MEDVODE

18 04
 2021

30-letna Neja Kršinar se je v zrelih tekaških letih odločila, da svojo ljubezen do teka nadgradi s profesionalnostjo, med drugim si je za cilj zadala nastop na tokijskih olimpijskih igrah, na katere se že dalj časa sistematično pripravlja pod vodstvom trenerja Dejana Lenarta. Konec lanskega leta je krepko popravila svoj osebni rekord na 42-kilometrski progi, nato pa se je odpravila v Kenijo na bazične predolimpijske priprave. Pogovor z naša tačas najboljšo maratonko je nastal s pomočjo interneta.

-    Neja, ti ni nihče povedal, da se da v Tokio priti tudi na veliko manj naporen način? Morda pa te turizem niti ne zanima, tudi to je možno. Resno: je bil Tokio glavni razlog, da si se odločila nekaj naslednjih let preživeti kot tekaška profesionalka? Kako si si zamislila ta projekt?

Japonska je že dalj časa na seznamu držav, ki si jih želim obiskati. V teh časih je olimpijska opcija za obisk dežele vzhajajočega sonca morda celo bolj verjetna kot pa turistična.
A šalo na stran. Če kdo, potem vi Primorci najbolje poznate moje tekaške začetke. Veste, da sem se v tekaškem svetu pojavila relativno pozno, dobesedno čez noč. Moj prvinski motiv je bil čisti užitek v teku. To je bila zavestna, predvsem pa moja odločitev. Nihče me ni silil v to. To je tudi razlog, da v tem športu vztrajam tako dolgo. Ko sva se s trenerjem Dejanom Lenartom prvič 'dol usedla' mi je že v startu razložil, česa sem sposobna, ampak tudi, da je pot do tja dolga, naporna. Vem, kam me sistematično delo vodi, in po tej poti želim hoditi. Zavedam se, da bi s časom, ki sem ga dosegla v Valencii, v preteklih letih brez težav prišla do nastopa na OI. V zadnjih letih pa se je zadeva malce spremenila. Lahko bi se spraševala pa zakaj ravno zdaj, ravno meni?. Ne. To je zadeva, na katero nimam vpliva, lahko pa jo vzamem kot motiv, da vsak dan postajam boljša, hitrejša in močnejša. Moji apetiti se ne zaustavijo pri OI v Tokiu. Čas in priložnost, ki sta mi bila dana, želim izkoristiti maksimalno.

-    Brez gmotne podlage ne gre. Imaš sponzorsko podporo? Kakšno?

Če ne tekmuješ ravno na diamanti ligi, vemo, kako je z atletiko v Sloveniji. To je dejstvo, ki ga ne moremo spremeniti. Narediš tisto, kar lahko. Sama sem tako ob vikendih pomagala v domači gostilni, na ta račun je trpela regeneracija, ampak tako pač je. Ni mi bilo težko, saj sem se zavedala, čemu to počnem. Gostilna je zadnjih nekaj let v najemu in morda sem zato napredovala.
Podpora je ključna. Moji največji sta družina in trener. Oni so vedno z mano, ne glede na vse, ali sije sonce ali pada dež. Marsikateri športnik odneha zaradi neodobravanja oziroma ostane brez podpore, in njegovo odločitev o prekinitvi športne kariere povsem razumem. Na srečo tek ne terja nekih gromozanskih  financ, vseeno pa so tu oprema, terapije, hrana, pot, priprave … Pri vsem tem so mi na začetku tekaške kariere pomagali starši in trener. In kadar nekaj vložiš, ni vrag, da se to nekje ne bo odrazilo. Tako z leti prihajajo boljši in boljši rezultati, s tem pa tudi kakšen sponzor več. Za mano stoji majhen krog ljudi, entuziastov, ki se jih držim kot pijanec plota in jih ne zamenjam za nič na svetu. Naš odnos raste na zaupanju in resnično sem jim hvaležna za vsak trenutek, ki mi ga posvetijo z namenom, da postajam še boljša.
Moja ogromna sponzorska podpora so torej v prvi vrsti družina, trener Dejan Lenart, njegova partnerica, terapevtka Zoja Tavčar, dr. med. Radoje Milić, fizioterapevt Matej Čebokelj, psiholog Aleš Vičič, kiropraktik dr. Martin Weiss, klinična dietetičarka dr. Irena Hren, mag. pharm. Nina Cirkvenčič, dr. Milan Hosta, menedžer Jernej Neubauer, športni menedžer Jozsef Babinyecz, športno trgovsko podjetje Hervis Slovenija, športni trgovini VO2 max in Kelme ter Garmin Slovenija.
Prepričana sem, da imamo v Sloveniji ogromno talentov, jaz sem imela samo to srečo, da sem ob pravem času srečala prave ljudi.

-    Kje s trenerjem Dejanom vidita tvoje meje, kakšen čas na maratonski progi si sposobna doseči? Trenutno imaš tretjega najboljšega, za državnim rekordom Helene Javornik 2:27:33 in PB Žane Jereb 2:35:57, v Valencii si pred štirimi meseci tekla 2:36:27 in PB s svojega prvega nastopa v Valencii izboljšala kar za sedem minut.

Tega, kje so naši limiti, ne ve nihče. Tipi treningov v svetu športa niso topla voda. Težava je v tem, da je vsak športnik razred zase, individuum. Trener kot vodja mora ugotoviti, kateri tip treninga ustreza tvojemu organizmu. Za nek odziv je potreben čas. Se lahko na tej poti zmotiš? Definitivno. Preizkusiš nekaj drugega in zopet čakaš na telesni odziv. Poleg tega gredo trendi v športu naprej. To je znanost, ki se razvija iz dneva v dan. Želim povedati, da iskanje naših limitov lahko traja leta in leta, od športnika pa je odvisno, kako dolgo želi vztrajati. Kar zadeva čase slovenskega maratona: letvico Žane Jereb bi bila ob idealnem teku sposobna podreti že v Valencii, državni rekord Helene Javornik pa sem sposobna odteči v naslednjih štirih letih. Do tja želim priti po pravi poti.

-    Norma za olimpijado je 2:29:30, verjetno pa upaš, da v Tokio prideš tudi s španskim časom, kot izbrana predstavnica Slovenije, kajne? Kaj pravijo v olimpijskem komiteju? Si že na seznamu potnikov?

Res je. Norma je določena. Zame je trenutno nedosegljiva. Vseeno pa upam, da bo sreča na moji strani, da mi tja uspe priti kot ena izmed izbrank.

-    Kakšen je tvoj načrt za naslednje tri mesece? Samo trening ali tudi kakšen resnejši nastop na krajših progah? Koliko treningov opraviš na teden, koliko kilometrov pretečeš?

Točen plan je v teh časih je težko določiti. Tekme se odpovedujejo v zadnjih tednih. To je težko obdobje tudi za trenerje. Tempiranje forme je težko delo in zmotno je pričakovati, da bo športnik namesto ta vikend v vrhunski formi čez en, dva, tri tedne.
Nekaj tekem imam v dogovoru z Italijo (gre za 5, 10 in 21km), nastopiti želim tudi na vseh slovenskih tekmah. To je trenutno na voljo in ne smemo biti izbirčni. Lahko smo samo hvaležni za dobre ljudi, ki si v teh časih upajo in se trudijo organizirati vsaj kakšen športni dogodek.
Tedensko opravim 10 do 12 treningov, pretečem pa okoli 150 km. Poleg tekaških kilometrov so tu še treningi moči, kot alternativa teku pa kolo, pozimi tek na smučeh, poleti rolke.

-    Kaj si pridobila v Keniji, kakšni so bili tamkajšnji treningi? Lahko opišeš vaše bivanje in treniranje (tam si bila v družbi še dveh tekačic iz Slovenije)? Kakšen je kenijski način treniranja? Sodeč po tvojih javljanjih iz Afrike ste se dekleta tudi zabavala, ne samo delala.

