|
|
10. Gorski tek (trejl) K-B-K | |
|
HOTAVLJE 18 05 |
ŠD Marmor iz Hotavelj je pripravil jubilejno deseto izvedbo gorskega teka Kopačnica-Blegoš-Kopačnica, ki se je iz klasičnega gorskega teka v zadnjem času prelevila v 20-kilometrski trejl, še vedno pa tekače vodi prek vrha očaka Blegoša. Na vrhu so bili mladi tekači, zmagala sta Mark Bogataj in Ana Čufer. Kljub temu, da je bilo na isti dan napovedanih še nekaj zanimivih tekov, od Radencev in Glinščice naprej, gorskotekaška reprezentanca pa je nastopala na balkanskem prvenstvu v Romuniji, kjer je osvojila tri medalje (Mojca Koligar zlata, ženske ekipa srebrna, moška ekipa bronasta) je deseta izvedba gorskega teka KBK, v zadnjem času podaljšana na 20-kilometrski trejl, pritegnila rekordno število tekačev. Prijavljenih jih je bilo 214, startalo jih je 205, na cilju smo jih našteli 191. Dež je bil usmiljen, le na Blegošu je porosilo in je vrh skrivala gosta megla, sicer pa se je tudi razglasitev, tokrat daljša zaradi delitve številnih nagrad, iztekla ob sodelovanju sončnih žarkov. V moški konkurenci najmočnejših tekačev tokrat ni bilo na startu, ženska je bila močnejša, zato pa so blesteli mladi upi. Na manj blatni progi kot običajno je zmagal Mark Bogataj, letnik 1998, študent računalništva, sicer pa odličen orientacist, ki mu klanci niso pretirano všeč. Se bo to spremenilo po prvi zmagi na gorskem teku za točke PGT? V ženski konkurenci je bila najhitrejša dve leti starejša Ana Čufer, med šestimi najhitrejšimi pa so bili še trije mladi tekači, druga Tina Klinar (letnik 1994) ter tretja Denis Štenkler (96) in Varineja Drašler (95), le drugouvrščeni Elis Filipič (77), nekdanji nogometaš, je branil barve srednje generacije. Najštevilnejši so bili Počasni, a drzni, ki tudi za zahtevne tekme že sestavijo ekipe, s katerimi spravljajo na laž oznako »počasni«. Pet tekačev in ena tekačica so prejeli posebna priznanja organizatorjev za udeležbo na vseh desetih tekih doslej. Brez sodelovanja Toneta Kosmača, tamkajšnjega olimpijca, niti tokrat ni šlo. Tone je mizar in za organizatorje je iz lesa izdelal zmagovalne stopničke, ki se zdijo že kar preveč dodelane in dragocene za zunanjo uporabo. Hotavske medalje je kot običajno izdelala Nežka Demšar. Zamesila in spekla, glede na to, da so medalje potica, ocvirkovca in hlebec kruha. Med temi tremi so najprej izbirali zmagovalci, potem drugouvrščeni, preostanek je pripadel tretjim na stopničkah. Večinoma so prvi izbrali potico, kdo bi se čudil, trije pa so izbrali kruh, ki je slastno že izgledal. KBK je bil tudi prva preizkušnja v Pušeljcu, šopku štirih tekov. Naslednji bo na vrsti Ratitovec, 2. junija, prvi start bo že ob 9. uri.
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij:ml. člani: Mark Bogataj Vsi izidi so objavljeni na: http://www.primorskigorskiteki.si/index.php/rezultati-2019 Fotogalerija 1 je na: https://photos.google.com/share/AF1QipOLmgkF5uAxjmctWxUtO1SwWOHcjqXHxe49O7SdOyoetZ54XFy0qORFJYi0glpamQ?hl=sl&key=emM1Ynk1QlJOelVaWmVyX3EyN3A2cVM2ZzJTX2Zn Fotogalerija 2 je na: https://photos.google.com/share/AF1QipPFuCySEaPsrC5s84zk3zDRpNOSHWZBOFrBSX4vhXbWsiM6YgFkAS1uNNtx6zZ3_g?hl=sl&key=MHZ6RVFaVGphbjVKT05MRDloYnZyTzU1MndyRkdR Video je na: https://www.youtube.com/watch?v=nq0D4hpAn6Y&t=3s
VJ |
|
|
|
UTVV, festival trejlov Vipavske doline | |
|
VIPAVSKA DOLINA 10 05 |
Športno društvo Tura je v sodelovanju z Zavodom za šport iz Ajdovščine ter ob pomoči številnih organizacij in posameznikov z območja Vipavske doline in širšega območja v prvem in drugem vikendu v maju 2019, pa tudi vmes, petič izpeljal tekaško prireditev z mednarodno prepoznavno oznako UTVV, Ultra trejl Vipavske doline. Teklo je tisoč tekačev iz 30 držav. V drugem vikendu smo jih na cilju našteli 733. Izbirali so lahko med štirimi teki, prvič letos je bil na sporedu tudi trejl na 100 milj (160 kilometrov). V vse močnejši tekaški zasedbi je tokrat izstopala zmagovalka na 100 milj Francesca Canepa, zmagovalka tekme Ultra-Trail du Mont Blanc – UTMB. Po prvi tekmi na 100 milj, ki jo je leta 2015 v Postojni pripravil SLOTRAIL, tudi takrat je zmagal Ivan Hrastovec, smo bili 10. maja 2019 priča startu druge takšne tekme v Sloveniji. Bila je zelo težavna, a tudi zanimiva, z nenavadnimi protislovji. Glede na to, da je bila to za Slovence redka priložnost preizkušanja na ekstremni razdalji, je bilo na progi veliko takih, ki so se lotevali premiere. Temu primerno je bilo število odstopov, od 77 tekačev, kot jih je startalo, jih je na cilj prišlo 47, od tega sedem žensk. Start v petek ob 18. uri je pomenil, da bodo številni na progi dve noči in da morda ob začetku razglasitve v nedeljo ob 13. uri na cilju še ne bodo vsi. Prva noč ni bila prezahtevna, minila je brez padavin, druga pa je prinesla dež in veter, tako nizkih temperatur in takšnega vetra, kot jih je UTVV že doživel, pa ni bilo. Odstopil je eden od favoritov Marjan Zupančič (želodčne težave), med trideseterico, ki ni videla cilja, je bil tudi ultra kolesar in tekač Andrej Zaman. Ustavilo ga je oteklo koleno, ki je postavilo pod vprašaj Andrejevo junijsko kolesarsko prečenje Severne Amerike. Hrastovec je po odstopu Zupančiča prešel v vodstvo, ki ga je zadržal do konca, na zadnji desetini proge, na Nanosu, pa so se njegove mišice povsem izpraznile in krepko podaljšale končni čas. Zdi se, da je po umirjenem začetku v sredinskem delu pretirano navil tempo. Domačin Andi Mamić je s tretjim mestom podaljšal serijo odličnih nastopov in dvigovanja rezultatske krivulje. Če ste prepričani, da tek na 160 kilometrov človeka povsem razsuje, potem vas bo Miodrag Vujković iz TD Bistrc prepričal o nasprotnem. Na cilj je (skupaj z Andrazem Renkom, ki je tekel za Ciper) prišel poldrugo uro pred časovno zaporo, po 44 urah in pol, svež, kot da se šele odpravlja na pot. Za LT je v videu pojasnil, kako je on razumel nastop na ekstremni razdalji in kako mu je uspelo izpeljati svoj načrt – ob pomoči prostovoljcev na okrepčevalnicah. Med ženskami je na 100 milj dolgi progi po pričakovanjih slavila Italijanka Francesca Canepa, 48-letna psihologinja, nekdanja uspešna (deskanje) smučarka, lani zmagovalka svetega grala trejlov UTMB, zmagovalka še številnih drugih najzahtevnejših ultra trejlov, med drugim je trikrat slavila v Istri. Teden prej je tekla in zmagala na Kitajskem (100 kilometrov), tako da je bila v Vipavi še kar utrujena. Proga se ji je zdela zelo težavna, izvedba tekmovanja pa odlična, je povedala za LT. Morda jo bomo v Vipavski dolini še videli. Za Madžarko Anito Szimandi, ki je času Francesce dodala dobre tri ure, je tretje mesto s 25-minutno zamudo osvojila Marija Trontelj. Njeno sporočilo organizatorjem je, da je bilo na okrepčevalnicah premalo (ustrezne) hrane, v prvi vrsti juh. 160 kilometrov ni mogoče preteči brez zadostnih obrokov, pri čemer velja v polni meri upoštevati potrebe vegetarijancev in veganov, je bila večkrat slišana kritika tekačev. Na 100-kilometrski progi je od starta do cilja vodil Luca Manfredi Negri. Najbližja zasledovalca sta bila Slovenca Aljoša Smolnikar in Tilen Potočnik, ki jima je na cilju bežal za približno eno uro. Med ženskami sta Madžarki Timea Losonz in Eva Toth vzeli v sendvič našo Uršo Trobec. Na cilj je prišlo 110 tekačev, od tega 14 žensk. 50-kilometrska proga je bilo domače dvorišče Marka in Petre Tratnik (doma sta sicer malo više, v Žagoliču pri Colu). Že dolgo smo vajeni njunih zmag, ki se ne nehajo niti s prihodom odličnih tujih tekačev. Vse višja raven UTVV pri tem ničesar ne spremeni, le še bolj bleščeče je njuno zmagoslavje. Tratnika sta na tem UTVV že zmagala, teden prej na Mestnem teku. Drugi mesti sta tokrat zasedla Slovenca, Matic Čačulovič in domačinka Ana Čufer, tretji pa Avstralec (!) Missud Bastien in že kar legenda slovenskega ultra teka Nataša Robnik, za katero je bilo 50 kilometrov nemara prekratkih … Med 249 finišerji je bilo 71 žensk. Za razliko od doslej opisanih trejlov na 30-kilometrskem na stopničkah ni bilo tujcev. Najbolj sta bila razpoložena Jošt Lapajne in Lucija Krkoč, prepričljivo sta ponovila zmagi s še ene nove tekme UTVV 2019, tiste na 16 kilometrov. Zanimivo bo spremljati njune nastope v kvalifikacijah za sestavo državne reprezentance v gorskih in trejl tekih. Jošt je v odlični formi, Lucija pa kljub pomanjkanju resnega treninga zmore, ko je spočita, odlične čase. Za Luko Kovačiča je bilo na progi premalo strmih vzponov, Aleš Žontar čuti utrujenost zaradi obilice nastopov, rekorderki Slovenske planinske poti Katji Kegl Vencelj bolj ustrezajo daljše proge, Barbara Trunkelj pa še ni v najboljši formi. Ampak to so zgolj ugibanja, več gotovosti o pripravljenosti naših najboljših tekačev bo prineslo nadaljevanje sezone. Na cilju smo našteli 327 finišerjev, od tega 132 žensk. Ob osmih članih organizacijskega odbora (pod taktirko Boštjana Mikuža) se je za tekače trudilo še 350 prostovoljcev, ne le iz Vipavske doline, temveč tudi od drugod. Prizadevnosti in srčnosti v streženju tekačem so po pravilu povsod dodali še primorsko radoživost, dežuranje na okrepčevalnicah je ponudilo priložnost za zabavo in inovativno dopolnjevanje (lahko rečemo tudi tako) gostinske ponudbe. Peta izvedba UTVV, z združenimi močmi vse doline, je naredila še korak naprej v primerjavi s prvimi štirimi. Vključenost v mednarodno ultra sceno (točke za UTMB itd.) pomeni dodatno promocijo in težo trejl festivala, širjenje ponudbe (letos dva nova trejla, na 16 in 160 kilometrov) je pripeljalo nove tekače. Vipavska dolina postaja slovenski tekaški center, ki bi ga veljalo razvijati naprej, podobno kot v svetu nordijskega smučanja velja za Planico. Prihodnost trejl tekov, združenih z gorskimi teki, kot je začrtana s sodelovanjem mednarodnih zvez WMRA in ITRA, s skupnimi svetovnimi prvenstvi od leta 2021 dalje, bi utegnila Vipavsko dolino še trdneje postaviti na svetovni tekaški zemljevid. Vipavski aduti so močni: naravne danosti, organizacijski ustroj, kakovostni tekmovalci, ambicije … Šibka točka je za zdaj logistika, težave so s parkiranjem, pomanjkanjem ustreznejših prireditvenih prostorov in prenočitvenih zmogljivosti, a na srednji rok je vse to rešljivo. UTVV je tokrat padel na termin ljubljanskih trojk, dragocene tekaške prireditve, in ji odpeljal veliko tekačev. Prav bi bilo, da bi se organizatorji skušali terminsko uskladiti. Prav nobene potrebe ni, da bi se tradicionalno močna primorska prisotnost v Ljubljani, in pri tem igrajo najvidnejšo vlogo prav Vipavci, zmanjševala.
