, le da mu je predsedoval Tomo Šarf, tekačev pa je bilo dvakrat manj. Najbolj aktivna med tekači je bila Lucija Krkoč. Prvi pogovor so poimenovali okrogla miza, dejansko pa je bila fizična razporeditev sodelujočih vse prej kot to: na čelu so sedeli člani odbora, njim nasproti pa - kot učenci v razredu - tekači. Enakopravnosti v dialogu že v izhodišču ni moglo biti. V reprizi je bil govor zgolj o »sestanku«. Udeležbo 20 tekačev od 90 podpisnikov pobude  lahko ocenimo kot zelo dobro, sploh glede na počitniški čas, pa tudi prisotnost reprezentantov je bila množična.  Tekači so pokazali bistveno več zavzetosti kot ob nekaterih nedavnih pobudah združenja za izpeljavo promocijskih aktivnosti, kar jim v odboru zamerijo. Tokrat je najbolj zavzeto od tekačev nastopal Mitja Kosovelj, edini gorski tekač, ki je užival podporo države na vrhuncu kariere (osvojil je deset medalj na SP in EP, dvakrat je bil svetovni prvak), Lucija Krkoč se ni oglašala. Prvič so udeleženci sprejeli nekaj sklepov, kakšnih večjih premikov kot to, da so tekači v odboru dobili svojega predstavnika, pa ni bilo.

Predsednik Dušan Papež je v četrturnem uvodu predstavil spremembe, ki so jih izpeljali v zadnjem času, sledil pa je bolj ali manj nevezan pogovor o posameznih točkah, navedenih v pobudi. Prvopodpisana pod peticijo Mojca Koligar je povedala, da pobuda ni mišljena kot kritika, temveč kot spodbuda za boljše delo. Med zrnjem in plevami povedanega v nadaljevanju je bilo mogoče zaznati opažanja in predloge, ki bi utegnili dejansko pripomoči k boljšemu delu v gorskotekaški organizaciji.

Predsednik AZS Roman Dobnikar, ki je tudi prisostvoval sestanku, je povedal, da vsestransko podpira vodstvo združenja in izrazil prepričanje, da ima združenje zelo dobrega predsednika: »Imate predsednika, ki se bori za vas.« Težave gorskih tekačev so popolnoma enake tistim, ki pestijo svetovno atletiko. Kot predsednik AZS jim bo še naprej stal ob strani, težave pa vidi predvsem kot izziv. Povedal je, da tudi gorski tek potrebuje čimveč dobrih rezultatov, v to panogo pa bi morali pripeljati čimveč otrok.

Bistvo pripomb tekačev je mogoče povzeti kot zahtevo, da se jih postavi v središče delovanja, se jim prisluhne in omogoči boljše razmere za priprave in doseganje rezultatov. Poglejmo nekaj izstopajočih predlogov, za katere se zavzemajo tekači in trener Edvin Kosovelj, pod katerega vodstvom so slovenski gorski tekači osvojili večino velikih medalj.

Strokovnemu delu bi morali dati več veljave. Imenovati bi morali selektorja oziroma glavnega trenerja z licenco, znanjem in izkušnjami, ki bi sodeloval s klubskimi trenerji in na posvetih usmerjal strokovno delo. Nenehno bi moral komunicirati s tekači (letos je pogostnost tega komuniciranja še nižja kot lani), imeti bi moral stalni vpogled v pripravljenost tekačev iz reprezentančnega kroga, na pripravah bi moral biti ves čas. To bi očitno moral biti profesionalec, saj delo v prostem času ne bi bilo zadostno.

Načrt aktivnosti za naslednjo sezono bi moral biti pripravljen že v decembru, takrat bi morale biti znane vse podrobnosti, da bi tekači vedeli, kaj jih čaka, kaj se od njih pričakuje, in seveda kaj jim združenje nudi v pripravah na sezono.

Delo v odboru bi morali biti razdeljeno, vsak član bi moral opravljati svoje specifične zadolžitve, tako da bi tekači vedno vedeli, na koga se lahko obrnejo. Sedanji način dela, ko se vsi ukvarjajo z vsem, ni učinkovit.

Reševanje zdravstvenih težav bi moralo biti urejeno načrtno in sistematično, najboljšim tekačem bi morala biti zdravstvena pomoč na voljo v vsakem trenutku. Gorski tekači bi morali imeti na razpolago pomoč strokovnjakov oziroma organov AZS, na začetku leta bi morali urediti ustrezno zavarovanje.