V Kenijo sem se odpravila že drugič, skupaj z Lauro Guzelj Blatnik, tokrat tudi z Aljažem Makovcem, kasneje pa se nam je pridružila tudi Georginah Njoki. Tam je bil tudi Primož Kobe, ki je v Keniji že kot doma.
Treningi so povsem enaki kot v Sloveniji. Pozoren moraš biti le na dovolj dolgo začetno adaptacijo. Je pa sama rutina seveda drugačna. Na pripravah športnik spi, je, trenira. Ni nobenih distrakcij. Socialno življenje se dogaja v jedilnici, za kaj več tako ni niti časa, še manj pa energije.
Dan se začne s petelinjim kikirikanjem ob sedmih, sledi zajtrk ob 7.30 (večina kenijskih tekačev ob tem času že konča prvi trening in še vedno mi ni najbolj jasno, kako jo pri tem teku po temi in kamenju - to ni ravno pesek iz otroškega peskovnika, gre za kar konkretne skale - ti atleti odnesejo brez poškodb), ob desetih je na vrsti prvi trening, ob enih kosilo in po njem obvezen popoldanski počitek, ob petih sledi  drugi trening, ob sedmih je na vrsti večerja. Vmes je dvakrat tedensko čas za masažo, kakšen obisk živilske trgovine (z namenom, da vsaj na trenutke zaužiješ kaj drugega kot le hrano, ki jo pripravljajo naše kuharice in je zelo okusna, vendar po tritedenskem bivanju poznaš jedilnik na pamet). Sama sem tako največji odjemalec sira v mestu, ker brez sira mi živeti ni.
Kaj te Kenija nauči? Veliko. Skromnosti. Na lastne oči vidiš, kaj imajo, oziroma, bolje, česa nimajo - in se ne pritožujejo. Ti pa imaš polno rit vsega, pa še s tem včasih nisi zadovoljen. Vidiš, kako malo je potrebno v življenju, da je človek srečen. Vidiš pravo otroško veselje, ko se bosonogi otroci podijo za gumo po klancu navzdol. Kako srečen, hvaležen je otrok, ko mu nameniš tistih pet minut časa in se z njim poigraš.
Tek je tamkaj edini izhod iz revščine, je upanje. Vsi se sprašujejo, zakaj so Kenijci toliko boljši od ostalih. Zato! Kdo pravi, da bodo uspeli, da bodo svetovni prvaki? Tu ni nobenega zagotovila, ampak vsak dan prekleto trdo garajo, da bodo bliže uspehu.
Po čem se razlikujejo od Slovencev? Oni pometajo samo pred svojim pragom. Brigajo se zgolj in samo zase. Včasih me je skrbelo, kaj bom jaz delala tam na stadionu med samimi šampioni. Verjemite, še opazijo te ne. Fokusirani na svoje poslanstvo stoodstotno oddelajo trening. So zelo odprti ljudje in zahrbtnosti ne poznajo - vsaj jaz nisem imela opravka z zahrbtneži.

-    Kaj pa po Tokiu? Se nameravaš držati predvsem maratonskih nastopov ali se boš vrnila h krajšim razdaljam? In h gorskemu teku, delovnemu področju tvojega Kluba gorskih tekačev Papež?  V združenju za gorski tek sestavljajo morda najmočnejšo žensko ekipo doslej. Bi te zanimalo sodelovati?

V prihodnje, vsaj v času profesionalne športne kariere, želim nastopati na maratonih. Vsekakor bom ves ta čas tekmovala tudi na krajših razdaljah, saj mi to predstavlja dober trening in tekmovalno rutino, ki jo potrebujem pri polmaratonih in seveda tudi pri maratonu.
Gorski tek ima in bo vedno imel posebno mesto v mojem srcu. Ta je bil moja prva ljubezen, z njim sem si začela utirati pot v tekaški svet. Prioriteta je trenutno maraton. Kljub temu, da se ne udeležujem tekmovanj v gorskem teku, me moj klub KGT Papež podpira na vsakem koraku, za kar sem mu iz vsega srca hvaležna.

-    Stavim, da ciljaš na maratonske čase pod mejo dveh ur in verjetno te mika kateri od enajstih državnih rekordov Helene Javornik – maratonskemu manjka le še eno leto do polnoletnosti.  Se motim?

Kot sem že povedala, vem, česa sem sposobna v naslednjih štirih letih.

-    V tvojih mlajših tekaških časih si kot super rekreativna tekačica hodila tudi na primorske in teke v bližnji Italiji. Te bomo še kaj videli na našem koncu?

Lepših začetkov si ne bi mogla predstavljati. Lepo je bilo vsaka dva tedna srečevati povečini ene in iste tekače. Dojemala sem jih kot malo tekaško družinico. Primorska mi je že od nekdaj ljuba. Je moj drugi dom. Za vse tiste, ki me ne poznate tako dobro, moja mami je iz Nove Gorice, kot najstnica pa sem velik del počitnic preživela tudi v Kobaridu pri nonini sestri, skupaj s sestrično Ano, kar ni pomenilo nič drugega kot neumnosti in težave na kvadrat.
Tudi zdaj me pot večkrat vodi v Novo Gorico. Pretečem kar nekaj kilometrov po tamkajšnjih dobro znanih poteh, in ko imam vsega dovolj, se usedem v avto in via Gorica. Zelo verjetno je, da me najdete v Panovcu, na kolesarski poti proti Šempetru, v Solkanu ali pa na stadionu, kjer vadim (povečini neuspešno) svoj poker face. Prav tako sem v dobrih odnosih z našimi zahodnimi sosedi in tako dobivam pogosta povabila za italijanske tekme. Za mano je ravno maraton, pravzaprav 32 km v Sieni. Prišel je precej hitro, ker pa živimo v časih, ko maratonske tekme niso nekaj samoumevnega, sem povabilo sprejela. Na startni črti sem stala skupaj z 99  vrhunskimi tekači z vseh koncev sveta. Slabše razmere, mraz, dež, veter, samo petkilometrski krog, popolna odsotnost gledalcev, me niso motile. A moje telo preprosto še ni bilo pripravljeno, poleg tega sem od starta tekla sama, saj so bili narekovalci tempa zagotovljeni za hitrejše tekače. Najtežje od vsega mi je bilo odstopiti, saj je to zadnja stvar, ki bi jo naredila na tekmovanju. Ampak maraton je maraton, hočeš nočeš na telesu pusti posledice. V tistem trenutku je bil odstop optimalna rešitev za to, da se brez težjih posledic vrnem v tekmovalni ritem in se zopet preizkusim čez mesec dni.

-    Tiste, ki te poznajo malo bolje, navdušuješ s svojo neizmerno pozitivno energijo, sproščenim odnosom do življenja in temperamentom. Osebni Facebook profil si označila z umetniško akt fotografijo in v svoje predstavljanje vnesla erotični element. Prepoznamo te lahko v podobah tekačic stare Grčije, ki so nastopale na Herinih igrah (ženski verziji sicer izključno moške olimpijade), oblečenih v minimalni športni opravi, ki je razkrivala desno stran prsi. Se imaš za njihovo naslednico, morda bojevnico za žensko enakopravnost v športu?

Uaaaau (smeh)! Res se trudim, da življenja ne zapletam po nepotrebnem. Na nekatere stvari preprosto nimaš vpliva. K vsem ostalim stvarem pa pristopam s pozitivnostjo. Klišejsko, ampak v vsaki stvari poskušam videti nekaj lepega, koristnega. Sodim me tiste ljudi, ki dan zaključijo z mislijo hvaležnosti za vse, kar sem tisti dan doživela. Res imam precej izražen temperament, s tem ima največ težav moj trener.
Ženska neenakopravnost je bila, je in bo večen problem. Na vseh področjih. Lahko bi se obremenjevala s tem, pa se ne. Kadar se v življenju srečam z njo, pa nimam težav niti zadržkov, da svoje mnenje tudi jasno in glasno izrazim. Še več, tem ljudem dokažem, kako zelo se motijo, kako omejeno je njihovo prepričanje in da – nenazadnje - na ženskah svet stoji.