Izidi:UTVV100 milj (160 km, +-7200 m), absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci in zmagovalke starostnih kategorij:do 35 let: Hrastovec, Szimandi UTVV100 (106 km, +4810 -4870 m), absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci in zmagovalke starostnih kategorij:do 35 let: Manfredi Negri, Losonz UTVV50 (52 km, +2700 -2600 m), absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci in zmagovalke starostnih kategorij:do 35 let: M. Tratnik, P. Tratnik UTVV30 (32 km, +-1350 m), absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci in zmagovalke starostnih kategorij:do 35 let: Lapajne, Krkoč Vsi izidi so na: Fotogalerija je na: Video je na:
VJ (avtor je bil prostovoljec UTVV)
|
|
|
|
16. Majski tek | |
|
AJDOVŠČINA 04 05 |
Vipavska dolina je v zadnjih letih postala slovensko tekaško središče z najširšo ponudbo tekaških dogodkov in uglednim mestom v mednarodnem tekaškem ambientu. Tekaški festival Vipavske doline UTVV (Ultra Trail Vipava Valley) se je začel z ajdovskim Majskim tekom 4. maja in se bo iztekel 12. maja s prihodom zadnjih trejl tekačev v cilj. Zmagovalci prvih dveh preizkušenj, Nebeškega in Mestnega teka, so Jošt Lapajne, Lucija Krkoč, Marko in Petra Tratnik, vsi štirje sodijo v vrh primorskega in slovenskega teka. Vipavci in Ajdovci so lani združili moči, letos pa je že 16. Majski tek nadaljeval sodelovanje z UTVV, katerega del je. Majskemu teku, 11-kilometrski tradiciji Ajdovščine, so nedavno nadeli trendovsko ime v angleščini, Mestni tek, City Run, letos pa so organizatorji iz Zavoda za šport Ajdovščina na tekaškem tržišču preizkusili še novost, 16-kilometrski trejl z 800 metri vzpona na Goro, proti Otlici. Ime novega teka, ki dopolnjuje ponudbo trejlov UTVV, Sky Race, Nebeška dirka oziroma Nebeški tek, se odlično ujema z imenom vzpetine nad Ajdovščino, Angelsko goro. Angleški jezikovni elementi odražajo željo po internacionalizaciji teh tekaških prireditev, kar se z nekaj deset državami, prisotnimi na letošnjem festivalu, pospešeno uresničuje. Trend anglizacije domačih poimenovanj je univerzalen, v Italiji smo mu priča že dalj časa, kljub temu, da so naši zahodni sosedi nekoliko trdi za angleščino. Upati pa smemo, da ob tem organizatorji ne bodo zanemarili slovenščine in da bo ta ostala vsaj enakovredna angleščini. V soboto, 4. maja 2019, se je ob 10. uri s sodelovanjem 43 tekačev in tekačic začel prvi Nebeški tek, Sky Run, z vsemi obveznimi elementi takšnega teka (doslej podobni gorski teki pri nas niso vsebovali zahtev po obvezni opremi), kaj gre jemati kot prispevek k večji varnosti tekačev. Takšna usmeritev pri iskanju varnosti se zdi veliko bolj smiselna in upravičena kot vztrajanje pri obveznih zdravstvenih potrdilih in dovoljenjih birokratskih športno-poslovnih organizacij. Sveži primer nogometaša Ikerja Casillasa, dolgoletnega vratarja Reala, ki je na treningu doživel srčni infarkt, znova dokazuje, da nobena varovalka, pa naj bodo to še tako pogosti zdravniški pregledi, ne zagotavlja absolutne gotovosti, da športnika ne bo izdalo telo. Nasprotno pa velja, da je zdravstveno tveganje pri ljudeh, ki se redno ukvarjajo s športom in rekreacijo, bistveno manjše kot pri tozadevno nedejavnih. Zaključek: vredno je vsestransko spodbujati šport in rekreacijo, ne pa ljudi odvračati od njiju. Rekordni znamki sta na prvem teku zapisala Jošt Lapajne in Lucija Krkoč. Jošt se je v zadnjih letih, po tem, ko je že nastopal za reprezentanco v gorskih tekih, iz nje umaknil, nezadovoljen z odnosom do tekačev, letos pa se, spričo strokovnejšega pristopa do reprezentančnih kandidatov, namerava vrniti. Pravih primerjav z mednarodno konkurenco še ni, zato njegova prednost skoraj šestih minut pred najbližjim zasledovalcem v Ajdovščini ni jamstvo za izstopajoče uspehe izven Slovenije. Je pa zagotovo Jošt na dobri poti, tako kot Lucija. Hčerka Meta raste in Luciji, seveda ob sodelovanju in razumevanju življenjskega partnerja Jureta, dopušča že nekaj več možnosti za treniranje. Če bi se končno le našle rešitve za njen socialni položaj, bi se primorska šampionka lahko hitro in uspešno vrnila na mednarodno sceno, kjer še zdaleč ni povedala zadnje besede (je letnik 1988). Lucija je tokrat nastopila v ne najboljšem zdravstvenem stanju, tekla je kljub jemanju tablet, kar zmage ni ogrozilo, je pa zmanjšalo njeno prednost na cilju (Jana Bratina, še ena mama in reprezentantka, ki se vrača na proge, je za njo zaostala za več kot sedem minut). Predse je spustila samo tri moške, prav zanimivo pa bi bilo izvedeti, koliko bi jih bilo med njo in Joštom, če bi bila pri polni moči in če ne bi bilo padca na progi. Oceni proge Nebeškega teka iz ust zmagovalcev sta odlični, kljub dežju in ob drsenju na spustu, v suhem vremenu bo prava poslastica tako za resnejše tekmovalce kot za manj natrenirane rekreativce. Na Mestnem teku je na 11-kilometrski progi sodelovalo 69 odraslih tekačev, ta tek pa je tradicionalno ponudil tudi otroške teke, na katerih smo našteli 73 sodelujočih. Tudi mladina zdaj sodi pod okrilje UTVV in morda bo to bližnjica za njihov prehod med tekače trejlov, ko bo čas za to. Zmagovalca sta bila brat in sestra Marko in Petra Tratnik. Tokrat sta izbrala krajšo progo, naslednji vikend pa bosta iskala priložnosti za zmagi na 50-kilometrski progi. Članica tekmovalne ekipe UTVV Mojca Koligar je bila prijavljena za 16 kilometrov, vendar se je tik pred startom odločila za 11-kilometrski tek, da bi zmanjšala nevarnost zdrsa pri spustu. Bila je druga, dobro minuto za Petro. V soboto bo tekla na 30-kilometrskem trejlu. Bilo je nekaj pripomb nad označitvijo prog, sicer pa so tekači pohvalili trud organizatorjev. Med tednom bo UTVV ponudil dogodke, ki se ne bodo dogajali na tekaških progah, te bodo spet oživele v petek, 10. maja, ko se bodo ob 18. uri na 160-kilometrsko progo stomajlerice podali najvzdržljivejši tekmovalci. V soboto jim bodo sledili še nastopi na preostalih treh tekmah, na 30-, 50- in 100-kilometrskih progah. Informacije:
Izidi:Sky Run, absolutno, moški:
Ženske:
City Run, absolutno, moški:
Ženske:
Vsi izidi so na: Fotogalerija je na Video je na
VJ
|
|
|
|
6. Čaven vertikal | |
|
LOKAVEC 28 04 |
Triatlon klub Eklimas Ajdovščina je svoj šesti vertikal zaradi napovedi slabega vremena izpeljal z nekaj odmiki od osnovnega načrta, a skladno s svojimi standardi. Na 4,4-kilometrski progi s 1074 višinskimi metri sta slavila Timotej Bečan in Mojca Koligar, ki je postavila ženski rekord proge. Na cilju smo našteli 99 gorskih tekačev, v dolini pa je teklo še 13 otrok. Tek je veljal za slovenski in primorski gorskotekaški pokal. Zaradi slabe vremenske napovedi in grožnje snega v zgornjem delu proge na Čaven (snega potem ni bilo) so organizatorji zaključek teka in mladinske teke s Čavna prestavili v dolino. Prednost so dali slovenskemu pokalu, saj so izide razglasili po njegovih kategorijah, najboljši po kategorijah PGT pa so ostali brez medalj, preostaja jim zadoščenje ob objavah na spletni strani PGT in na tem mestu. Nizke temperature na progi tekačem niso delale večjih težav, zoprne so postale, ko se je tek končal in se je bilo treba čimprej spraviti na toplo v dolino. Zaradi dežja je bila proga nekoliko bolj spolzka, a ne pretirano, po izvrstnih izidih sodeč je bil oprijem dober, mraz pa je kvečjemu pomagal tekačem. To se je zagotovo zgodilo v primeru zmagovalke Mojce Koligar, kar je povedala v izjavi za LT. Mojca je bila sprva odločena, da vikend posveti rudarskemu polmaratonu v Zasavju, značilnosti vertikala pa so jo prepričale, da se na začetku sezone preizkusi še na strmini. Testirala je novosti v svojem treningu, ta je zdaj intenzivnejši, manj usmerjen v kvantiteto, bolj pa v moč, in Čaven ji je dal odgovor, da je na pravi poti. Lanski rekord Jasmine Jelovšek je popravila kar za minuto 23 sekund. Rekorder Miran Cvet je za razliko od Mojce nastopil na rudarskem teku (in zmagal), verjetno se je Čavnu odpovedal tudi zaradi poškodbe roke. V njegovi odsotnosti je zmagal Jasminin življenjski partner Timotej Bečan, in to z osebnim rekordom na Čavnu (snemalec LT ga je komajda ujel na cilju, saj časa pod 39 minutami ni pričakoval). Zmagovalec je imel za sabo burno noč, saj sta morala z Jasmino sredi noči s sinom Elijo na urgenco, za spanje je ostalo le nekaj kratkih uric. A se je uspel zbrati, očitno pa ga je spodbudila tudi nizka temperatura. Simon Alič je na drugem mestu svoj lanski dosežek popravil za 19 sekund, Rok Bratina pa se je tretjega mesta veselil predvsem zaradi vrnitve na tekmovalne proge po dolgih mesecih odsotnosti. Rok zdaj teče za italijansko ekipo iz Paluzze. Gašper Bregar je bil četrti, presenetljivo visoko, na peto mesto, pa se je uvrstil mladinec (letnik 2002) Klemen Španring. Vrnimo se k ženskam. Teklo jih je 13 (moških je bilo 86), saj težavna proga marsikatero gorsko tekačico odvrne od nastopa. Tina Klinar je z osebnim rekordom zasedla tretje mesto, največje presenečenje pa je pripravila mladinka Špela Gonza (letnik 2001) z drugim mestom. Po nekaj sušnih letih slovenskega mladinskega gorskega teka (predvsem) Špela in Klemen na začetku sezone vzbujate upanje, da bo letošnje leto potrdilo vrednost sistematičnega strokovnega dela s kandidati za reprezentanco. Elis Filipič, zmagovalec prejšnjega teka za točke PGT v Vrhpolju, je občutil razliko v kakovosti tekmecev v slovenskem in primorskem pokalu. Zaostanek za najboljšimi sicer ni bil pretiran, više od absolutno 15. mesta pa ni mogel.