Nehati se mora ignoriranje tekačev iz svetovnega kakovostnega vrha (Mateja Kosovelj, Lucija Krkoč …), ponovno jih je treba pritegniti in jim pomagati prebroditi težave, s katerimi se soočajo. Preveč je bilo izgubljenih sezon in neizkoriščenih priložnosti za vrhunske dosežke.

Še podatek, ki smo ga slišali na sestanku. Gorski tek letos razpolaga s proračunom v višini 30.000 evrov. To je bistveno manj kot znašajo proračuni drugih panog, biatlon na primer razpolaga z milijonom evrov.

Komentar LT. Naša težava je tudi v tem, da gorski tek ni olimpijska panoga in da Slovenci nismo dovolj samozavestni, da bi se znali postaviti za panogo v kateri smo tako zelo uspešni. Spomnimo: gorski tekači so po letu 1991 osvojili 43 odstotkov slovenskih velikih medalj (olimpijada, SP, EP), kar je – po podatkih OKS, s katerimi razpolagamo – daleč največji delež med posameznimi panogami. Gorski tek je slovenska "tržna niša", a se tega ne zavedamo in tega ne znamo izkoristiti. To je še toliko manj razumljivo, ker ta šport vsebuje številne elemente, ki vse bolj oblikujejo človekovo prizadevanje za zdrav življenjski slog in njegov odnos do naravnega okolja.

Kot rečeno, sklepov na sestanku niso sprejemali, Dušan Papež ga je zaključil z željo, da bi bolje sodelovali. Z iztržkom pogovarjanja tekači niso najbolj  zadovoljni, spomin na (ne)uspešnost okrogle mize pred dvema letoma je še živ. Mojca Koligar je še naprej prepričana, da bi lahko s pravimi ljudmi na pravih mestih naš gorski tek lahko dvignili zelo visoko, kar pa bo s podcenjevanjem tekačev in stroke ter brez načrtnega dela, če se bo to nadaljevalo, ob sprijaznjenosti dobršnega dela tekačev, zelo težko.

Ironija usode. Reprezentantka, državna prvakinja Mojca Koligar je tačas poškodovana in njen odhod na SP v septembru je pod vprašajem. Prepuščena je sama sebi in svoji iznajdljivosti, (doslej) brez prave pomoči združenja. Priložnost, da njegovo vodstvo dokaže, da tekače jemlje resno, je tako rekoč pred nosom.

VENČESLAV JAPELJ

 

 

 

 

 

 

Conditus Taležlauf 2018

RIBNO PRI BLEDU

12 08
 2018

Športno društvo Ribno je 12. avgusta 2018 sedmič pripravilo svoj Taležlauf, tokrat poimenovan po glavnem sponzorju Conditusu (kremšnit zato ni manjkalo). Teklo je 67 odraslih, trikilometrskega pohoda se je udeležilo 43 otrok. Najhitrejša na malo manj kot deset kilometrov dolgi progi s približno 500 višinci sta bila najhitrejša Gašper Bregar, državni reprezentant v gorskem teku, in Ivi Žlogar. Gašper je postavil rekord proge.

Taležlauf sodi med manjše, butične teke, ki s tekačem vzpostavijo pristen odnos, njihova ponudba pa prekaša običajne ponudbe tekaških prireditev. Seveda je s takšnimi značilnostmi Taležlauf popolna negacija tistega, kar naj bi veljalo za Gorenjce, pregovorno ne najbolj širokosrčne. Organizatorji, vodil jih je Miha Valant, sin Frenka, enega boljših slovenskih tekačev znotraj svoje starostne kategorije, so se tudi letos potrudili, pomagali pa so jim sponzorji. Predhodna prijava je veljala deset evrov, na dan teka si za startno številko plačal 12 evrov, za ta denar pa dobil tekaču in okolju prijazen tek, obilno pogostitev in še praktično darilo. Del startnine bo ŠD Ribno namenilo enemu svojih članov za nakup zdravstvenega pripomočka.