-    Skrb za družinsko gostilno s 170-letno tradicijo (Pr Jur na Katarini) si za nekaj časa odložila, zdaj ima prednost tek. Se boš vrnila v gostinstvo? Te mika, da bi tudi tam poskusila priti do vrhunskosti, podobno kot Ana Roš? Tudi Ana je bila športnica, državna reprezentantka v smučanju, zdaj pa se ponaša z dvema Michelinoma zvezdicama …

Nikoli ne veš, kam te bo pot vodila po končani karieri. Vsekakor ostaja gostinstvo ena izmed možnih opcij. Tam se počutim domače in kompetentno. Gostilna je trenutno v dobrih rokah, in tam bo – upam -  še nekaj časa. Si pa upam trditi, da sem zadnji človek, ki se zadovolji s povprečnostjo. Zato pustimo, naj tečejo - leta in noge.

 Neja v rani mladosti z očetom Janezom, udeležencem OI v letih 1984 in 1988.

Na dan, ko je prejela diplomo iz kineziologije, z mamo Nevo in očetom.

Veselje ob osebnem rekordu 2:36:27 decembra 2020 v Valencii.

Na cilju polmaratona v Škocjanu (Italija) leta 2018. Nejina mišična struktura je bila takrat še neizrazita.

Izrazito profilirane mišice letos v Keniji.

Kenija 2021 z Lauro in Georginah.

V družbi domačih deklet. Prvinskost in iskrenost Kenijcev sta Nejo očarali. V tem pogledu jim je podobna ...

Trening z Lauro.

Tekačica v stari Grčiji.

Akt fotografija, predstavitev na osebnem profilu FB. Sij njenega telesa je poveden, Neja je izjemno svetla in pozitivna osebnost.

VENČESLAV JAPELJ

Foto: Nejin osebni arhiv in arhiv Ljudstva tekačev

PRIMORSKA

24 03
 2021

Korona še naprej odmika Primorske gorske teke, tako zaključno prireditev 2020 kot teke 2021. Gorskega teka v Gradišču nad Vipavo na velikonočni ponedeljek ne bo, in tako niti zaključka lanske sezone, kot so organizatorji načrtovali po odpovedi dogajanja v Gaberju konec lanskega leta. Gradišče bo oživelo konec maja, če bodo razmere to dopuščale, ali pa v juniju (tek in zaključek 2020), v obeh primerih bi se namesto v ponedeljek srečali v soboto popoldne.

Tačas ni napovedan noben od tradicionalnih tekov v pokalu PGT, na čakanju so tudi organizatorji Colskega izziva, ki bi utegnil biti prvi gorski tek, ki bo izpeljan po sprostitvi protikoronskih ukrepov.

V soboto, 27. marca 2021, je napovedan reXov tek v Izoli. Tek bo s kronometrskim startom, začeli bodo ob 9. uri.

VJ

IZOLA, KOPER

20 02
 2021

Ljudstvo tekačev je 20. februarja pripravilo prvi reXov tek v letu 2021. Rekord proge je za 28 sekund izboljšal Janez Mulej, zdaj je najboljša znamka 13:07.

Takoj, ko so omejitve v spopadanju z epidemijo dovolile, je prostovoljska ekipa Ljudstva tekačev obnovila reXov tek. V soboto po pustu, ki so ga na teku počastili z najboljšimi krofi v državi za udeležence (narejenimi v portoroškem Cafe Centralu), se je na startu v Izoli, v  prijetnem spomladanskem vremenu, zbralo 30 tekačev. Startnine ni bilo, zbirali so le prostovoljne prispevke, ki so pokrili večino stroškov, krofe in plastenke vode pa so sofinancirali organizatorji.

Z Gorenjske je na morje z družino prišel Janez Mulej njegov namen je bil, da poskusi izboljšati rekord prijatelja Uroša Rozmana (13:35). Uspelo mu je, s časom 13:07 je popravil tako Uroševo znamko kot najboljši kronometrski čas, katerega lastnik je bil Primož Cergolj; zdaj smo že blizu meje 13 minut, kar za 4200 metrov ni mačji kašelj. Med ženskami je bila najhitrejša Jasmina Kozina Praprotnik. Njen čas sicer ni rekorden, bi pa bil, če bi upoštevali starostni hendikep, ki bi njen čas 18:00 spremenil v 16:15 (rekord mladenk Eve Čanadi in Gaje Leban Jež je 16:50). Na članski progi se je merilo 28 tekačev, med njimi osemletna Ana Božeglav, ki je zabeležila peti ženski čas, še dva otroka sta tekla na skrajšani razdalji. Nastopilo je kar pet članov družine Praprotnik. Na cilju je Tina Mavrič izvedla svoje tradicionalno kolo.

Podelili so tudi pokale za pokalno tekmovanje trejlov Ljudstva tekačev. Lani je LT namreč izpeljalo tri nove trejle, na Socerbu, v Brežcu in na Krogu. Dva najboljša izida sta štela za pokalne točke, zmagala pa sta Elis Filipič in Tajda Dolgan. Tajda je pogoj dveh tekov izpolnila edina med dekleti, med moškimi pa je bilo takih tekačev 14, drugi je bil  Tine Valič, tretji pa Boštjan Dolgan. Vsi izidi so bili preračunani glede na starostni hendikep, na virtualnih 30 let starosti.

Tek je potekal ob upoštevanju priporočil in pravil, ki veljajo v času epidemije covida-19. Izolski občinski redarji in pomorska policija, ki so obiskali prizorišče, niso imeli pripomb (glede na to, da se v delo organizatorjev niso vmešali).

Naslednje izvedbe reXovega teka bo narekovala epidemija, za zdaj kaže, da bi naslednji prišel na vrsto v marcu. Sicer pa Ljudstvo tekačev z nestrpnostjo čaka na trenutek, ko bo lahko sodelovalo pri izvedbi Colskega izziva, gorskega teka na Colu, ki naj bi nekako nadomestil nastop najboljših slovenskih tekačev na odpadlem svetovnem  prvenstvu v Španiji.

reXov tek:

Absolutno, moški:

1. Janez Mulej 13:07
2. Primož Cergolj 14:13
3. Elis Filipič 14:14

Ženske:

1. Jasmina Kozina Praprotnik 18:00
2. Špela Ferjančič 19:36
3. Tea Poropat 20:24

Starostni hendikep:

Moški:

1. Janez Mulej 12:22
2. Elis Filipič 13:04
3. Primož Ceregolj 13:39

Ženske:

1. Jasmina Kozina Praprotnik 16:15
2. Tina Mavrič 18:21
3. Špela Ferjančič 19:29

Pokal trejlov LT 2020:

Moški:

1. Elis Filipič 52 točk
2. Tine Valič 45
3. Boštjan Dolgan 42

Ženske:

1. Tajda Dolgan 8

Fotogalerija (z vsemi izidi) je na:

https://photos.google.com/share/AF1QipPIBzOw4odMNfZOZ3jr9wPJTkwDw0Dge_IDK6-7FQcxsIyWwi7LY9gfx8VRn7mP7A?hl=sl&key=bzd1TTR4NTlWX2ktUnFIWjZtU2htbEN2Ukc0OWR3

Video je na:

reXov tek 20022021 - YouTube

VJ (avtor je član skupine organizatorjev)