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij:ml. člani: Timotej Bečan Vsi izidi so objavljeni na http://www.primorskigorskiteki.si/index.php/rezultati-2019 Izidi po verziji Atletske zveze Slovenije so objavljeni na https://gorski-teki.si/uploads/attachments/5cc686767e0bbcavenabs.pdf https://photos.google.com/share/AF1QipOURQLTBJIMo2lYCIou0sZM2fZTBjrc3m8jonEdcZFinIn9b3QNaIK5J_wqoY1ScA?hl=sl&key=TGhuWHRIUTVCdkwyQmhLNVFDb1V0NFEtcnE0eHZR https://www.youtube.com/watch?v=OjE0bHYXsj0&feature=youtu.be&fbclid=IwAR3QFsCCigDSVRT5rkD7pyhBuk8xFAPIXAuUXwR10p49VwCsYKIsxy1uo74
|
|
|
|
Vabilo na 2. Refoškov tek | |
|
MAREZIGE 26 04 |
Skupina prostovoljcev iz Ljudstva tekačev bo v nedeljo, 9. junija 2019, ob 9. uri v Marezigah v okviru praznika refoška pripravila drugo izvedbo Refoškovega teka. To bo neformalni trejl tek pripadnikov oziroma simpatizerjev Ljudstva tekačev, ki jih druži tekaško veselje. Tek bo brezplačen, bodo pa tekači imeli priložnost breme stroškov organizatorjev zmanjšati s svojimi neobveznimi prostovoljnimi prispevki. Pol ure pred startom, ta bo sredi vasi, kjer bo tudi cilj, se bodo udeleženci teka lahko prijavili, imetniki stalnih startnih številk Ljudstva tekačev (reXov tek) pa naj te številke prinesejo s sabo, tako da se jim niti vpisovati ne bo treba. Na asfaltiranih delih proge, kjer poteka promet, bodo tekači običajni udeleženci v prometu, zanje bodo veljali vsi prometni predpisi. Sodelovali bodo na lastno odgovornost (a tudi organizatorji bodo po svojih močeh skrbeli za njihovo varnost); velja previdnost! Razglasitev izidov se bo zgodila v Kanavi nekaj minut po prihodu zadnjega tekača v cilj, prvi trije moški in prve tri ženske bodo dobili medalje, izžrebanih bo tudi nekaj praktičnih nagrad. Organizatorji praznika refoška bodo za tekače pripravili degustacijo vin, vsi udeleženci teka in njihovi spremljevalci pa bodo dobrodošli gostje v prazničnem dogajanju. Proga je dolga štiri kilometre, speljana je večinoma po Poti za srce, spust in vzpon merita po 170 višinskih metrov. Na začetku je 900 metrov asfalta, asfalt je tudi zadnjih 800 metrov, večina trase pa je speljana po poljskih poteh in gozdnih stezah. Sredi tretjega kilometra se proga na dolžini sto metov povzpne za 22 metrov. Predstavitev teka najdeš na You Tube: https://www.youtube.com/watch?v=FYgE9ID-B58 Vabljeni ste vsi, ki imate radi tekaška doživetja v naravi, ne glede na to, kako hitri ste!
Ljudstvo tekačev Tečem, ker lahko. Tečem, da lahko.
|
|
|
|
19. Gradiški gorski tek | |
|
GRADIŠČE PRI VIPAVI 22 04 |
Na vabilo TD Burja iz Vipave se je tokrat odzvalo točno sto gorskih tekačev, 89 odraslih in 11 otrok (lani 99). Dopolnimo: med stotimi odraslimi je bil tudi en otrok, Gaja Leban Jež, letnik 2006, ki pa je z lahkoto opravila s progo za odrasle. Zmagala sta Simon Alič in Nicol Guidolin. Razmere so bile na praznični dan idealne, kdor se je odločil za tekaški ponedeljkov izlet po pobočjih Nanosa nad Vipavo, se je odločil prav. V torek je naše kraje spet obiskal dež, a v ponedeljek je še kraljevalo sonce. Svoje so za odlično razpoloženje dodali organizatorji in sami tekači – njim dobre volje itak nikoli ne zmanjka. Gradiški je eden od (vse redkejših) tekov, na katerih delijo praktične nagrade, v vinski kleti Avin pa so postregli z joto in klobaso ter pijačami, med katerimi ni manjkalo odličnega vipavskega vina. Zgodba se, kar zadeva najhitrejše moške, od lani ni bistveno spremenila. Veterana Simona, Alič in Strnad, sta tudi tokrat na stopničkah v sendvič vzela mlajšega tekmeca. Lani je bil to Rok Bratina, letos je na drugem mestu stal Gašper Bregar, železni član državne reprezentance v gorskih tekih. Alič je deseti dodal enajsto zmago v enajstih nastopih od leta 2008 dalje in ostaja v tem obdobju nepremagan (na Gradišču je tekel že prej). Zaradi prometne nesreče leta 2017 ni nastopil, takrat je zmagal Marko Tratnik, ki je svojo zmago posvetil Simonu. Statistika, za katero skrbi Anej Likar, pove, da je bila to že 54. Simonova zmaga v PGT od leta 2010, je pa v tem pokalu tekel že prej, vendar o tem ni podatkov, tako da je povsem možno, da je seštevek njegovih zmag daljši (Simon, pobrskaj po svojem arhivu in spominu). Med ženskami je tržaška gorska kolesarka (bila je že tudi evropska prvakinja) in tekačica Nicol Guidolin vpisala svojo četrto zmago. Tokrat veteranke niso bile na vrhu, ob Nicol letnika 1983 sta na stopničkah stali Varineja Drašler in Veronika Krečič, letnika 1995 in 1994. Klementina Lemut je enoletno pavzo zaradi nosečnosti in rojstva hčerke Mihaele prekinila z vrnitvijo na progo. Brez pravega treninga – logično - više od četrtega mesta ni šlo. Ženska konkurenca je bila tokrat močnejša od moške, saj so prvim štirim sledile še druge tekačice, ki jim je osvajanje stopničk prešlo v navado: Tušar, Leban Jež, Čufer, Trobec, Švigelj, Žlogar … Za boljše razumevanje: Ana Čufer je bila sedma, ker je tokrat na progi spodbujala fanta Gašperja. Če smo se lani veselili stopničk Sare Durn, je tokrat prijetno presenetila njena klubska kolegica Veronika; očitno ni izbirčna, všeč so ji tako ravninske kot gorske proge. Videli smo nekaj novih obrazov, tudi tekače z italijanske strani. Goričan Giorgio Turel ima smolo, da je Simon Alič v njegovi kategoriji, zlato medaljo lahko osvoji samo v primeru, da Gorenjec ne teče … Zato pa je Anna Sola svojo prvo sezono na primorskih tekih že nadgradila z zlato medaljo. Otroci so tekli samo v mlajših kategorijah. Težave z motiviranjem mladih tekačev se že nekaj časa začenjajo pri starejših dečkih in deklicah. Kaže, da bo letos praznina pri starejših otrocih še večja kot lani. Luka Močnik je zmagal po pričakovanjih, medtem ko je Anuška Gruden nekoliko presenetljivo Viti Leban Jež preprečila, da bi ponovila lansko zmago. Vitina sestra Gaja bi še letos lahko tekla v kategoriji starejših deklic, a očitno bi bila tam osamljena, v družbi odraslih pa se je že odlično znašla.
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij:ml. člani: Gašper Bregar
Vsi izidi so na: http://www.primorskigorskiteki.si/index.php/rezultati-2019 Fotogalerija 1 je na: Fotogalerija 2 je na: https://photos.app.goo.gl/93JTskjdLfwkZZhK9 Video je na: https://www.youtube.com/watch?v=-TyNmd9Laqc&feature=youtu.be
VJ |
|
|
|
|
|
Luka Koper 6. Istrski maraton | |
|
PORTOROŽ 14 04 |
Društvo Istrski maraton je v soboto, 13., in nedeljo, 14. aprila 2019, izpeljalo šesto izvedbo Istrskega maratona pod sponzorskim okriljem Luke Koper. Na maratonski progi sta bila najhitrejša Aleš Žontar in Jasmina Pitamic Vojska. Prireditve se je udeležilo 5100 tekačev, 4703 odrasli in 400 otrok, ti so tekli v soboto. Še enkrat je imel IM srečo z vremenom. Jutro je bilo hladno in tudi čez dan je burja skrbela za to, da je bilo v senci mraz. Veter je maratonce na poti od Portoroža proti Kopru zaustavljal, zato pa jim je pomagal v obratni smeri. Število tekačev je bilo nekaj višje kot na prvih petih izvedbah, zaradi omejitve, ki jo postavljajo organizatorji na 5.000 odraslih tekačev, so ta nihanja odvisna predvsem od osipa prijavljenih tekačev. Na cilju v Portorožu smo našteli 303 maratonce (236 moških, 67 žensk), 1.981 polmaratoncev (1.255 moških, 726 žensk) in 2.419 tekačev na 9,5-kilometrski progi, skupaj 4.703 tekače (2545 moških, 2158 žensk). Razmerje moški : ženske je bilo 54 : 46, delež žensk se je v primerjavi z lanskim letom nekoliko zmanjšal. Maratoncev je bilo sedem več kot lani (296), in to po zaslugi žensk, katerih število se je z lanskih 53 povečalo na 67. Če bo to letošnji trend slovenskih maratonov, bo veselje v hiši, saj so lani štirje (ravninski) maratoni beležili padec števila finišerjev, en (Bovec) pa je beležil enako število maratoncev kot predlani. Zastopanih je bilo 32 držav (lani 25). Temu moramo dodati še približno 400 otrok, ki so tekli v soboto. Nove občinske oblasti so po lanskih lokalnih volitvah nadaljevale s podporo maratonu, ta postaja stalnica turistične ponudbe in tudi siceršnje promocije slovenske Istre. Paradoks, da so portoroški lokali v nedeljo zaslužili manj kot običajno, je lahko razložljiv, učinek takšnih prireditev se kaže na daljši rok in na širši paleti storitev. Za maraton je ob profesionalnih službah skrbelo tisoč prostovoljcev in 70 organizacij. Pridnih rok ni manjkalo, prvič so si organizatorji lahko na nekaterih področjih privoščili izmene in kadrovske rezerve (pa vseeno je bilo na koncu, ko so rezali gigantsko torto, namenjeno prostovoljcem, te poslastice dovolj tudi za druge prisotne). Delo je bilo opravljeno skrbno in pripomb je bilo malo. Najvidnejši dosežek je uspel maratoncu Alešu Žontarju, s prepričljivo zmago je svoj niz nepremagljivosti podaljšal na štiri, na najkrajši progi pa je Peter Kastelic zmagal tretjič. Zanimivo je, da Peter svojih nastopov ne izbira sam, kot vodja rekreativne skupine GiBit se podreja demokratično sprejeti odločitvi o tem, kam bodo šli teč. In tu imajo primorski teki kar nekaj prednosti, Peter, ki je resno atletsko kariero končal prezgodaj, pa svoje rekreativno treniranje uspeva nadgrajevati v (tudi) zmagah na IM, MKM ipd. Jasmina Pitamic Vojska se je s polmaratonske proge, na kateri je bila najboljša lani, letos preselila na maratonsko in zmagala z več kot 13 minutami prednosti. V izjavi za LT je povedala, da je že čas, da se izkažejo mlajše tekačice. Ana Radivo je stala stopničko niže, a je bila vseeno zadovoljna z dosežkom. Kako ne bi bila, saj je najuspešnejša med vsemi tekači na šestih IM. Pregledali smo vse stopničke na dosedanjih prireditvah, prvemu mestu pripisali tri, drugemu dve in tretjemu eno točko, jih sešteli in zdaj lahko razglasimo najboljše. Štiri ali več točk so zbrali po sedem moških in žensk. Radivo jih ima 13 (tri zmage in dve drugi mesti), Žontar 12 (štiri zmage), Kastelic 9, Radojković, Rozman, Pitamic Vojska in P. Tratnik 6, Hajdinjak in Dolinar Majdič 5, Grad, Magdič, Kermavnar, Zorman in Bele 4. Mariborčanka Štefka Vegan je na vozičku uspešno prevozila polmaraton, Postojnčan Igor Stegel pa je odtekel svoj stoti maratonski tek. Za stotico je potreboval deset let, kljub temu, da je na teh tekih doživel že marsikaj, mu je stoti maraton prinesel izkušnjo krčev, ki se ga niso lotili še nikoli prej. Organizatorji so mu dodelili startno številko 100, na cilj pa ga je pričakalo dvajset prijateljev iz raznih koncev Slovenije, tudi netekačev, in mu čestitalo za dosežek. Pred leti je začutil težave s koleni, a se zanje ni kaj dosti zmenil – in težave so izginile. Pri stotih Igor še ne namerava nehati, letos ima v načrtu Radence in morda še kakšnega, namerava pa se tudi (znova) lotiti stotice. Kilometrske. Tudi tokrat sta Gostilna Strunjan in Ljudstvo tekačev pomagala legendi svetovnega ultra teka Dušanu Mravljetu upravljati posebno, neuradno okrepčevalnico ob progi v Strunjanu, na kateri so ponujali vodo in pivo. Nekaj požirkov te osvežilne pijače si je privoščil velik del maratoncev in polmaratoncev, predvsem tistih, ki so na tek prišli uživat, ne pa za vsako ceno delat rezultat. Tekači so pogrešali okrepčevalnico z vodo sredi najkrajše proge. Nekaj negodovanja je bilo ob koncu, ko so se zadnji tekači z avtobusi odpravljali domov, iz Portoroža v Koper. Zaradi (za vikende običajnih) zastojev v obalnem prometu so bili čakalni časi namreč nekaj daljši. Zataknilo se je tudi pri primorskem prvenstvu v maratonu, to je ostalo na papirju.