Trasa poteka po makadamskih in gozdnih poteh ter stezah med drevjem, večinoma v senci gorenjskih gozdov. Startu pri hotelu Ribno sledi spust, potem pa se proga vzpenja in spušča, vzponi pa so tekaški (razen za tiste, ki so pozabili kdaj pa kdaj potrenirati klanec). Zadnji del se zategne, tam se tek konča, zadnjih nekaj sto metrov pa je spusta, na katerem moraš paziti na korenine. Tekačem so bile na voljo tri okrepčevalnice, na cilju pa veliko sadja, tekočine in – logično – kremšnit. Sledil je topli obrok, za spremljevalce, ki so se na cilj lahko potegnili z vozili, pa je lovska koča poskrbela s svojo ponudbo. Med ponudbo moramo uvrstiti tudi izreden razgled s ciljnega prostora na Bled in okolico. Tek ima povsem upravičeno dodatek k imenu »Cilj z razgledom«.

Zmagovalec Gašper kljub rekordnemu času na progi ni izgubil duše, tako da je bil dveinpolminutni zaostanek afganistanskega Slovenca Bashirja razmeroma skromen. Tema dvema gorskima tekačema je sledil pretežno ravninski tekač Miroslav. Ivi je bila na cilju pred 12 let mlajšo Špelo, tretjo stopničko pa si je priborila Polona, znanka s Rexovih tekov Ljudstva tekačev.

V videu, ki smo ga pripravili, so naši sogovorniki komentirali tek in pohvalili organizatorje. Zmagovalec Gašper je napovedal, da pride tudi prihodnje leto, saj je zanj Taležlauf odličen trening in prijeten dogodek. Podobno je ocenila tudi zmagovalka Ivi. Med udeleženci je bil že tretjič Kraševec Stojan Rodica, Kraševka Rada Milič je v Ribnem tekla drugič, prvič pa je na tem teku nastopil Vipavec (iz Podnanosa) Ervin Furlan. Nekaj primorskih tekačev, pripadnikov Ljudstva tekačev, je tokrat imelo druge opravke, najuspešnejši med njimi, Simon Strnad, je tekel na Višarjih.

Izidi so (bodo) objavljeni na spletni strani teka.

 

Izidi:

Absolutno, moški:

  1. Gašper Bregar (KGT Papež) 41:55
  2. Bashir Rezai (TK Šmarnogorska naveza) 44:24
  3. Miroslav Nikolič (Intersport) 45:34

Ženske:

  1. Ivi Žlogar (Priprave Ljubljana) 1:03:34
  2. Špela Cvetrežnik (Tečem zase) 1:03:47
  3. Polona Ivanež 1:05:45

Zmagovalci kategorij:

M do 19: Jernej Globočnik (Gimnazija Franceta Prešerna)
M 20-29: Gašper Bregar
M 30-39: Miroslav Nikolič
M 40-49: Matjaž Krnc (TK Šmarnogorska naveza)
M 50-59: Roman Hudmal (Hitre želve Komenda)
M 60-69: Andrej Jesenko (Samotar)
M nad 70: Stane Zorman (PC Komenda)
Ž 30-39: Špela Cvetrežnik
Ž 40-49: Stanka Slatnar
Ž 50-59: Ivi Žlogar
Ž 60-69: Rada Milič

Fotogalerija je na
https://photos.google.com/share/AF1QipP_dR1izXD6vytLZKFf357wlvLz3EZHgH1IfWPxpnqRe3AhwyMluGlxqWk8oAOfxw?key=ZDBhTDVmZlhMNHppdmxBTm1mcGxtNWxLR1FwZVNR

Video je na
https://www.youtube.com/watch?v=YIlzbPdty4k&feature=youtu.be

 

VJ

 

 

 

 

 

 

 

 

7. Šmarski tek

ŠMARJE PRI SEŽANI

04 08
 2018

Vaška skupnost Šmarje pri Sežani je v sodelovanju  s ŠD Astraea Tours in ob pomoči kolegov, tekaških zanesenjakov,  pod taktirko Stojana Rodice na prvo avgustovsko soboto sedmič pripravila večerni Šmarski gorski tek, veljaven za članske točke PGT. Tekel je 101 tekač, najhitrejša sta bila Simon Strnad in Lucija Krkoč.

Šmarčani nadaljujejo s pripravljanjem edinega gorskega teka v PGT v večernem terminu in tekači so se tudi letos odzvali v enakem obsegu kot lani (lani 100 udeležencev). Vročina je bila tokrat manj nadležna, termometer je ob startu kazal 32 stopinj, medtem ko so jih lani beležili kar 37. Tekači so bili na to pripravljeni, organizatorji so jih opozorili na te okoliščine in previdnost, ob tem pa pripravili vrsto osvežitev, od tuširanja na progi do velikih količin sadja na cilju. Edina pripomba, ki smo jo slišali, je letela na lokacijo vodnih osvežitev na progi; te bi morale biti razporejene tudi na prvih, ne samo na zadnjih kilometrih proge. Primerov dehidracije tokrat ni bilo.