IZOLA, KOPER

16 02
 2021

Popuščanje epidemije daje možnosti za izvedbo reXovega teka, saj se občinske meje brišejo in je mogoče druženje do 10 oseb. V soboto, 20. februarja 2021, bo Ljudstvo tekačev izpeljalo reXov tek na običajni lokaciji, s startom pri izolski Rudi. Začelo se bo ob 9.00, končalo pa predvidoma ob 10.00 (zadnji start). Tokrat bo reXov tek v obliki kronometra, tako da se tekač javi na startnem mestu, starta, odteče in odide, tiste najhitrejše pa zaprosimo, da malo počakajo, da jim izročimo priznanja, in to takoj, ko pride na cilj zadnji tekač. Starti si bodo sledili na pol minute ali z daljšimi intervali, odvisno od števila čakajočih tekačev (tekači so zaprošeni, da na start počakajo nekaj deset metrov stran in čakajo na poziv). Ob tej priložnosti lahko izročimo tudi pokale za najboljše v pokalu trejlov 2020. Zato posebej vabimo, da nas pri Rudi obiščejo Tajda Dolgan, Elis Filipič, Tine Valič in Boštjan Dolgan. Ne pozabimo na vse, kar priporočata NIJZ in zdrava pamet, zavarujmo sebe in druge z zaščitno masko, distanco, umivanjem rok. Pri Rudi bomo vsi nosili zaščitne maske, tekači si jih bodo lahko sneli samo med tekom. Sicer pa bo naše druženje neformalno, tako kot vedno, vsak od nas v udeležbo vlaga lastno odgovornost – ob dobri volji in optimizmu, saj se na koncu korona predora že svetlika J.

Se vidimo v soboto! Tek je brezplačen, veljajo startne številke Ljudstva tekačev, tisti, ki jih še nimate, jih boste dobili ob prijavi.

VJ

COL

20 01
 2021

Epidemija še vedno preprečuje izvedbo Colskega izziva, gorskega teka, ki bo za slovenske gorske tekače nadomestil nastop na odpovedanem svetovnem prvenstvu v gorskem teku 2020 v Španiji. Tek bo namenjen tako kandidatom za reprezentanco kot tudi vsem drugim gorskim tekačem, ki se želijo meriti z najboljšimi. Za dodatno spodbudo tej, s številnimi medaljami na svetovnih in evropskih prvenstvih nagrajeni športni panogi so organizatorji ob pokalih zagotovili tudi denarne nagrade.

Tačas spopadanje z epidemijo še ne dovoljuje izvedbe Colskega izziva, ob izboljšanju epidemiološke slike pa bosta padli tudi dve najvišji oviri, prepoved zbiranja in prehajanja občinskih oziroma regijskih meja. Kdaj se bo to zgodilo, je še prezgodaj napovedovati, kaže, pa, da bomo morali počakati na pomlad, ki bo stopila tudi trenutno še debelo snežno odejo na Javorniku. Prijave so še naprej odprte, datum izvedbe teka pa bo znan teden ali dva pred startom. O tem bo tekaška javnost pravočasno obveščena, najprej (z osebno e-pošto) že prijavljeni tekači. Ostajamo optimisti, tako glede boja z virusom kot izvedbe teka, in ne popuščamo v svojih pripravah. S strani organizatorjev so vsi elementi izvedbe nastavljeni, pokali čakajo samo še na datum, da ga vrežejo na kovino.

V nadaljevanju obnavljamo vsebino razpisa.

Društvo Trillek s Cola, v sodelovanju z Združenjem za gorske teke pri AZS (Združenje) in tekaškim portalom Ljudstvo tekačev ter od podpori sponzorjev, bo po odpovedi  svetovnega prvenstva v gorskem teku v Španiji (prvotno napovedanem za november 2020) organiziralo gorski tek Col-Javornik za mladinke, mladince, članice in člane. Tekmovanje je odprto, ob povabljenih kandidatih za sestavo državne reprezentance lahko nastopijo tudi drugi tekmovalci. Izpeljano bo skladno z napotki NIJZ glede preventive covid-19, z udeležbo tekmovalci sprejmejo obvezo, da bodo ravnali skladno z njimi ter s splošnimi pravili Atletske zveze Slovenije in Združenja, tečejo na lastno odgovornost. Tek bo izpeljan takoj, ko bo to mogoče.  Skupno število tekmovalcev je omejeno na 200 (v primeru večjega števila prijav bodo organizatorji upoštevali vrstni red oddajanja prijav).

Kdaj: Nedelja (datum bo določen naknadno), 2021, start mladink in mladincev ter članic in članov ob 11.00; razglasitev ob 14.00.

Progi: Mladinska dolžine 5.100 m, +403-70 m, start konec četrtega kilometra članske proge; članska dolžine 9.000 m, +629-95 m, start na Colu, pri gasilskem domu, Col 78, kjer bo tudi prijavna služba; cilj za vse pri Pirnatovi koči pod vrhom Javornika; progi potekata po asfaltu, makadamu in po gozdnih poteh; vabljeni kandidati za reprezentanco startajo iz ospredja.

Kategorije: Na mladinski progi mladinke in mladinci, letniki 2001-2004 (skladno s pravili Združenja lahko tudi letnika 2005 in 2006); na članski progi članice in člani letnikov 2000 in prej (lahko tudi mladinke in mladinci letnikov 2001-2004).

Nagrade: Po trije najhitrejši v vseh kategorijah prejmejo pokale Združenja, po osem najhitrejših na članski progi in trije na mladinski progi  tudi denarne nagrade (članska: 1. mesto 200, 2. 150, 3. 100, 4. 80, 5. 70, 6. 60, 7. 50, 8. 40 evrov;  mladinska: 1. 50, 2. 30, 3. 20 evrov); razdeljenih bo tudi nekaj praktičnih daril; razglasitev izidov in podelitev priznanj bo na mestu starta članic in članov (Col 78).

Vrečka: Vsi udeleženci prejmejo vrečko s sendvičem in plastenko vode/soka; na progi bodo tri okrepčevalnice s pijačo, na cilju pa  tudi sadje in čaj; zagotovljen bo prevoz garderobe na cil (oddaja pri prijavni službi do 10.30).

Prijave, startnina: Tekači se morajo (do datuma, ki bo objavljen naknadno) prijaviti na naslov: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled., obvezni podatki: ime in priimek, spol, letnica rojstva, klub ali društvo ali kraj bivanja, na kateri progi bo tekač tekmoval (mladinska ali članska),  e-naslov, telefon, na katerem je tekač dosegljiv); na dan tekmovanja prijave ne bodo možne; startnino 10 evrov se poravna ob prevzemu startne številke in vrečke na dan tekmovanja pri prijavni službi med 8.00 in 9.30.

Preventiva covid-19: Vsi udeleženci prireditve, organizatorji, tekači  in gledalci, nosijo zaščitne maske, tekači si jih snamejo po startu, zagotavlja se medsebojna razdalja 1,5 metra.  Maske na cilju zagotovi organizator. Dezinfekcijska sredstva se zagotovi na prijavni službi, startu, cilju in v prostoru za razglasitev izidov. Prireditev se v celoti izvede na prostem. Toplega obroka ni, prijavna služba,  opremljena z zaščitnimi rokavicami, tekačem razdeli vrečke z vnaprej pripravljenimi sendviči in pijačo v plastenkah. Na okrepčevalnicah osebje toči pijačo v lončke za enkratno uporabo, ob uporabi zaščitnih rokavic. Opravi se samo razglasitev absolutnih izidov na obeh progah, nagrade in priznanja pričakajo nagrajene (ti nosijo zaščitne maske) na zmagovalnih stopničkah (medsebojna razdalja 1,5 m), ovojnice vroči oseba z zaščitnimi rokavicami. Po razglasitvi ni zadrževanja na prireditvenem prostoru. Potek prireditve se prilagodi priporočilom NIJZ, tako v primeru zaostritev kot morebitnega lajšanja zahtev.