Izidi:Maraton, absolutno:
Ženske:
Polmaraton, moški:
Ženske:
9,5 km, moški:
Ženske:
Vsi izidi so na: Fotogalerija 1 je na: Fotogalerija 2 je na: Video je na:
VJ (avtor je član društva Istrski maraton)
|
|
|
|
|
|
Pred Luka Koper 6. Istrskim maratonom | |
|
PORTOROŽ 10 04 |
Društvo Istrski maraton, organizator Luka Koper 6. Istrskega maratona, je v portoroškem Avditoriju 10. aprila 2019 pripravil tiskovno konferenco pred sobotnim in nedeljskim tekaškim dogajanjem v slovenski Istri. Sodelovali so predstavniki vseh štirih istrskih občin. Organizatorji v soboto, ko bo glavna vloga zaupana mladim tekačem, in nedeljo, ko bodo tekli odrasli, ne pričakujejo težav z vremenom. Niti s prometom, kakšnim 20.000 tekačem, njihovim spremljevalcem, organizatorjem in gledalcem, zgnetenih v Portorožu in drugod ob 70 kilometrih prog, navkljub, naj ne bi bilo večjih problemov – če bodo vozniki upoštevali nasvete. Javnost je obveščena o zaporah prometa, domačini so zaprošeni za potrpljenje, glavni napotek pa je: tekači in drugi udeleženci, pustite v nedeljo vozila v Kopru in se prepustite voznikom avtobusov na relaciji Koper-Portorož-Koper. Iz Kopra bodo začeli voziti ob 7. uri, iz Portoroža pa še prej, ob rednih linijah bodo na voljo dodatni brezplačni avtobusi na približno 20 minut. Pomembna novica je, da na krožišču pri Strunjanu v nedeljo, po dogovoru organizatorjev z Darsom, ne bodo delali, da bo ta del glavne obalne prometnice tako normalno pretočen. Tačas so najbolj iskani podatki o tem, kdaj in kako lahko tekači prevzamejo startne številke. Najdete jih na spletni strani Istrskega maratona in na Facebooku https://www.facebook.com/events/188195222101917/?active_tab=discussion Za skupine jih njihovi predstavniki lahko prevzamejo že zdaj, do četrtka zvečer v skladišču soli Monfort (med Portorožem in Bernardinom, tik ob glavni cesti), v petek in soboto pa v portoroškem Avditoriju. Individualci jih bodo v Avditoriju lahko prevzeli v petek in soboto (velja za vse tri teke), v nedeljo pa bodo tam čakale maratonce in tekače na 10 km, medtem ko jih bodo polmaratonci lahko prevzeli v Kopru, v Taverni, v bližini starta. Torej: v nedeljo polmaratonci startne številke dobijo v Kopru, ostali pa v Portorožu! Tisti, ki so spremenili prvotno izbrano razdaljo, naj se pravočasno pozanimajo, kam morajo po številko, da ne bo jeze, ko bo že prepozno. Naj spomnimo, da sta progi za maratonce in polmaratonce zaradi krušenja klifa na poti med Fieso in Piranom od Strunjana dalje spremenjeni, tekači bodo zadnjih sedem kilometrov odtekli skozi predor Valeta, kar pomeni nekaj deset metrov vzponov in spustov manj. Predstavnik piranske občine, podžupan Gabrijel Franca, je povedal, da bodo v nekaj dneh določili način sanacije nevarnega odseka, njihov cilj je zagotovitev varnega prehoda do začetka glavne turistične sezone (kar bi pomenilo, da za prihodnjo izvedbo maratona ne bi smelo biti težav, maratonci bodo spet obiskali Piran). Podžupan občine gostiteljice je spomnil na pozitivni učinek prireditve na turizem, zelo pomembno pa se mu zdi tudi dejstvo, da ji pozornost posvečajo vse štiri občine in da poveže ljudi v »zvezo dobrega počutja«. Dr. Marijana Sikošek je povedala, da prireditev sloni na delu tisoč prostovoljcev, med katerimi so člani 70 društev in približno 200 študentov (najštevilnejši tudi letos prihajajo iz Turistice), na okrepčevalnicah pa že tradicionalno sodelujejo tudi organizatorji drugih tekov po Sloveniji. Za zdravje tekačev bodo skrbele tri strukture, profesionalna zdravstvena služba in prostovoljci nujne medicinske pomoči ter skupina Petrinih angelčkov, posebnost Istrskega maratona. Izvedba prireditve dela letos nov korak za varovanje okolja. Ob pomoči Rižanskega vodovoda se bodo organizatorji izognili uporabi plastičnih posod za vodo, na okrepčevalnicah bo na voljo 85.000 lončkov iz papirja, pa tudi drugi pribor bo iz biorazgradljivih materialov. Še zanimivost: nedelja bo cvetna, zato bo z maratonom usklajen tudi urnik maševanja. Portoroški župnik je tekačem in organizatorjem zaželel lepo vreme, napovedal je tudi, da bo odtekel del trase rekreativnega teka.
VJ (avtor je član društva Istrski maraton)
|
|
|
|
|
|
9. Tek čez Veliko Gradišče | |
|
VRHPOLJE PRI KOZINI 06 04 |
Med 51 gorskimi tekači (38 moških, 13 žensk) sta bila najhitrejša Elis Filipič, to je bila njegova prva zmaga v konkurenci PGT, in Varineja Drašler. Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij:ml. člani: Denis Štenkler (o uvrstitvah otrok ni podatkov) |
|
|
|
Štafeta Ljudstva tekačev Bovec-Koper šestič | |
|
PRIMORSKA 06 04 |
Ljudstvo tekačev je pred Luka Koper 6. Istrskim maratonom šestič izpeljalo štafetni tek prek Primorske, tokrat od Bovca, ki je lani v septembru gostil maratonce, do Kopra, kjer so v teku še zadnje priprave na maraton. Sodelovalo je rekordnih 60 tekačev, tokratna novost je bil odsek, namenjen trejl tekačem. V spremljevalnem vozilu, ki ga je upravljal Igor Reščič, je ob pobudniku štafete Venčeslavu Japlju sedela tudi Moskovčanka Elena Safonova, ki študira v Kopru. Hitra Rusinja je tekla in skrbela za okrepčevalnico »Pri Eleni«. Noč s petka na soboto pri Vančarju v Čezsoči je bila za trojico organizatorjev (pre)kratka, tako kot za ekipo bovških tekačev, ki so v središču Bovca startali ob 5.05. Vodja organizatorjev Bovec maratona in bovške tekaške ekipe, soustvarjalec tega projekta, Vasja Vitez je pred startom za video LT nagovoril vodjo organizatorjev iz Istrskega maratona, potem pa se je začela dvajseturna pot štafetne palice iz aluminija (300 gr, dolžina 15 cm, premer 3 cm) proti jugu Primorske. Prva nosilka je bila Barbara, tako kot zadnja, Simona, pripadnica nežnega spola – in tudi vmes so imele glavno besedo dekleta. Še pred Kobaridom se je zdanilo in z začetnih petih stopinj se je živo srebro začelo dvigovati, pri približno 15 stopinjah pa so nastale zelo ugodne razmere za tek. Vasja je skoordiniral tekaško ekipo do Tolmina in še za nadaljevanje proti Kanalu. Pri Pršetu pred Tolminom se je Tomažu pridružila Elena na svojem prvem od dveh tekaških opravkov tega dne. Naključje je hotelo, da Tomažu ruščina ni tuja, saj ga posel občasno vodi tudi v Rusijo, Elena pa že dobro obvlada slovenščino. Tudi po tekaški plati sta se mlada tekača ujela, bila sta zelo hitra in do Kanala sta pridelala izdatno časovno rezervo. Počasni, a drzni, tekaška skupina Renata Lešnika, je tudi letos množično sodelovala, ob bovških tekačih so najštevilnejši nosilci palice, odsek Kanal-Solkan pa je skorajda že njihov monopol. Ker so bili na start pripravljeni skoraj uro pred napovedanim časom, jim je bilo udobno, tudi tisti počasnejši so na cilj pri solkanskem mostu pritekli natanko po zastavljeni časovnici. Sodelovanje v štafeti LT je bil njihov prvi daljši tek po nastanku skupine leto dni preden se je začela zgodba o štafeti; za Renatovo veselo druščino je tako rekoč obvezno. Na polovici trase so se tekači poslovili od Soče, prečili mimo Nove Gorice in Vrtojbe ter obiskali dom Dornikov, Valde in Valterja, v Biljah. Gostitelja sta pogrnila mizo in časa je bilo še za nekaj grižljajev, preden je moška trojka pod taktirko Jane in novinke na štafeti Aleksandre palico predala Darji in njenim kolegom. Gorenjca Darja in Marko po lanski premieri nista hotela zamuditi letošnje štafete in sta si z veseljem ogledala nov konec Primorske. Vzpon proti Trstelju in kraški planoti ni bil najlažji, vendar je bil slikovit in tekačem v veselje, ki se je izteklo s sprejemom na domačiji Kosoveljev v Zagrajcu (tudi s pršutom in teranom, postreženima na kamniti mizi). Edvin, Mitja, Mojca in mali Lovro, od tekačev v družini je manjkala samo Mateja, so bili vrhunski odbor za sprejem. Tu je poročilo o tem, v kakšni fazi so tačas tamkajšnji šampioni, zlati prinašalci slovenskega gorskega teka, o katerih v javnosti že nekaj časa ni novic: za dvakratnim svetovnim prvakom Mitjo je prvo leto službe na področju gradbeništva, zdaj teka predvsem za sinom Lovrom; mama, zdravnica Mojca, iz podobnih razlogov še ne utegne razmišljati o kakšnih novih stopničkah na Istrskem maratonu in podobnem; Matejo je po vrnitvi na proge in uvajanju sprememb v tekaški tehniki spet doletela poškodba noge; predstavnika trenerske stroke Edvina po ekskluzivnih informacijah za LT lahko v prihodnosti pričakujemo na katerem od primorskih gorskih tekov, kjer bo zaostril veteransko konkurenco; Lovro pa se za zdaj bolj kot nad tekom navdušuje nad poganjalčkom. Od Zagrajca do Dutovelj, po osrčju Krasa, so za štafeto skrbeli – kdo drug kot oni? - Kraševci, člani ŠD Kraški tekači, tudi oni od začetka pri štafeti. Odsek Dutovlje-Sežana je domena Stojana Rodice in njegovega kraško-vipavskega ekspresa. V Sežani so bili še pred nastopom mraka. V kraški metropoli je palico ponovno prevzela Elena. Skupaj z Venčeslavom sta jo, medtem ko se je mrak spreminjal v temo, prek meje dostavila v Bazovico. Od Bazovice do Tinjana, 17-kilometrskem odseku za trejl tekače, katerega pobudnik je bil Paolo Glavina iz Boljunca, je teklo devet »komandosov«, glavnino pa je predstavljala skupina predstavnikov UTVV, vipavskega trejl festivala. UTVV iz leta v leto napreduje in širi obseg sodelujočih tekačev. Število prijavljenih je letos preseglo tisoč, število držav pa gre proti 30. Dober glas gre v deveto vas, pri tem pa po novem pomaga tudi tekmovalna ekipa UTVV Race Team, v kateri so zbrani odlični tekači. Pripadnost ideji teka v naravi je deveterica izkazovala na vsakem koraku in veselje jih je bilo videti v družbi tekačev LT. Domala do minute natančno so se držali predlaganega urnika, čeprav ta ni bil zastavljen po kakšni globlji analizi, negotovostim nočnega teka v naravi navkljub. Na Beki jih je sprejel in pogostil Mirjan Valečič, tekač in kolesar, ki ob meji skrbi za pretok energije med italijanskimi in slovenskimi gorskimi tekači. Pravi užitek je bilo svobodno teči prek meje, kjer so pred desetletji še streljali. Zadnji odsek, med Tinjanom in Koprom, je ob pomoči Iztoka obdelala Simona, učiteljica joge ter zagovornica rekreacije in zdravega življenja, polna neizčrpne energije. Štafetno palico je pri koprski Taverni pol ure po nastopu novega dne sprejela predsednica društva Istrski maraton dr. Marijana Sikošek. Ni bila praznih rok, tekača in spremljevalci so z veseljem poskusili njen čaj. Šefica Luka Koper 6. Istrskega maratona je za LT podala še svojo izjavo in tako uokvirila dogodek, ki se je začel z izjavo šefa Bovec maratona, potem pa je bil – končno – čas za počitek. V Ljudstvu tekačev z veseljem ugotavljamo, da je tudi letošnja ideja štafete padla na plodna tla in pognala nove poganjke. Teklo je kar 60 tekačev iz Slovenije, Italije in Rusije, brez kakršnihkoli poškodb in težav so pretekli 161 kilometrov.