Simon Strnad je ponovil lansko zmago, Uroša Rozmana pa je z lanskega drugega mesta zrinil Tomaž Ferjančič. Četrti je bil  Suhi, triatlonec Aleš Suhadolnik, ki se pripravlja na SP v ironmanu in mu krajši teki pomagajo izboljševati hitrost. Simon je v minulih dneh na Trejlu orhidej zabeležil drugo mesto (po padcu), na štafetnem teku v Miljah pa je njegova trojka v ostri konkurenci stopila na tretjo stopničko.

Med ženskami je lanska zmagovalka Rebeka Petrovčič najvišje mesto na stopničkah prepustila Luciji Krkoč; to je bil prvi uradni tek šampionke po porodu pred petimi meseci. Tretja je bila Varineja Drašler, druga na predhodnem teku v Jaznah. Nekoliko moramo popraviti podatke o tej mladi tekačici, novinki na progah PGT, zapisane v poročilu iz Jazen: Varineja ni več tabornica, študentka pa je še, in ni Ljubljančanka, temveč Vrhničanka (v Ljubljani je obiskovala srednjo šolo). Tako ona kot njena mama Nataša sta stali na drugi stopnički v kategorijskih razvrstitvah Šmarij. Četrta je bila Tanja Božič, ki je šesto mesto na Jaznah nadgradila z uvrstitvijo tik pod stopničke.

Tino Mavrič, zadnji čas odsotno s primorskih tekov, je z izvedbo kolesa na ciljni črti nadomestila Simona Glavan.

Tekla je – kot vsakokrat – tudi skupina italijanskih gorskih tekačev, ki pa je imela pripombe na objavo napovedi teka na spletni strani Krasnadlani in obljubo popustov.

Za osvežitev je poskrbel nov bazen, tudi tokrat so izžrebali dobitnika pršuta, za konec je sledil nastop plesalk/telovadk na drogu, ki postaja zaščitni znak tega teka. Na progi je tekače spodbujal bobnar Ajk.

Naslednji tek iz serije PGT bo 15. avgusta Vzpon na Široko v Mostu na Soči, znan po obilni kulinarični ponudbi tekačem.

 

Izidi:

Absolutno, moški:

  1. Simon Strnad (ŠD Nanos) 30:43
  2. Tomaž Ferjančič (ŠD Nanos) 30:58
  3. Uroš Rozman (ŠD Olimpik) 31:14

Ženske:

  1. Lucija Krkoč (ŠD Nanos) 35:49
  2. Rebeka Petrovčič (AK Pivka) 39:24
  3. Varineja Drašler (Artstone) 39:39

Zmagovalci kategorij:

ml. člani: Denis Štenkler
člani: Uroš Rozman
st. člani: Aleš Suhadolnik (Tiatlon)
ml. veterani: Tomaž Ferjančič
veterani: Simon Strnad
st. veterani: Frenk Valant (ŠD Ribno)
super veterani: Boris Žigon (DLT Filipides)
ml. članice: Rebeka Petrovčič (AK Pivka)
članice: Lucija Krkoč
st. članice: Tanja Božič
ml. veteranke: Marta Švigelj  (PGT)
veteranke: Urša Trobec (ŠD Setnik)
st. veteranke: Rada Milič (ŠD Kraški tekači)

Vsi izidi so objavljeni na
http://www.primorskigorskiteki.si/index.php/rezultati-2018

Fotogalerija 1 je na
https://photos.google.com/share/AF1QipOrTqF_tGN7bYV3kKQwN0ddxjSmQh8dUFxc2EePqF2wGRGD4KVDmStszktFScZjdw?key=ODZGZ0VmSDFTdktqYmZhMlViYkVPNl9xQXc1YTRn

Fotogalerija 2 je na

https://photos.google.com/share/AF1QipMFG0z49-9ktqbN0iPZ98FYX3q0Cxq5IdWA7l0YfZ2uL1iSVewhDmc-IVbTa-V7xg?key=ZmdpWEtQcnJ0Y0IxZ1BhZFFnZlJLMnpXZWxrb0xn 