Izidi: Izidi bodo takoj po razglasitvi objavljeni na Facebook profilu Ljudstva tekačev.

Dostop do cilja z vozili: Po cesti Col-Črni vrh nad Idrijo  navzgor 4 km, pri oznaki Javornik desno, potem pa naravnost, do Pirnatove koče je še 6 km asfalta in makadama; zadnji odhod s Cola ob 10.40, vračanje v dolino po prihodu zadnjega tekmovalca v cilj.

Informacije: https://www.trillek.si/, https://gorski-teki.si/, http://www.ljudstvotekacev.si/sl/, https://www.facebook.com/groups/425521194203513, 031/618-952 (Venčeslav), 041/621-669 (Sandi), animacija teka na: https://www.relive.cc/view/vMv8V4RR7N6, video proge na: https://www.youtube.com/watch?v=vQy9OOdUw6Q&feature=youtu.be

VJ

COL

17 10
 2020

ZADNJE OBVESTILO: TEKA 15. NOVEMBRA NI MOGOČE IZPELJATI, ORGANIZIRAN BO TAKOJ, KO BO TO MOGOČE. PRIJAVE SO PODALJŠANE DO 18. NOVEMBRA.

Lanzarote odpovedan, tekače vabi Javornik

RAZPIS

Društvo Trillek s Cola, v sodelovanju z Združenjem za gorske teke pri AZS (Združenje) in tekaškim portalom Ljudstvo tekačev ter od podpori sponzorjev, bo po odpovedi  svetovnega prvenstva v gorskem teku v Španiji 15. novembra 2020 organiziralo gorski tek Col-Javornik za mladinke, mladince, članice in člane. Tekmovanje je odprto za vse, ob povabljenih kandidatih za sestavo državne reprezentance lahko nastopijo tudi drugi tekmovalci. Izpeljano bo skladno z napotki NIJZ glede preventive covid-19, z udeležbo tekmovalci sprejmejo obvezo, da bodo ravnali skladno z njimi ter s splošnimi pravili Atletske zveze Slovenije in Združenja, tečejo na lastno odgovornost. V primeru, da ga zaradi višje sile ne bo mogoče organizirati na napovedani termin, bo tek izpeljan takoj, ko bo to mogoče.  Skupno število tekmovalcev je omejeno na 200 (po vrstnem redu oddanih prijav).

Kdaj: Nedelja, 15. novembra 2020, start mladink in mladincev ter članic in članov ob 11.00; razglasitev izidov in podelitev priznanj ob 14.00.

Progi: Mladinska dolžine 5.100 m, +403-70 m, start konec četrtega kilometra članske proge; članska dolžine 9.000 m, +629-95 m, start na Colu, pri gasilskem domu, Col 78, kjer bo tudi prijavna služba; cilj za vse pri Pirnatovi koči pod vrhom Javornika; progi potekata po asfaltu, makadamu in po gozdnih poteh; vabljeni kandidati za reprezentanco startajo iz ospredja.

Kategorije: Na mladinski progi mladinke in mladinci, letniki 2001-2004 (skladno s pravili Združenja lahko tudi letnika 2005 in 2006); na članski progi članice in člani letnikov 2000 in prej (lahko tudi mladinke in mladinci letnikov 2001-2004).

Nagrade: Po trije najhitrejši v vseh kategorijah prejmejo pokal Združenja, po osem najhitrejših na članski progi in trije na mladinski progi  tudi denarne nagrade (članska: 1. 200, 2. 150, 3. 100, 4. 80, 5. 70, 6. 60, 7. 50, 8. 40 evrov;  mladinska: 1. 50, 2. 30, 3. 20 evrov); razdeljenih bo tudi nekaj praktičnih daril; razglasitev izidov in podelitev priznanj bo ob 14.00 na mestu starta članic in članov (Col 78).

Vrečka: Vsi udeleženci prejmejo vrečko s sendvičem in plastenko vode/soka; na progi bodo tri okrepčevalnice s pijačo, na cilju pa  tudi sadje in čaj; zagotovljen bo prevoz garderobe na cilj, oddaja pri prijavni službi do 10.30.

Prijave, startnina: Tekači se morajo do vključno 11. novembra 2020 prijaviti na naslov: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled., obvezni podatki: ime in priimek, spol, letnica rojstva, na kateri progi bo tekač tekmoval (mladinska ali članska),  e-naslov , telefon, na katerem je tekač dosegljiv); na dan tekmovanja prijave ne bodo možne; startnino 10 evrov se poravna ob prevzemu startne številke in vrečke na dan tekmovanja pri prijavni službi med 8.00 in 9.30.

Preventiva covid-19: Vsi udeleženci prireditve, organizatorji, tekači  in gledalci, nosijo zaščitne maske, tekači si jih snamejo po startu, zagotavlja se medsebojna razdalja 1,5 metra.  Maske na cilju zagotovi organizator. Dezinfekcijska sredstva se zagotovi na prijavni službi, startu, cilju in v prostoru za razglasitev izidov. Prireditev se v celoti izvede na prostem. Toplega obroka ni, prijavna služba,  opremljena z zaščitnimi rokavicami, tekačem razdeli vrečke z vnaprej pripravljenimi sendviči in pijačo v plastenkah. Na okrepčevalnicah osebje toči pijačo v lončke za enkratno uporabo, ob uporabi zaščitnih rokavic. Opravi se samo razglasitev absolutnih izidov na obeh progah, nagrade in priznanja pričakajo nagrajene (ti nosijo zaščitne maske) na zmagovalnih stopničkah (medsebojna razdalja 1,5 m), ovojnice vroči oseba z zaščitnimi rokavicami. Po razglasitvi ni zadrževanja na prireditvenem prostoru. Potek prireditve se prilagodi morebitnim dodatnim  priporočilom NIJZ.

Izidi: Izidi bodo najprej, takoj po razglasitvi, objavljeni na Facebook profilu Ljudstva tekačev.

Dostop do cilja z vozili: Po cesti Col-Črni vrh nad Idrijo  navzgor 4 km, pri oznaki Javornik desno, potem pa naravnost, do Pirnatove koče je še 6 km asfalta in makadama; zadnji odhod s Cola ob 10.40, vračanje v dolino po prihodu zadnjega tekmovalca v cilj.

Informacije: https://www.trillek.si/, https://gorski-teki.si/, http://www.ljudstvotekacev.si/sl/, https://www.facebook.com/groups/425521194203513, 031/618-952 (Venčeslav), 041/621-669 (Sandi), animacija teka na: https://www.relive.cc/view/vMv8V4RR7N6, video proge na: https://www.youtube.com/watch?v=vQy9OOdUw6Q&feature=youtu.be

COL

15 10
 2020

Nastop na svetovnem prvenstvu bo za slovenske gorske tekače 15. novembra 2020 nadomestil gorski tek Colski izziv (Col-Javornik). Tek bo odprt, nastopili bodo vsi, ki se čutijo sposobni sprejeti colski izziv in teči z najboljšimi.

Društvo Trillek s Cola, v sodelovanju z Združenjem za gorske teke pri AZS in tekaškim portalom Ljudstvo tekačev ter od podpori sponzorjev, bo po odpovedi  svetovnega prvenstva v gorskem teku v Španiji (Lanzarote), 15. novembra 2020 organiziralo gorski tek Col-Javornik za mladinke, mladince, članice in člane. Tekmovanje je odprto za vse, ob povabljenih kandidatih za sestavo državne reprezentance lahko nastopijo tudi drugi tekmovalci. Izpeljano bo skladno z napotki NIJZ glede preventive covid-19, z udeležbo tekmovalci sprejmejo obvezo, da bodo ravnali skladno z njimi in s splošnimi pravili Atletske zveze Slovenije, tečejo na lastno odgovornost. Pridobivanje soglasja NIJZ je v teku.