Video je na:
VJ (avtor je član organizacijske ekipe LT)
|
|
|
|
|
|
19. Mali kraški maraton | |
|
SEŽANA 24 03 |
Zavod za šport, turizem in prosti čas Sežana je 24. marca 2019 pripravil 19. Mali kraški maraton s teki za vse starosti. Zmagovalca glavnega teka, polmaratona, sta Timotej Bečan in Jasmina Pitamic Vojska, ki sta ponovila lanski zmagi. Dan je bil prelep, vročina pa že kar poletna, kar je botrovalo, ob tradicionalni burji, nekaj slabšim izidom. Na cilju polmaratona so našteli 890 tekačev, na cilju Krasove desetke 1173, skupaj 2063 odraslih tekačev, čemur prištejemo še nekaj sto otrok, tako da se približamo trem tisočem. Organizatorji so poskrbeli za dinamično dogajanje in nikomur ni bilo dolgčas. Zmagovalec desetke je bil Peter Kastelic, v Sežani je bil tudi tokrat v trojni funkciji: kot tekač, vodja tekaške skupine GiBit in kot fotoreporter. Vedno znova preseneča lahkotnost, s katero – ob minimalnem treningu – se redno uvršča med najhitrejše na desetkilometrskih tekih. Ponovil je lansko zmago, le čas je bil za 26 sekund slabši. Sledila sta mu Uroš Bertoncelj in Jure Trček, zmagovalec reXovega teka Uroš Rozman pa je bil šesti (lani in predlani četrti). Med ženskami je desetko najhitreje pretekla triatlonka Ana Seliškar, sledila ji je rosno mlada (letnik 2005) Lara Mihevc, tudi triatlonka, tretja pa je bila ultratekačica Marjeta Jerala. Progo je zmogla tudi Štefka Vegan (z vozičkom), naša znanka z reXovih tekov. Timoteja Bečana, ki ga podpira primorska družba Silux, trenutno najboljšega gorskega tekača v Sloveniji, smo lahko pred MKM spremljali na Facebooku, kjer je poročal o svojih pripravah na kraški polmaraton. Želel je svoj lanski čas popraviti, a je bil tri sekunde (!) predolgo na progi. V Sežani sta ga spremljala sinček in življenjska družica Jasmina Jelovšek, lanska zmagovalka na desetki. Tine Lavrenčič je bil drugi, tako kot predlani, tretji pa je bil Dejan Zorman. V ženski konkurenci je tako kot lani zmagala Jasmina Pitamic Vojska, njen letošnji čas je bil za slabe tri minute slabši od lanskega. Tekel je tudi njen mož Marko Vojska, večkratni prvak Primorskih pokalnih tekov. Jasmini so na cilju in stopničkah družbo delali njeni otroci. Odveč je poudarjati, da tudi oni na svojih tekmah pridno zbirajo medalje. Z dobre štiri minute zamude za Jasmino je na cilj pritekla še ena triatlonka, Simona Dolinar Majdič, tretja pa je bila Katja Kegl Vencelj, ultratekačica, rekorderka Slovenske planinske poti, tačas v polnem treningu za bližajočih se istrskih sto milj. Tik pod stopničkami je ostala Idrijčanka Saša Pisk. Jasmina se je (prvič) prijavila za letošnji Istrski maraton, medtem ko Simone, enkrat zmagovalke in enkrat druge na IM, (za zdaj) ni med prijavljenimi. Škoda, to bi bil zelo zanimiv dvoboj …
Izidi:Polmaraton, absolutno, moški:
Ženske:
10.400 m, absolutno:
Ženske:
Izidi so na: Fotogalerija 1 je na: Fotogalerija 2 je na: Video je na:
VJ
|
|
|
|
8. Kokoš Trail | |
|
BAZOVICA 17 03 |
Športni društvi Evinrude in Running World sta v sodelovanju s športno trgovino Track&Field z Bazovice 17. marca 2019 osmič pripravili trejl prireditev Kokoš Trail. Na 16 kilometrov dolgi progi z nekaj več kot 500 metri vzponov sta slavila Miran Cvet in Lucija Krkoč. Na cilju smo našteli 403 tekače, skupaj s krajšo progo 524. Kokoš Trail je eden od tekov, ki jih pripravljajo italijanski organizatorji na Tržaškem in Goriškem tudi za slovenske tekače, pogosto s trasami, ki preskakujejo meddržavno mejo. Ob Kokoši sem sodijo še trije polmaratoni v izvedbi društva Gruppo Marciatori Gorizia in Val Resia Vertical, trenutno edini italijanski tek, ki sodi tudi v okvir katerega od slovenskih (primorskih) tekaških pokalov, PGT. Tako kot večina primorskih tekov ti teki skrbijo za brisanje meje med tekači in ustvarjajo prijetno nadnacionalno tekaško atmosfero v tem koncu Evrope. Za razliko od večine drugih tekov v Italiji se Slovenci na njih počutijo dobrodošle, saj jih organizatorji ne obremenjujejo z zahtevami po zdravstvenih potrdilih in tekaških davščinah ter cenijo njihove dosežke. Ta problem, italijanska politika zdravstvenih potrdil in tekaških dajatev, se pri naših zahodnih sosedih vse očitneje izkazuje kot zabloda, kar zgovorno dokazuje podatek, da bo najštevilnejša tekaška prireditev v Italiji letos pritegnila najverjetneje manj kot 9000 tekačev, torej dvakrat manj kot Ljubljanski maraton. Slovenci imamo torej srečo, da italijanski organizatorji ob svoji vzhodni meji premorejo dovolj zdrave pameti in občutka za mednarodno tekaško solidarnost (o tem, kako na tak način laže pokrijejo stroške prireditev, ni treba veliko razpravljati, saj je jasno, da se z organizacijo tekov ne da delati omembe vrednih profitov). Kokoš Trail so se pred dobrimi sedmimi leti lotili pripravljati z upanjem, da bo pritegnil določeno število tekačev s tega obmejnega prostora, potem pa se je prireditev s širjenjem popularnosti trejlov, tekov v nedotaknjeni naravi, hitro razmahnila, med tekači pa so se začeli pojavljati tudi svetovni prvaki v gorskem teku. Letošnja, osma izvedba je bila rekordna, vreme ji je bilo naklonjeno, pri izvedbi ni bilo napak (po mnenju drugih tekačev, ki smo jih vprašali za mnenje, je bila dvojica, ki je zašla, za to kriva sama, saj je bila proga dobro označena), edino predstavitev višinskega profila proge so tekači pogrešali. Zna biti, da je šla premoč slovenskih tekačev komu v nos, a tega naglas niso pokazali, nasprotno, veselili so se takšne pozornosti najboljših slovenskih tekmovalcev in poudarjali mednarodni značaj prireditve. Krajši trejl na osem kilometrov dolgi progi s 300 višinci deluje predvsem kot pripravljalna etapa pred glavnim, daljšim tekom, na katerem se merijo najboljši. Ogromen trud, vložen v promocijo teka, ob dobrem glasu, ki ga pomaga širiti tudi Ljudstvo tekačev, je na Bazovico pripeljal večino slovenskih kandidatov za gorskotekaško reprezentanco, tako moško kot žensko. Z nekaj pretiravanja lahko zapišemo, da smo na Kokoši videli slovensko državno prvenstvo v trejlu (samo še tačas najboljši, Timotej Bečan, je manjkal od tistih najvidnejših – ga pa bomo lahko srečali naslednjo nedeljo v Sežani, na Malem kraškem maratonu). Predstavitev tako imenovanih »top runners« je iz množice skoraj 600 tekačev na startu potegnila številne tekače in napovedovala visoko kakovost tekmovanja. Ob takšnih priložnostih nikoli ni mogoče predvideti vseh, ki naj bi krojili vrh uvrstitev, in tudi tokrat je bilo tako. Med nepredstavljenimi sta ostala Miran Cvet in Petra Tratnik, slovenski gorskotekaški javnosti zelo dobro znana šampiona. Medtem ko je Petra, med drugim četrta na svetovnem prvenstvu v gorskem maratonu, specialistka za takšne proge, je bila Miranova prisotnost presenečenje, saj se doslej za trejle ni zmenil. Očitno pa je v zadnjem času nekaj treningov posvetil tudi tej panogi in večanju hitrosti na ravninskih progah. Specialist za najbolj strme vzpone je takoj izigral tega svojega aduta, na vzponu na Kokoš je garal do skrajnosti, si pridobil prednost in jo zadržal vse do cilja. Zasledovala sta ga dvakratni zmagovalec Kokoši Gašper Bregar in Marko Tratnik, a sta že v prvi polovici proge zašla in po lastni oceni izgubila 30 do 40 sekund. Tako se zdi, da njuno tavanje ni vplivalo na razplet prav pri vrhu, kajti Miran je na cilju zabeležil minuto prednosti. Kasneje je povedal, da ga mika nastop na polmaratonu, kar bi bila zanj še ena nova izkušnja. Morda ga bomo videli na Ljubljanskem maratonu spet prestavljati meje med tekači nad 50 let. Med prvimi desetimi je bilo sedem Slovencev. Lucija Krkoč je na Kokoš že tekla (in zmagala), potem pa se je posvetila materinstvu. Kaže, da ta tek pospešuje rodnost, saj se je enako zgodilo z Jano Bratina, je opozoril eden od organizatorjev Graziano Ferlora. Čeprav se Lučka zdaj ne uspe kaj prida posvečati treningu, je zmagala z minutno prednostjo pred sicer odlično Mojco Koligar. Pred sabo sta spustili samo 11 oziroma 13 moških, tretja Petra Tratnik pa 17. Nicol Guidolin, evropska prvakinja na gorskem kolesu (in – mimogrede - večkratna zmagovalka X-teka Dimnice), je imela večer pred tekmo prebavne motnje, a je vseeno startala, po težavah na progi pa je cilj dosegla četrta, bila je najhitrejša od Italijank. Med najhitrejšimi desetimi sta bili še Varineja Drašler, ki zmaguje na tekmah PGT, in Celjanka Andreja Godec, tudi kolesarka in državna reprezentantka v gorskem teku.