Fotogalerija 3 je na

https://photos.google.com/share/AF1QipPzzeVTxa9O8WzlxB9BD2hUnh1Qgi8khU-rxK0_VbYPHmlN8-wxT5ruCKxLd4-kBw?key=cVZlZk9hdlZGUjNrX0pfbkRzbmNySkJWM01OUVBn

Video je na

https://www.youtube.com/watch?v=sYv7NzPT2og&feature=youtu.be

 

VJ

 

 

 

 

 

 

12. Tek na Bevkov vrh

JAZNE

22 07
 2018

Društvo za oživitev podeželja Jazne je 22. julija 2018 dvanajstič, tudi tokrat za odlično oceno, pripravilo svoj tek na Bevkov vrh (nekaj manj kot šest kilometrov dolžine in 500 metrov vzponov). Tekli so 104 tekači (lani 100), od tega 88 odraslih in 16 otrok, zmagala pa sta Jošt Lapajne in Saša Pisk.

Od serijskega zmagovalca v PGT Simona Strnada je bil tokrat hitrejši Jošt Lapajne, več kot dvakrat mlajši (24 proti 51) talent slovenskega gorskega teka, ki pa je nastope za državno reprezentanco pred leti opustil, ker ga motijo neurejene razmere v združenju za gorski tek. Na domačem terenu je njegova prednost pred Simonom Svetovnim, lanskim zmagovalcem, znašala dobri dve minuti. Gorenjec Uroš Rozman na primorskih gorskih tekih ne teče ravno pogosto, Jazne pa so mu pri srcu. Lani je bil drugi, letos pa ga je Jošt porinil na tretje mesto. Jošt je za LT povedal, da je tek na Bevkov vrh izbral za preizkus pripravljenosti pred 34-kilometrskim trejlom na sarajevski Jahorini ta konec tedna, dosežek v Jaznah pa je spodbuden. Na vprašanje, ali razmišlja o kandidaturi za reprezentanco, pa Jošt odgovarja, da je za letos ta tema mimo, za prihodnje leto pa je takšna možnost še povsem odprta, če se bodo razmere v združenju uredile in če bodo dane možnosti za sistematične in strokovno vodene priprave reprezentančnih kandidatov na nastope.

Zmaga domačinke Saše Pisk je bila pričakovana, za poldrugo minuto je bila hitrejša od Varineje Drašler, veteranka Mihaela Tušar pa je lansko drugo mesto zamenjala za tretje. Ljubljančanka Varineja je tabornica in študentka, letnik 1995, v gorskih tekih pa je novo ime. Morda jo bodo prve stopničke spodbudile, da bo vztrajala v tem čudovitem, a napornem športu.

Naslednji tek iz serije PGT bo Šmarski tek, 4. avgusta 2018 v Šmarjah pri Sežani. To je edini tek serije PGT, ki se začenja zvečer, ob 18.30.


Izidi:

Absolutno, moški:

  1. Jošt Lapajne (TSK Idrija) 26:34
  2. Simon Strnad (ŠD Nanos) 28:40
  3. Uroš Rozman (AD Olimpik) 28:48

Ženske:

  1. Saša Pisk ( ŠD Biba) 34:35
  2. Varineja Drašler 35:54
  3. Mihaela Tušar (ŠD Nanos) 36:23

Zmagovalci kategorij:

ml. člani: Jošt Lapajne
člani: Uroš Rozman
st. člani: Andi Mamič (ENDorFIN))
ml. veterani: Borut Mlakar (ŠD Šentviška gora)
veterani: Simon Strnad (ŠD Nanos)
st. veterani: Stanko Čufer (PGT)
super veterani: Boris Žigon (DLT Filipides)
ml. članice: Varineja Drašler
članice: Saša Pisk
st. članice: Tanja Božič
ml. veteranke: Marta Švigelj (PGT)
veteranke: Mihaela Tušar
st. veteranke: Marija Moser (PGT)
ml. dečki: Luka Močnik (AD Posočje)
ml. deklice: Vita Leban Jež (AD Posočje)
st. dečki: Anže Lenarčič (AK Pivka)
st. deklice: Gaja Leban Jež (AD Posočje)

Vsi izidi so na
http://www.primorskigorskiteki.si/

Fotografije organizatorjev so na Facebooku
https://www.facebook.com/pg/gorskitekbevkovvrh/photos/?tab=album&album_id=454512115023233

 

VJ