Članska proga je dolga 9.000 m (+629-95 m), mladinska 5.100 (+403-70 m), starta bosta na Colu oziroma (za mladinke in mladince) na četrtem kilometru članske proge, cilj bo za vse pri Pirnatovi koči na Javorniku. Startnina je 10 evrov, povabljeni tekači so oproščeni plačila startnine, za vse so obvezne predhodne prijave. Prvih osem članic in prvih osem članov prejme tudi denarne nagrade, zmagovalca po 200 evrov. Vsi udeleženci prireditve se bodo morali ravnati skladno s pravili in napotki glede preventive covid-19.

Razpis s podrobnostmi je v pripravi, objavljen bo v naslednjih dneh.

VJ

OTLICA

20 09
 2020

ŠKTD Sinji vrh je 20. septembra 2020 devetič pripravilo svoj tek, tokrat v obliki trejla. Zmagala sta Petra in Marko Tratnik.

Korona je organizatorjem gorskega teka na Angelsko goro porušila načrte, tek so morali prestaviti, obenem pa so se odločili, da ga spremenijo. Namesto vzpona od izvira Hublja do Otlice so se odločili za krožno trejl progo s startom in ciljem na Otlici, vmes pa je (zahteven tehnični) spust proti Hublju. Nova proga je dolga 7.300 metrov, višinske razlike pa je za 430 metrov. Tekačem je bila proga večinoma všeč, kar precej pa je bilo pripomb na račun težavnosti spusta. To, kar je za Marka Tratnika mala malca, je za marsikoga pretežko. Na vprašanje, ali bo naslednje leto na voljo spet ta proga, vodja teka Izidor Paljhan odgovarja, da bo treba najprej videti, kakšne bodo zunanje okoliščine, potem pa bodo tehtali dobre in slabe plati dveh tras. Če je neprijazni spust po prvem kilometru negativna, je logistika, ko je vse dogajanje zbrano na enem mestu, pozitivna.

Na Otlici se je izrisal trikotnik sosedskih gorskih tekov Zadlog-Col-Otlica in z njim so gorjani pokazali, kako srčni so pri teh rečeh. Medtem ko so številni organizatorji tekov po Primorski in Sloveniji dvignili roke pred virusom, so oni vztrajali, prestavljali in prilagajali, na koncu pa tekačem podarili tri prijetne tekaške dogodke.

Sestra in brat s priimkom Tratnik nastopa na Otlici sicer nista kaj veliko načrtovala, v nedeljo zjutraj pa je Petra odločila, da gresta teč – in Marko ni ugovarjal. V odsotnosti Varineje Drašler, ki je Petri na Javorniku odnesla zmago (udeležila se je priprav kandidatov za državno reprezentanco) vprašanje zmagovalke ni bilo odprto, in to kljub temu, da je nastopila tudi proslavljena Lucija Krkoč. Petra sicer ni bila najbolj pri močeh, a je bila tokrat vendar precej bolje razpoložena kot pred tednom dni, Lucija pa je s to tekmo šele začela svoje vračanje v staro družbo najboljših gorskih tekačev v državi. Od tekačice iz Žagoliča so bili hitrejši samo štirje moški. Na Otlici je Lucija, mama dveh otrok, sporočila, da bo poskusila spet resno trenirati in kandidirati za reprezentanco, in čeprav jo je proga utrudila, je njen tokratni dosežek spoštovanja vreden nov začetek šampionke.

Izdatno prednost je na cilju zabeležil tudi Marko, edino njemu je uspelo končati v manj kot 40 minutah, čeprav sta se nanj malo pred ciljno črto obesila otroka. Elis Filipič niti tokrat ni zmogel njegovega tempa in enako lahko rečemo za tretjega, Gorenjca Urbana Žitnika iz najmočnejšega slovenskega gorskotekaškega kluba Papež. Na petem mestu se je znašel Andrea Sdraulie iz Benečije, član GSA Pulfero, eden od štirih tekačev tega italijanskega kluba, ki jih je s seboj pripeljal zvesti privrženec PGT Giorgio Turel. Zakaj Andreo posebej omenjamo? Zato, ker ima samo 14 let in ker je v njem slutiti bleščečo kariero. Gorskega tekača ali kolesarja, oboje je še mogoče, za zdaj se predvsem ukvarja z gorskim kolesom in malo manj s tekom, nadarjenosti pa mu ne manjka ne pri enem ne pri drugem športu. Morda ga bomo še kdaj videli na primorskih tekih, z veseljem bi spremljali njegov napredek.

Nastopilo je 86 odraslih in 24 otrok, med katerimi sta v mlajši kategoriji slavila Neja in Luka Močnik, sestrica in bratec iz Tolmina, med starejšimi otroci pa sta bila najhitrejša domačina Ela Krapež in Nejc Vidmar (Nejc je udeležencem na koncu pripravil še nastop s harmoniko). 110 tekačev je rekord teka na Otlici.

Naslednji tek v seriji PGT bo gorski tek na Nanos (11. oktobra), z njim se bo sezona 2020 iztekla. Sledil bo samo še zaključek v Gaberju, kjer bo na sporedu prva tekma sezone 2021. V upanju, da se bomo do tedaj korone znebili.

Izidi:

Absolutno, moški:

1. Marko Tratnik (ŠD Nanos) 38:19
2. Elis Filipič (Endorfin) 40:43
3. Urban Žitnik (KGT Papež) 41:51

Ženske:

1. Petra Tratnik (ŠD Nanos) 43:41
2. Lucija Krkoč (ŠD Nanos) 46:58
3. Dominika Zupančič Valant (TK Šmarnogorska naveza) 50:03

Zmagovalci kategorij:

ml. člani: Andrea Sdraulie (GSA Pulfero)
člani: Marko Tratnik
st. člani: Elis Filipič
ml. veterani: Giorgio Turel (GSA Pulfero)
veterani: Marko Leban (Hiplex Team)
st. veterani: Miro Vogrič (Mahle)
super veterani: Danilo Pudgar
ml. članice: Dominika Zupančič Valant
članice: Petra Tratnik
st. članice: Kristina Vanceta (ŠD Nanos)
ml. veteranke: Marjeta Jerala (Let's dance)
veteranke: Urša Trobec (KGT Papež)
st. veteranke: Irena Homar Macuh (Team Grmada)
ml. dečki: Luka Močnik (AD Posočje)
ml. deklice: Neja Močnik (AD Posočje)
st. dečki: Nejc Vidmar (ŠKTD Sinji vrh)
st. deklice: Ela Krapež (OŠ Otlica)

Fotogalerija (z vsemi izidi) je na:
https://photos.google.com/share/AF1QipM5hzKy8lowu-uJv_b4WSH_vTRJOj3bVls26ZCw7oGLegVaIsd_-1QgZVyb0bpb5A?hl=sl&key=dDZRaUEwcENUR29yczZRclJ4WEYwSm11SG1KakR3

Video je na:
https://www.youtube.com/watch?v=KAOuWj-RS94&feature=youtu.be

VJ

COL

13 09
 2020

Društvo za ohranitev starih običajev Trillek s Cola je 13. septembra v letu korone vendarle izpeljalo svoj tradicionalni Bubin gorski tek na Javornik, po tem, ko so ga s spomladanskega termina premaknili na kasnejši datum. Zmagala sta Marko Tratnik in Varineja Drašler.