Izidi na 16 km:Absolutno, moški:
4. Aleš Žontar (Slovenija) 1:07:22, 7. Luka Kramarič 1:09:02, 8. Simon Alič (ŠD Nanos) 1:09:12, 10. Bojan Rafaj (Drenova Trail 2019) 1:11:24 Ženske:
6. Varineja Drašler 1:25:56, 8. Andreja Godec (TK Laško Proglas) 1:27:01 Slovenski zmagovalci kategorij: Cvet, Tratnik, Žontar, Kramarič, Alič, Luka Lipicer; Krkoč, Koligar, Urša Trobec (ŠD Setnik), Taja Šuligoj (TSK Idrija), Helena Ferletič Izidi so objavljeni na: Fotogalerija je objavljena na: Video je objavljen na:
VJ
|
|
|
|
8. tek Škofije tečejo | |
|
BAZOVICA 17 03 |
ŠD Tekači z obale in OŠ Škofije sta svoj osmi tek na Škofijah izpeljala tako prijazno do tekačev kot prejšnja leta. Na desetkilometrski progi, speljani po Parencani, sta bila najhitrejša med 70 odraslimi tekači Jaka Grže in Elena Safonova. Tekači so k izvedbi teka pripomogli s prostovoljnimi prispevki, ki bodo namenjeni v dobrodelne namene. V zameno niso dobili samo teka, temveč tudi številna in slastna okrepčila iz rok prizadevnih organizatorjev (predvsem organizatork, ki jim dirigira Metka Pikl). Vsako leto se na seznam tekačev vpiše nekaj novih, pa tudi kakovost tekmovalcev se vzpenja. Tokrat sta bila najhitrejša Postojnčan Jaka Grže, eden od upov slovenskega teka, in Moskovčanka Elena Safonova, že nekaj časa zvesta pripadnica Ljudstva tekačev in večkratna zmagovalka reXovega teka. Na krožni stezi nad osnovno šolo se je merilo tudi nekaj več kot 30 otrok. Tokrat je Elena tekla za LT in prispevala tudi fotografije s prireditve, ki jih objavljamo na:
Izidi, absolutno:Moški:
Ženske:
VJ
|
|
|
|
Štafeta Ljudstva tekačev Bovec-Koper 2019 | |
|
PRIMORSKA 14 03 |
Pripadniki Ljudstva tekačev, zbrani okrog istoimenskega spletnega portala, bomo v soboto, 6. aprila 2019, teden dni pred Luka Koper 6. Istrskim maratonom, s štafetnim tekom, dolgim 150 kilometrov, šestič povezali Bovec in Koper ter v Istro prenesli bovško energijo, pomoč za uspešno izvedbo Istrskega maratona (13. in 14. aprila). Vabljeni k sodelovanju!Ljudstvo tekačev bo v sodelovanju z Bovec maratonom in Istrskim maratonom pripravilo tradicionalni štafetni tek od Bovca do Kopra, ki povezuje ti dve domovanji primorskih maratonov (tretji, gorski, je doma v Podbrdu) in prenaša iskro te kraljevske tekaške ideje po Primorski. Štafeta Ljudstva tekačev je ena od unikatnih tekaških prireditev tega neformalnega združenja, ki v Sloveniji nimajo primerjave in ki s svojim prvinskim odnosom do teka pritegujejo nove in nove ljubitelje te demokratične oblike športa in rekreacije. Tudi tokrat so k sodelovanju vabljeni vsi tekači dobre volje, na desetih odsekih skupne dolžine 150 kilometrov bo dovolj priložnosti, da se natečejo po mili volji (tekač si lahko privošči tudi več odsekov zapored), hitrost teka pa ni pretirana in se prilagaja sodelujočim tekačem. Leta 2014 so tekači iz Bovca v Koper s premierno štafeto prenesli idejo prvega primorskega (in slovenskega) maratona iz leta 1979, rojeno v Bovcu, ter jo predali v roke organizatorjev Istrskega maratona, od tedaj pa štafeta vsako leto en dan potuje med Bovškim in Istrskim maratonom, ju povezuje in prenaša njuno energijo, s katero se maratona vzajemno oplajata. K sodelovanju ste vabljeni vsi, ki želite prispevati k negovanju maratonske ideje, ne samo Primorci, temveč tudi tekači iz drugih koncev Slovenije in tujine, saj je tek po prepričanju pristašev Ljudstva tekačev dejavnost, ki presega vsakršne meje, ki ljudi združuje ter jih osvobaja predsodkov in zavor. Štafeta je neformalno druženje prijateljev teka, ki sodelujejo na lastno odgovornost. Udeležba je prostovoljna, vsak tekač poskrbi za svoje potrebe, na poti upošteva prometne predpise in skrbi za svojo varnost. Pri tem mu pomoč in podporo na celotni trasi zagotavljajo predstavniki Ljudstva tekačev. Kandidati za sodelovanje v štafeti naj se do 29. marca 2019 prijavijo na e-naslov: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled., lahko pa tudi pokličejo na Podrobnejši načrt bo narejen na podlagi prijav. Iz Bovca se bodo tekači prve izmene na pot podali ob 5.00, v Koper pa naj bi pritekli nekaj po 23. uri. Predvidena trasa štafetnega teka Bovec-Koper (6. aprila 2019):Bovec-Kobarid, 23 km, start ob 5.00 Pri peti izvedbi štafete (Koper-Bovec) je 8. septembra 2018 sodelovalo 33 tekačev.
VJ (avtor je pobudnik za izvedbo štafete)
|
|
|
|
Soški polmaraton (Maratonina dell' Isonzo) | |
|
ŠKOCJAN (SAN CANZIAN D' ISONZO) 10 03 |
V Škocjanu pri Ronkah, nedaleč od hitro se razvijajočega tržaškega letališča, sta na 21-kilometrski progi slavila Kenijec Kigen Cosmas, oče treh otrok, ki družino preživlja s tekom, in Italijanka Maurizia Cunico. Najboljša Slovenca, Gorenjec Janez Mulej in Dolenjka Klara Ljubi, sta bila tretja. Druga izvedba Soškega polmaratona, kakor bomo prevedli italijansko ime Maratonina dell' Isonzo, je bil prijeten tekaški dogodek, ki ga je motil le veter v zadnjem delu proge. Teklo je približno 150 tekačev, na cilju so jih našteli 148, kar je pol manj kot lani. Slovenci so bili razmeroma številni, našteli smo jih 22, medtem ko jih je bilo lani 26. Od tujcev (neitalijanov) sta tekla še po dva Kenijca in Avstrijca. Soški polmaraton je eden od treh polmaratonov, ki jih pripravlja goriško društvo Gruppo Marciatori Gorizia pod taktirko Emiliana Feleppe. Druga dva sta januarski Briški polmaraton in oktobrski Goriški polmaraton – letos bo na sporedu 6. oktobra. Ni znano, kaj je vzrok padcu števila tekačev iz Italije (morda gre le za prešibko promocijo), vsekakor pa Slovenci svoje udeležbe niso bistveno zmanjšali. Za naše tekače je konec zime takšen tek ravno pravšnja preizkušnja v prvih mesecih leta narejene »baze«. Poudariti velja, da – za razliko od večine italijanskih tekov – organizatorji iz GMG ne sitnarijo z zdravniškimi spričevali in (seveda plačljivimi) tekaškimi dovolilnicami, zato jih velja podpirati tudi z udeležbo. Za razliko od lanske sezone se letos niso odločili za tako imenovani Challenge, izziv treh tekov, katerih izidi se upoštevajo v skupni tabeli. Lani sta v tem tekmovanju v svojih kategorijah zmagala Robert in Rebeka Petrovčič iz Postojne. Kenijca sta takoj potegnila in naredili vrzel v tekaški koloni. V nadaljevanju sta skrbela samo še za to, da se jima prvi zasledovalci Slovenci niso preveč približali. Če so se, sta pogledala na uro in pospešila. To je bil zanju trening pred resnejšimi nastopi za denarne nagrade. Zmagovalec Kigen naj bi naslednjo nedeljo nastopil na Kokoš Trailu, kjer bo lahko dokazoval, da je hiter tudi v strmino. Ljubljančan Robert Kotnik, redni udeleženec tekov GMG, lani drugi v Škocjanu, je tokrat priznal premoč Gorenjcu Janezu Muleju, med prvih deset pa sta se uvrstila še Domžalčan Martin Ocepek in Dolenjec Sebastjan Puš. Med zmagovalce kategorij so se zapisali Mulej, Kotnik, Petrovčič in Zrimšek, trije Roberti in en Janez. Maurizia Cunico ni imela prave konkurence med dekleti, tekmo je vzela za trening pred maratonskim nastopom. Sledili sta ji dve »manekenki«, sloki Manuela d' Andrea, ki se bliža 50. letu starosti, in Dolenjka Klara Ljubi, letnik 1993. Četrta je bila Goričanka Jana Kotar Ilijaš, predsednica DLT Filipides iz Šempetra pri Gorici, presenetljivo uspešna po dolgi pavzi na polmaratonski progi. Pričakovati je bilo, da bo pred njo na cilju večkratna prvakinja primorskih pokalnih tekov Aleksandra Fortin, ki bi še pred nedavnim z lahkoto zabeležila najboljši ženski čas v Škocjanu, vendar jo je zavrla poškodba. Vseeno pa je Aleksandra zabeležila šesti čas in tretje mesto med Slovenkami. Jana in Aleksandra sta bili tudi zmagovalki v svojih kategorijah. Organizatorji po tradiciji na oder povabijo najprej nekaj najhitrejših tekačev, običajno po pet ali deset moških in pet žensk, jih obdarijo z najbogatejšimi nagradami, nato pa razdelijo še nagrade po kategorijah, pri čemer izvzamejo že nagrajene. Zato se lahko zgodi, kar se je tokrat v članski kategoriji (do 35 let): trije Slovenci, Martin Ocepek, Aljaž Plevnik in Matevž Perme, so stali na stopničkah za osvojena mesta od 4. do 6.
Izidi:Moški, absolutno:
4. Robert Kotnik (Asics Slovenija) 1:13:58, 8. Martin Ocepek (AK Domžale) 1:17:19, 9. Sebastjan Puš (AK Krka) 1:18:50 Ženske:
4. Jana Kotar Ilijaš (DLT Filipides) 1:32:36, 6. Aleksandra Fortin (AK Gorica) 1:33:09 Fotogalerija 1 (z izidi v foto obliki) je na: Fotogalerija 2 je na: Video je na:
VJ
|
|
|
|
Zadnji reXov tek druge serije | |
|
IZOLA, KOPER 02 03 |
Ljudstvo tekačev je 2. marca 2019 izpeljalo še zadnjega od šestih reXovih tekov druge serije (2018/2019). V prijetnem, že spomladanskem vremenu je teklo 37 tekačev, kar je rekordna udeležba. Najhitrejša sta bila Kranjčan Uroš Rozman in Pivčanka Kristina Bele, ki sta za rekordoma proge zaostala za pičle štiri sekunde. Pustnemu času primerna je bila oprava nekaterih tekačev, tako kot je sploh za reXove teke značilno sproščeno vzdušje. Pust je mastnih ust, zato ni manjkalo priboljškov, ne samo krofov. Tokrat so se organizatorji in tekači še posebej izkazali s tovrstnimi prispevki. Fabio Ivančič se je po preboleli bolezni spet spustil s hriba nad tekaško progo, kot običajno polnih rok, ob koncu prireditve pa je naznanil, da ne bo več tekel (razen kakšne izjeme). Kaže, da se je pri 86 letih naveličal. Je pa obljubil, da bo kdaj pa kdaj prišel navijat. Članom organizacijske ekipe je razdelil darila in se jim zahvalil za trud. V Ljudstvu tekačev zdaj razmišljamo, kako bi ga zadržali v svoji družbi; si bomo že kaj izmislili … Uroš Rozman občasno prihaja na primorske teke, tokrat pa sta si z dekletom privoščila razvajanje ob morju, kar zanj seveda pomeni, da najprej razišče tekaško sceno. reXov tek mu je všeč, doslej ga je spremljal prek Facebooka, zdaj pa ga pozna iz lastne izkušnje in ve, da bi utegnil lepega dne pasti rekord. Če bi mu kdo resneje dihal za ovratnik, bi verjetno zmogel za štiri sekunde hitrejši tek (rekorder je s časom 14:10 Žan Žepič) že tokrat. Drugouvrščeni Simon Strnad se počuti že kot inventar reXovega teka, kot je sam povedal, ko je prejel pokal za tretje mesto v točkovanju po starostnem hendikepu. S tem je utemeljil svojo odločitev, da pokal preda naslednjemu na listi izidov, Ajdovcu Tinetu Valiču. Domačin Mitja Volčanšek, po tekaški profesiji ultramaratonec, je za Simonom zaostal le za pet sekund. In 12 let … Najmlajši v članskem teku je bil Oskar Praprotnik, ki je pred tem odtekel še krajši otroški tek, tako kot Oskar osemletna Ema Lejla Poženel pa je bila najmlajša med ženskami oziroma dekleti. Zanjo je bil to premierni nastop v članski konkurenci - pa tudi njeno mamo Darjo smo prvič videli teči. Najprej so startali otroci, Oskar, Sofija in Julij, trije Praprotniki (med odraslimi so se borili nona Nada, nono Bogdan in mama Jasmina). Kaj manj številno zastopstvo bi si družina Praprotnik-Kozina, spričo njenega tekaškega ugleda, že težko privoščila. Očka Urban je tokrat poskrbel za ogrevanje in nadziral nastope družinskih članov. Jasmina je sotekače obdarila s priložnostnimi darilci enega od podpornikov Urbanih tekačev. Med pripadnicami nežnega spola je tokrat v dvoboju z Eleno Safonovo slavila Kristina Bele. Verjetno niti ni vedela, kako blizu rekorda (last Elene) teče, po video posnetku sodeč res ne, saj je v zadnjih metrih po nepotrebnem zapravila nekaj sekund – in ostala za štiri sekunde za rekordom. Tretja je bila Bistrčanka Katja Rutar, tako kot Mitja je tudi ona ljubiteljica dolgih prog, a ji očitno niti »šprinti« niso tuji. Tudi tokrat je na vozičku sodelovala Štefka Vegan, v družbi svojih štajerskih prijateljev in pomočnikov. Ravninska proga seveda ni bila nikakršen problem, se je pa Štefka, nekoliko zaskrbljena, spraševala, kako bo speljan istrski polmaraton in ali ga bo z vozičkom zmogla. Tekel je tudi Donald Trump, kar brez varnostnikov, saj se je v Istri očitno počutil varnega (Severna Koreja je dovolj daleč). Opazili smo tudi privlačno nogometašico, dobro vilo, tigra in še nekaj maškar (se opravičujemo, če smo katero spregledali). Ker se je serija tekov iztekla, je bil to tudi čas za obračun starostno preračunanih točk (v zadregi smo glede poimenovanja, morda bi bilo najenostavneje reči, da gre za starostni hendikep). Zadnji tek uvrstitve na vrhu ni spremenil, tako da sta pokala za prvi mesti osvojila Stojan Rodica in Slavka Petraš. Sledita jima Jožef Tomažič in Elena Safonova ter Simon Strnad in Barbara Adamič (zadnji tek ji je preprečila bolezen). Kaže, da se je reXov tek priljubil tekačem, saj že sprašujejo, kdaj se bo nadaljeval. Prostovoljci Ljudstva tekačev so ga pripravljeni še pripravljati, njegova zasnova se je potrdila, a ta hip še ni mogoče govoriti o novih terminih. Znano pa je, da bo ta ekipa 9. junija 2019 v Marezigah pripravila drugo izvedbo Refoškovega teka.