Po usklajevanju načrta izvedbe teka na 9,3 kilometra dolgi progi s 630 metri vzponov (in 95 metrov spustov) z NIJZ so organizatorji v drugem poskusu dobili soglasje. Spremembe običajnega poteka so bile podobne drugim tekom, ki živijo v tem težavnem letu: brez podelitve kategorijskih priznanj, brez toplega obroka in čaja, avtobusni prevoz z maskami … Vse je delovalo, edino pri prijavljanju je morda bilo malo premalo varnostne razdalje med tekači in ne bi bilo slabo, če bi vsi organizatorji nosili zaščitne maske, ne samo nekateri. Tekači so prejeli klasično vrečko, tako kot pred leti na večini tekov, s pijačo, majico in sendvičem, na startno-ciljnem prostoru ob gasilskem domu pa so delili še kakšno dobrodošlo malenkost.

Udeležba je bila podobna kot lani, ko so tek prav tako s pomladnega prestavili na jesenski termin. Bubin tek je veljal za pokalni tek Primorskih gorskih tekov, kar bi lahko širilo krog udeležencev, pa ni bilo čisto tako – 47 tekačev ni ravno grozno veliko. Col je še enkrat potrdil veljavnost korona paradoksa: kljub temu, da je število tekov drastično upadlo, na preostalih praviloma ni več, temveč manj tekačev kot v običajnih razmerah. Kot da je tekačem sodelovanje na organiziranih tekih postalo manj zanimivo (razumljivo je, da se nekateri ne želijo zdravstveno izpostavljati v večjih družbah, a ta razlog med udeleženci primorskih tekov na šteje prav veliko).

Po dolgem času smo na startu spet videli Petro in Marka Tratnika, ki smo ju pogrešali praktično vse leto, prireditve na domačem dvorišču pa vendarle nista hotela izpustiti. Marko je slavil, Petra pa se je trudila, a je posledice nedavnih zdravstvenih težav niso pustile pred Varinejo Drašler, eno od najprijetnejših letošnjih presenečenj slovenskega gorskega teka. Varineja je bila peta absolutno najhitrejša, pred njo so bili na cilju le štirje moški, in je v odlični formi, tako da tri minute prednosti pred zdravstveno načeto Petro niso presenečenje. Verjetno je Vrhničanka med najbolj razočaranimi slovenskimi kandidati za reprezentančni nastop na odpovedanem svetovnem prvenstvu v gorskem teku v Španiji; sprašuje se, kdaj se ji bo spet ponudila takšna priložnost. Odgovor je lahko: kmalu, Varineja, samo delati moraš še naprej tako zagrizeno in verjeti moraš vase.

Drugo mesto si je ob Petri pritekel Simon Alič, ki še vedno ne trenira teka in ostaja na kolesu, a se njegove noge še zelo dobro spominjajo prog, na katerih je tolikokrat zmagoval. Tretja sta bila Elis Filipič, najresnejši kandidat za letošnji skupni naslov v PGT, in Marjeta Jerala, ki letos vodi kolo med veterankami in se uvršča na absolutne stopničke; njen starejši sin Filip je osvojil zlato v svoji kategoriji in je bil najhitrejši od štirih Jeral na tekmi.

Tek je veljal tudi za pokal PGT, v poštev pridejo tekači in tekačice s stalnimi startnimi številkami in izpolnjenim pogojem udeležbe. Izidi tačas še niso znani, najboljši pa bodo pokale prejeli na zaključni prireditvi PGT v Gaberju.

Kaže, da bosta letos na sporedu še dva gorska teka za točke PGT, naslednjo nedeljo na Otlici (nova, krožna proga) in v oktobru tek na Nanos, pospremljen s tekmo na rolkah.

Izidi:

Absolutno, moški:

1. Marko Tratnik (ŠD Nanos) 42:49
2. Simon Alič (ŠD Nanos) 44:06
3. Elis Filipič (Endorfin) 44:51

Ženske:

1. Varineja Drašler (ŠD Nanos) 47:28
2. Petra Tratnik (ŠD Nanos) 50:30
3. Marjeta Jerala (Let's dance) 57:07

Zmagovalci kategorij:

ml. člani: Filip Jerala (Let's dance)
člani: Marko Tratnik
st. člani: Elis Filipič
ml. veterani: Simon Alič
veterani: Marko Leban (Hiplex Team)
st. veterani: Stane Homec (ŠD Poljane)
super veterani: Zvonko Šulin (TKK Žaga)
ml. članice: Varineja Drašler
članice: Petra Tratnik
st. članice: -
ml. veteranke: Marjeta Jerala
veteranke: Mihaela Tušar (ŠD Nanos)
st. veteranke: Nada Merlak (ŠRD Kras, ŠD Hotedršica)

Fotogalerija (z izidi) je na:
https://photos.google.com/share/AF1QipOOfVH_Z-YIaWGqIfM5lLMv-k-LCb_4NPsOEU4A_sGmlGtaqfGwvK-xVblHAnFJCQ?hl=sl&key=NzR3MXBKZFhoU2oyYkcyQXZfWWxjNmZOTmN2eWFB

Video je na:
https://www.youtube.com/watch?v=-cYdzEQVDFs&feature=youtu.be&fbclid=IwAR0BWmJIt9AW5I7QIi22vOZTz1UKnHonjSdXH380xn8Fz9WQ0q0wgb-QRS4

VJ

PRIMORSKA

05 09
 2020

Razdalje so zato, da nas ločujejo, tekači pa smo zato, da te razdalje brišemo – in se med seboj zbližujemo. Morda je to tačas, v obdobju korone, primeren odgovor na vprašanje, zakaj se Ljudstvo tekačev (LT) vsako leto muči s tem 150-kilometrskim  tekom? In zato, ker če letos ne bo ne Bovec ne Istrskega maratona, potem mora biti vsaj štafeta, ki ju povezuje. In  je bila. Sedmič, tokrat navzgor, iz Kopra proti Bovcu, teklo pa je 34 tekačev in tekačic.

Malo pred peto uro je novi predsednik društva, ki pripravlja Istrski maraton, Simon Rusjan, pred koprsko Taverno kameri predal pozdrav in sporočilo za predsednika TD Bovec in vodjo Bovec maratona Vasjo Viteza, potem pa še 30-dekagramsko aluminijasto štafetno palico tekačem. Prva tekačica Tatjana Gornjec jo je sprejela, pridružila se ji je Nevena Arsić Gracin, potem pa sta začeli tek proti italijanski meji. Malo pred mejo je Tatjano odneslo po drugih opravkih, Nensi pa je nadaljevala do Boljunca, kjer se je zaokrožila mednarodna zasedba letošnje štafete.

Naj pojasnimo. Nensi je Srbkinja, Paolo in Stefano, ki sta v Boljuncu prevzela štafetno palico, sta italijanska državljana (Paolo po narodnosti Slovenec), v spremljevalnem vozilu pa je za logistiko skrbela Rusinja Elena, ki jo bralci sporočil Ljudstva tekačev že dobro poznajo. Sodelovale so torej štiri države, teklo se je po slovenskih in italijanskih tleh, po eni najkrajših poti proti severnemu koncu Primorske.

V Boljuncu, pred tamkajšnjim gledališčem Franceta Prešerna, se je v času menjave nosilcev štafete že delal beli dan, potem pa sta Paolo in Stefano, člana CAI-CIM Trst, opravila s Kraškim robom in v Sežani zaokrožila maratonsko razdaljo štafete. Na mestu, kjer postavljajo start (in cilj) Malega kraškega maratona, se je vključila ekipa Kraških tekačev, ki sta ji pripadla odseka do Dutovelj in Zagrajca. Kdo drug pa bi tekel prek Krasa, če ne Kraški!? S spremljevalnim vozilom in kolesarjema, tako da vozilo LT skorajda ni imelo dela. Dvojico iz Sežane je v Dutovljah zamenjala petčlanska ekipa Rajka, organizatorja Štanjelskega teka.