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Starostni hendikep, končna uvrstitev, moški:
Ženske:
Fotogalerija (vključno z vsemi izidi) je na: Video je na: VJ (avtor je med organizatorji teka)
|
|
|
|
6. Gorski tek na Sabotin | |
|
SOLKAN 24 02 |
Šeste izvedbe Gorskega teka na Sabotin se je 24. februarja 2019 udeležilo 75 tekačev, med katerimi je bilo kar nekaj Italijanov. V prijetnem, sončnem in mirnem vremenu sta slavila Sebastjan Zarnik in Varineja Drašler. Pobudnik in organizator Miha Repič je tek izpeljal v svojem slogu, s pridihom improvizacije in z maloštevilnimi sodelavci, med katerimi so bili tokrat pripadniki tekaške skupine Renata Lešnika Počasni, a drzni. Trasa, speljana mimo zgodovinskih pomnikov, je na vseh štirih kilometrih (in 500 višinskih metrih) pripovedovala svojo zgodbo o prvi svetovni vojni. Niso vsi tekači enako dovzetni zanjo, nekateri komajda vedo, kaj pomenijo jarki in kaverne, skozi katere so tekli, tega pa zanesljivo ni mogoče reči za Sebastjana Zarnika, 41-letnega Kamničana, pred leti državnega reprezentanta in enega najboljših slovenskih gorskih tekačev, hitrega tudi na ravninah. Sebastjan se občasno odloči za nastop na katerem od primorskih tekov, lani je prišel na Tek treh vrhov, speljan tudi prek Sabotina, in zmagal. Zgodovina in geografija sta ga od nekdaj privlačili, v svojo tekaško pripravo vedno vključi tudi spoznavanje območja, kjer teče, in njegove preteklosti. Tako pride do zanimivega zlitja okoliščin in dodatne motivacije za nastop. Sebastjan je za LT povedal, da zdaj, ko so njegovi resno tekmovalni časi mimo, ne trenira več redno in sistematično kot včasih, teče bolj za dušo, in zadnje čase ne prav pogosto v klanec. Očitno pa je bila njegova pripravljenost zadostna za to, da je na Sabotinu, kjer si je z družino privoščil prijeten nedeljski izlet, stopil na najvišjo stopničko. Na začetni ravnini je vlekel Elis Filipič, že lep čas redni osvajalec stopničk v PGT, Marko Abram pa je nekoliko zaostal in zaostanek nadoknadil med vzponom, ki je njegova močna stran (»pa saj v Podbrdu niti nimam kje trenirati ravnine!«). Sebastjan ima noge tako za ravnino kot klanec, tako da si je na cilju priboril udobnih 20 sekund prednosti, ne da bi se naprezal prav do konca. Elis, sicer Sebastjanov vrstnik, bo svoje čakanje na prvo zmago še nekoliko podaljšal, 16 let mlajši Marko pa bo imel še veliko priložnosti za uveljavitev svojega talenta. Kaže, da bomo Sebastjana letos še večkrat videli na primorskih gorskih tekih in zanimivo bo videti, kako se bo meril z drugimi, tokrat odsotnimi prvokategorniki PGT. Med ženskami je novo zmago vknjižila Vrhničanka Varineja Drašler, kljub bolezni, iz katere je ravno prišla. Mihaela Tušar, 29 let starejša veteranka, priznava, da ji na začetku leta ne uspeva trenirati niti približno toliko, kot si želi, a ji na svežino za zdaj vendarle še uspevajo dobri teki. Tretja na stopničkah, Gaja Leban Jež, je bila na Sabotinu najprijetnejše presenečenje. 12-letna Tolminka, letnik 2006 (kar 40 let je mlajša od Mihaele), se je letos odločila iz otroških tekmovalnih kategorij preskočiti na članske. To je bil njen prvi članski tek – in to še kako uspešen! S pripravo, ki je enaka kot doslej za mladinske teke, si je priborila tretjo stopničko in bo odslej tekla samo še na članskih tekih. Srečno, Gaja! Izvedbi teka lahko zamerimo, da je čaja prehitro zmanjkalo in da so brez njega ostali počasnejši tekači, ki so ga bili najbolj potrebni, na zadnjem zavoju, ob prihodu iz rova, pa je manjkal usmerjevalec proti cilju. Naslednji tek iz serije PGT bo 6. aprila v Vrhpolju pri Kozini.
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij:ml. člani: Marko Abram
http://www.primorskigorskiteki.si/index.php/rezultati-2019 Fotogalerija 1 je na: https://photos.google.com/share/AF1QipMRb89eTFu-wUKPCJLAucz_iasaI6WZvee6KXq7IubX3dv5Bn_FuTscl_YD_y3lxg?hl=sl&key=RUVMUG4zb2JtZEMySW9qS3gzM2tsTnIzaFFEdXBn Fotogalerija 2 je na: Fotogalerija 3 je na: Video je na: https://www.youtube.com/watch?v=TDPD2dNq5S4&feature=youtu.be
VJ
|
|
|
|
Luka Koper 6. Istrski maraton se bliža | |
|
ISTRA 19 02 |
Slaba dva meseca nas še ločita od šeste izvedbe Istrskega maratona, po glavnem sponzorju poimenovanega Luka Koper 6. Istrski maraton. V soboto, 13. aprila, bo tekla mladina, in to brezplačno, le prijaviti se mora predhodno, v nedeljo, 14. aprila, pa bodo na sporedu rekreativni Hoferjev tek na 10 kilometrov, polmaraton in kraljevska razdalja maratona. Središče dogajanja bo tokrat Portorož. Najprej bodo startali maratonci, ob 9.30 iz središča Portoroža, ob 10. uri se bodo z istega mesta na pot podali rekreativci, ob 11.15 pa bodo v Kopru začeli polmaratonci. Trasi maratona in polmaratona bosta le neznatno odstopali od predhodnih, saj geografija ne ponuja kaj veliko alternativ, dosedanjih pet tekov pa je potrjevalo sloves prijetnih, nadvse slikovitih tekov. Razpisanih je 5000 tekaških mest na startih, po 2250 za krajša teka in 500 za maratonce. Tačas je prodanih 4000 mest, na voljo pa jih je še tisoč. Drugo cenovno obdobje se izteče 27. februarja, dan pozneje bodo startnine nekoliko višje. Organizatorji izvajajo program pripravljalnih tekaških srečanj in ogledov prog. Naslednji dve srečanji bosta reXov tek (2. marca) v Izoli in testiranje polmaratonske proge Koper-Portorož (10. marca), obakrat ob 9. uri. Dušan Mravlje, gostilna Strunjan in Ljudstvo tekačev bodo tudi tokrat pripravili posebno, neuradno okrepčevalnico v Strunjanu, sedem kilometrov pred ciljem maratonske in polmaratonske preizkušnje. Maratonci in polmaratonci bodo v neposredni bližini lokala Mirjane Mozgan dobili vodo in poskusili pivo vodilnega češkega pivovarja. Legendarni ultraš bo tekače, za maratonce bo to 35. kilometer, za polmaratonce pa 15., spodbujal in bo na voljo za fotografiranje. Spomnimo, Dušan Mravlje je eden od dveh Zemljanov, ki sta pretekla Severno Ameriko, Avstralijo in Evropo. Prve maratonce bo pozdravil nekaj po 11. uri, polmaratonce okrog poldneva. Povezava na spletno stran IM:
VJ |
|
|
|
24 ur Bernarde Jurič na tekaških smučeh | |
|
ROGLA 15 02 |
Bernarda Jurič je na Rogli v petek, 15. februarja 2019, ob 14.46 začela 24-urni tek na smučeh. V soboto ob 14.46 je tek zaključila. V 24 urah je pretekla 177 kilometrov in opravila tisoč višinskih metrov. 45-letna magistrica znanosti tehniškega varstva okolja iz Pleterij pri Ptuju sodi med boljše vztrajnostne kolesarje. Pozimi kolo zamenja za tekaške smuči in se odpravi na dolge potepe po snežnih brezpotjih, najraje na Finsko, ki je ob Avstraliji, ki jo je prekolesarila po horizontali in vertikali, njena priljubljena destinacija. Njen tekaški dom je Rogla, ki je pravi raj za smučarske tekače, tam se Bernarda pripravlja na daljša tekaška potovanja. Lani je Avstralijo prekolesarila od zahoda do vzhoda (5500 kilometrov v 27 dneh) in od severa do juga (6100 kilometrov v 34 dneh). Letos namerava najmlajši kontinent znova prekolesariti, za njo pa je pravkar še ena težavna preizkušnja, 24 ur smučarskega teka. Celodnevni tek poznajo na Finskem, kjer je Bernarda poslušala zgodbe o takšnih poskusih, pri katerih se tekači naprezajo do skrajnih meja, opraviti takšno preizkušnjo pa pomeni v deželi, kjer je smučarski tek bistveno bolj čislan kot drugod po svetu, nadvse častno dejanje. V Sloveniji ni znano, da bi pred Bernardo kdo že opravil 24-urni tek (v uredništvu Ljudstva tekačev bomo hvaležni za vsako in formacijo o tem - opomba urednika). Na vprašanje, zakaj se loteva 24-urnega teka, je Bernarda Jurič pred startom odgovarjala: »Zato, ker me cona udobja ne zanima, ker se mi zdi zanimivo in ker hočem izvedeti, ali zmorem.« Zdaj je preizkušnja za njo, izvedela je, da zmore in da je mogoče ob še boljši pripravi, natreniranih nogah, bistri glavi in veliki želji število kilometrov še povečati. Skupaj s podpornikom, družbo Hotelirstvo Rogla, in njenim direktorjem Robertom Kejžarjem že razmišljajo, kako bi prihodnjo zimo pripravili tekmovanje v 24-urnem teku. Bernarda je malo pred startom po telefonu govorila s Petro Majdič in ji predstavila svoj projekt, legendarna športnica pa ji je dala nasvet: »Ko ti bo najtežje, začni šteti.« Ni bilo potrebno, Bernarda je opravila brez štetja. Pa vendar brez težav ni šlo. Začetek je bil hiter, po 400-metrskem krogu stadiona ob hotelu Natura, kjer so tekačici nudili logistično podporo (Bernardo je podpiralo tudi Ljudstvo tekačev), je krožila s časi okrog minuto 35 sekund. To je bilo prehitro, vendar je Bernarda hitrost vzdrževala brez težav. Če bi s takšnim tempom tekla vseh 24 ur, bi presegla 250 kilometrov. Nameravala je alternirati proge, na začetku ji je ob 400-metrskem krogu uspelo teči tudi po drugih progah, s prihodom noči in ledenenjem prog pa so te postale prenevarne. Tako je tekačica z veliko večino pretečene poti opravila na osnovnem krogu, po zunanjem obodu (nekajkrat se je druge proge podala še dopoldne). Na progi so se ji občasno pridružili sotekači ter opravili z njo nekaj krogov in ji namenili nekaj spodbudnih besed. Najbolj vztrajen je bil Andrej Zaman, ta se je sprva namenil odteči manjše število krogov, nato pa si je premislil in je ostal do konca. Noč je bila idealna: brez vetra, temperatura zraka je bila -1, sneg je imel -2 stopinji Celzija. Ob vrnitvi sonca, nekaj po 7. uri, je števec kazal 130 kilometrov. Začele so se težave s prebavo in odhajanjem na stranišče. Povedati je treba, da je Bernarda zjutraj na dan starta začutila, da prihajajo zdravstvene težave, čeprav temperatura ni presegala običajnih vrednosti. Ob naporih je telo vse teže ustavljalo napredovanje slabosti. V zadnjih urah teka so bile pavze pogostejše, vendar pa je jeklena volja tekačico na cilj pripeljala v na zunaj dobrem stanju, vsekakor pa odličnega razpoloženja. Po izteku 24 ur, ko je Garmin pokazal 177 pretečenih kilometrov, je odprla steklenico šampanjca iz Brd in odpila požirek. Kljub temu, da je premalo trenirala (12 ur teka je odtekla pred dvema letoma, v zadnjem obdobju pa so njene razdalje ostajale pod to dolžino). Na cilj so jo pripeljali ljubezen do teka na smučeh, jeklena volja, neverjetna vztrajnost in trma ter velika želja. Noge so nehale igrati glavno vlogo precej ur pred iztekom časa, glava pa si tega ni hotela privoščiti. Na nekaterih družabnih omrežjih so se po teku pojavili komentarji z negativnimi vsebinami. Večina se jih spušča v ugibanje, zakaj sploh takšen tek. Bernarda Jurič pripravlja knjigo o svojem kolesarjenju po Avstraliji in v njej bo odgovorila tudi na takšna, sicer legitimna in bistvena vprašanja. Povzemimo nekaj stavkov iz osnutka knjige. Britanski raziskovalec in alpinist George Mallory je na vprašanje, zakaj hoče preplezati Mount Everest, odgovoril: »Ker je tam.« Skupaj z Andrewom Irwinom je davnega leta 1924, 29 let pred Edmundom Hillaryjem in Norgayem Tenzingom, skušal prvi osvojiti najvišji vrh planeta. Oba alpinista sta umrla na pobočjih Mount Everesta, vprašanje, ali sta osvojila vrh, pa še vedno ostaja neodgovorjeno. Malloryjev odgovor je na začetku 60. let predsednik ZDA John F. Kennedy uporabil kot spodbudo za izpeljavo projekta osvajanja Meseca: »Tam je vesolje, osvojite ga.« Če ne bi bilo ljudi, kot je bil Mallory, še vedno ne bi stali na Moun Everestu. Niti na Triglavu, če ne bi bilo štirih srčnih Gorenjcev. Niti naša rasa ne bi gospodovala na planetu, če ne bi bilo posameznikov, ki hočejo vedeti, kaj je za obzorjem in kaj zmorejo. Za Bernardo je bila lani tam Avstralija. Zanjo so bili prejšnji teden tam Rogla in 24 ur časa, ko je bila cona udobja prepovedana.
Fotogalerija je na: Video je na:
Venčeslav Japelj (kot predstavnik Ljudstva tekačev je sodeloval v projektu) |
|
|
|
Na UTVV letos tudi 100 milj okrog Vipavske doline | |
|
VIPAVA 13 02 |
Ultra trejl Vipavska dolina (UTVV) je bil že v preteklih letih znan kot ena najzahtevnejših tekaških prireditev v Sloveniji, na katerih tekači v naravi premagujejo velike razdalje in številne višinske metre. Letos bodo organizatorji UTVV, s predsednikom Boštjanom Mikužem na čelu, stopili še stopničko više. Tekačem bodo prvič ponudili za marsikoga nepredstavljivo ultra razdaljo 100 milj (160 kilometrov). Novost oziroma »norost« so domači in tuji tekači sprejeli z navdušenjem. UTVV se bo začel 4. in končal 12. maja 2019. Proga je, tako kot vse dosedanje, spektakularna, okrašena z biseri spodnje Vipavske doline oziroma Goriške. Tekači bodo Vipavsko dolino v celoti obkrožili od Vipave do Nove Gorice, pretekli bodo pobočja planote Gore, Trnovski gozd z Golaki, Čaven, Kucelj, Veliki rob, Skozno, tja do Vitovelj. Proga se bo vzpenjala še dlje proti zahodnemu Škabrijelu in na Sveto goro, se nato spuščala proti Solkanu in ob meji z Italijo prek Panovca prešla Biljenske griče, vse do Mirna. Po vzponu na Cerje in Trstelj se bo v Preserjah priključila 100-kilometrski progi. Tekaškemu delu po obronkih Krasa prek Erzelja, Goč in Štjaka ter spustu v Podnanos sledi zahteven vzpon na Nanos (Pleša, Abram), od koder tekača pripelje v cilj. Najbolj obiskani, 50- in 30-kilometrski progi bosta doživeli nekaj manjših sprememb. Ena od novosti v letu 2019 je tudi ciljno-sejemski prostor, ki bo letos v središču Vipave. Zgodovinsko bogat vipavski Plac in reka Vipava, ki se na poti do izliva v Sočo vije prek vse Vipavske doline, bosta scenografiji tekaškega dogodka pridali starodavni duh. Res je, razdalja 160 kilometrov, s 7000 metri vzponov in prav toliko spustov, je vsakega spoštovanja vredna in tekači bodo zanjo porabili tudi do 45 ur (časovna omejitev). Organizacija take prireditve je zelo zahtevna, vključuje sodelovanje lokalnih društev, občin in seveda številnih prostovoljcev iz celotne doline, pa tudi iz drugih koncev Slovenije, ki že sporočajo svojo pripravljenost za sodelovanje. Že v lanskem letu se je UTVV združil s tradicionalnim cestnim Majskim tekom (CR10-City run), ki bo tudi letos z 11-kilometrsko razdaljo najkrajši tek vipavskega tekaškega tedna. Zavod za Šport Ajdovščina pod taktirko Uroša Pintarja je omogočil, da bodo tudi otroci lahko postali del UTVV. Spodbujanje teka, znanega kot otrokom ob hoji najbolj dostopnega načina gibanja, seveda veliko pripomore k ozaveščanju o zdravem življenjskem slogu. Izkušnje dobrega sodelovanja med organizacijama so pripeljale do še ene pomembne novosti letošnjega UTVV. Tekačem se dodatno ponuja še trejl na 16-kilometrski progi (UTVV16-Sky run). Atraktivna proga, ki se bo vzdignila na enega najlepših grebenov planote Gora, se bo ob Otliškem oknu ponovno spustila proti dolini. To bo odličen izziv tudi za cestne tekače in začetnike. Znana energijska pot po razbrazdani pokrajini pod Sinjim vrhom s svojo posebno divjo lepoto, znamenito živo skalo, ki vodi tik ob Kamnitem polžu, je prava spodbuda za tiste, ki se odločijo sprejeti izziv in odteči eno od razdalj na UTVV. CR10 in UTVV16 bosta na sporedu že 4. maja, z njima se bo začel celotedenski tekaški festival UTVV, ki bo nato ponudil še teke UTVV100milj, UTVV100, UTVV50 in UTVV30. Med tednom bodo pripravili tudi predavanja o aktualnih tekaških temah ter tekaške in druge športne delavnice. Posebno pozornost bodo organizatorji namenili otrokom, družinam in pohodnikom, za katere pripravljajo celotedenske aktivnosti. Po lanskem množičnem odzivu na organizirane mesečne treninge so organizatorji tudi za pripravo na UTVV 2019 ponudili pripravljene ture pod vodstvom izkušenih domačih tekačev. Po predvidenih progah so jih izpeljali že šest. Tekači tako spoznavajo teren in ob druženju premagujejo manj ugodne vremenske razmere, kot so dež, burja, sneg, trenirajo klance/spuste ter navajajo telo na razdalje, težke razmere in značilnosti podlage. Tekači se razporedijo v tri ali štiri skupine, ki se med seboj razlikujejo po razdalji, hitrosti in intenzivnosti teka. Omenimo trening, na katerem sta se organizatorjem pridružila Salomon Running Academy in KinVital, ki - podobno kot UTVV - pripravlja tekaška druženja po vsej Sloveniji. Povabilu na 16- in 36-kilometrski tek se je odzvalo kar 150 tekačev. To je tudi aktivna promocija za Vipavsko dolino, ki omogoča ukvarjanje s športom prek vse zime, saj so urejene trase za treninge speljane tudi po manj znanih poteh. Organizatorji pa so aktivni tudi na drugih področjih, njihov namen je spodbujanje aktivnosti v naravi, teka, iskanje novih norih doživetij in notranje moči. Tekaško potovanje z Anjo Klančnik, ki je ob podpori ekipe UTVV postavila rekord Slovenske planinske poti, je prineslo nova spoznanja o vztrajnosti, odpornosti, motivaciji, pogumu in notranjem viru energije. Takšne skrajnostne preizkušnje dokazujejo, da tek združuje igro življenja, telesa in čustev, pri tem pa je narava še vedno na prvem mestu. V septembru 2018 so se člani ekipe organizatorjev pridružili čistilni akciji Ekologov brez meja, na UTVV pa bodo vpeljali tudi nekatere ekološke novosti pri izvedbi tekem (lastna embalaža za osvežilno pijačo na okrepčevalnicah bo odpadke zmanjšala na minimum). Promocija tekaškega dogodka in Vipavske dolina poteka vse leto. Predstavniki UTVV so prisotni na številnih turističnih in športnih sejmih ter prireditvah v Švici (UTMB Chamonix, Scenic Trail Lugano), Srbiji (Beograd), Italiji (Milano, Bologna, Trst), Avstriji, na Hrvaškem (Dalmacija Utra Trail, Istra 100 milj) in Nizozemskem, kjer pridobivajo potrebne izkušnje in nove ideje. Trenutno je glavna pozornost usmerjena v promocijo UTVV po Sloveniji in po vsem svetu, tudi prek partnerskih tekem doma in v tujini (Madžarska, Švica, Italija, Portugalska, Avstrija, Poljska, Slovaška, Bolgarija, Hrvaška, Srbija). Trenutno je na UTVV 2019 prijavljenih nekaj več kot 700 tekačev iz 24 držav, v primerjavi z lanskim letom je to podvojeno število. Največ tekačev je prijavljenih na daljših razdaljah. Enotnost ekipe UTVV je vidna tudi prek športnih oblačil s prepoznavnim oblikovnim znakom kuščarja, ki nas uči prilagodljivosti in trdoživosti ter predstavlja pozitivnost. Odlična kakovost tekaških majic, hlač, trakov in rokavčkov je prepričala že veliko tekačev doma in tudi v tujini. Tekaški festival UTVV TRAIL WEEK se bo začel 4., iztekel pa se bo 12. maja 2019. Del te zgodbe lahko postaneš tudi ti.
Več informacij najdeš na foto galerija je na FB strani: https://www.facebook.com/pg/utvvslovenia/photos/?tab=albums
|
|
Stran 1 od 24