Tu pa moramo zapisati vprašanje: že res, da je zaradi racionalnosti in lokalne pripadnosti najlaže teči domačinom, toda zakaj užitkov lagodnega teka prek tako čudovite pokrajine, kot je kraška, ne bi uživali tudi tekači od drugod? Velja še tudi za vse ostale odseke, saj so vsi speljani prek primorskega sveta, polnega lepot in čudes. Morda pa je krivo to, da organizatorji niso sprejemali turističnih bonov …

Niti letos se tekači niso izognili Zagrajcu in kmetiji Kosovelj. Dobrodošlico so jim izrekli vedno številnejši člani te družine tekaških šampionov: najstarejši Edvin, dvakratni svetovni prvak Mitja, njegova družica Mojca, ob nadobudnem Lovru pa je iz vozička radovedno kukal enomesečni Nace. Edvinu in Mitji, kljub temu, da sta tekače opremila z vinsko popotnico (odličen teran), ni bilo prihranjeno vabilo, naj se pridružita tekačem na poti. No, morda prihodnje leto … Če bi del poti prilagodili gorskotekaškemu okusu svetovnega prvaka, bi Mitja morda zagrizel. Pa ne samo kot rekreativec, še vedno je čas za vrhunske dosežke.

Kraški pogostitvi na borjaču v Zagrajcu je sledila še goriška v Biljah slabi dve uri kasneje. Tokrat je bila gostiteljica - tako kot vseh šest let pred letošnjo izvedbo –  Valda Dornik, ena najhitrejših slovenskih tekačic v svoji kategoriji. In kuharica čudodelnica. Šesterico goriških tekačev, ki so zamenjali ekipo Kraševcev, in spremljevalce je stalo kar nekaj napora, da so se ločili od mize z dobrotami. Začela se je druga polovica poti, temperatura pa se je bližala tridesetici (Bilje so v poletnem času med najbolj vročimi kraji v Sloveniji), šesterici iz Zagrajca pa se je pridružila Valda.

V Solkanu so medtem od nestrpnosti že hrzali konji ekipe Renata Lešnika. Iz leta v leto jih opozarjajo, da njihovo ime »Počasni, a drzni« ne ustreza več realnosti, kar zadeva domnevno počasnost, a nič ne pomaga.  Odseka Solkan-Plave in Plave-Kanal so si že zdavnaj prisvojili in ju združili v enega. Sedmerica je tekla kot ura, zamuda, ki se je izkazala v Kanalu, pa ni nastala po njihovi krivdi, temveč že na začetku poti.

Da ne bi spreminjali nastavljenega urnika zadnje tretjine poti, bi bilo treba tempo precej dvigniti. A kot nalašč za odsek Kanal-Tolmin ni bilo prostovoljcev. Morda tudi zato, ker gre za najnevarnejši odsek celotne poti, na katerem se je zelo težko izogibati vozilom, za povrh pa tekače ovira precejšen vzpon. Toda v spremljevalnem vozilu je bil skriti adut. Elena je bila sicer predvidena kot džoker, če ne bo drugih tekačev, nikakor pa ne za to, da opravlja tako težavne naloge. Pripadnica LT iz Rusije je imela svoj načrt. In izpeljala ga je. Na 17 kilometrih poti je nadomestila polurno zamudo in navrgla še štiri minute prehitevanja uradne časovnice. Upočasnile je niso niti želodčne neprijetnosti, posledica neurejene prehrane tistega dne.

Nadaljevanje in konec sta tako lahko potekala kot po maslu. Elena je palico predala mladi šampionki Gaji in njenim trem kolegom na poti do Kobarida, kjer je čakal Vasja s še tremi spremljevalci. V Kobaridu so načeli steklenico terana iz kleti Kosovelj, izpraznili pa so jo na glavnem trgu v Bovcu, kmalu po deseti zvečer. Vasjo je čakalo še dajanje izjave za video LT in odgovarjanje Simonu, potem pa so se tekači razšli. No, nekateri se niso odpovedali tradicionalnemu tekaškemu zaključku teka, pivu, ob katerem so zasejali idejo, kako se izogniti nevarnostim odseka Kanal-Tolmin. Mitja, to bo nekaj za tvoje noge …

Fotogalerija je na:
https://photos.google.com/share/AF1QipNRA_F04SEq3warLVpVz4eU6atwInkWv_2QXBeWU-_nv549jQKfuA4gxJvXFA9iiA?hl=sl&key=eHEzbTVMbURqdVdSRUwxWWlKb3FQeFVwZWZzQ0Rn

Video je na:
https://www.youtube.com/watch?v=WTcko7qWE3w&feature=youtu.be

VJ (avtor je med organizatorji štafete)

ZADLOG

29 08
 2020

Zadloško društvo Trma se ni ustrašilo korone in je svoj tek, že 17. po vrsti, izpeljalo oteženim razmeram navkljub. Zmagovalca sta Elis Filipič in Varineja Drašler.

Napovedani teki odpadajo drug za drugim, nekateri pa se uspejo prebiti mimo ovir, ki jih postavlja covid-19. V Zadlogu ne samo, da so izpeljali tisto, kar si zastavijo vsako leto, letos so bili še precej bolj zagnani. Uredili so športno igrišče in prostore ob njem, otvoritev pa so načrtovali dan po gorskem teku. A so potem nedeljsko slovesnost na igrišču, vrednem nekaj deset tisoč evrov, prestavili na naslednji vikend. Tako se je na koncu izkazalo, da bi tek lahko umestili na nedeljo in se termin ne bi pokrival s terminom Postojnskega teka - a bilo je prepozno za spremembe. V času, ko so tekaške prireditve redke kot poletni sneg, sta se tako dva teka nekaj deset kilometrov vsaksebi ujela v past istega urnika.

Udeležba, 55 odraslih in 18 (v veliki večini domačih) otrok, je bila – ob razumljivo nekoliko slabši zasedbi zaradi Postojne – skromnejša od tiste v prejšnjih letih, kar je svojevrsten paradoks, s katerim se soočajo tudi drugi organizatorji tekov: slišati je tarnanje tekačev, češ da jim je korona odvzela priljubljeno zabavo, na teke, ki kljubujejo koroni, pa vseeno ne hodijo.

Organizatorji so se potrudili, uskladili so se z NIJZ in prilagodili protokol. Posamičnih podelitev ni bilo, delili so samo absolutna priznanja (enako kot absolutna bi lahko razdelili tudi kategorijska, brez vsake dodatne nevarnosti), pele so zaščitne maske in rokavice, razkužila ni manjkalo. Čutiti pa je bilo, da razpoloženje ni čisto enako, kot je bilo na stari lokaciji pri Bizarju …

Startno mesto so letos preselili s ceste na igrišče, kar pomeni, da gredo stari rekordi v arhiv in da sta letošnja zmagovalca tudi lastnika novih. To sta Elis Filipič in Varineja Drašler, ki dirkata proti končni zmagi v PGT (uradna spletna stran tega točkovanja ne spremlja, tako da je zgornja vrstica zapisana bolj na osnovi občutkov avtorja kot številk). Varineja je bila najprijetnejše presenečenje strokovnega vodstva državne reprezentance v gorskih tekih, ko se je pred tednom dni na italijanskem državnem prvenstvu v Susi uvrstila na 12. mesto (odlična sta bila še Mojca Koligar na 6. in Miran Cvet na 7. mestu). V Zadlogu je imela še težke noge, vendar je bil njen dosežek najvišje vrednosti med 55 tekači.

Družina Habe tokrat ni bila najbolj množična, tekli sta samo dve dekleti, zato pa je bila družina Jerala polnoštevilna, pet jih je v članski konkurenci osvojilo tri medalje, medtem ko sta jih Habetovi dekleti v (precej lažji, to moramo priznati) otroški kategoriji osvojili štiri.

Slišati je, da Vzpona na Hleviše ne bo, še vedno pa niso puške v koruzo vrgli organizatorji Teka na Angelsko goro (Otlica) in na Javornik (Col). Ob odpovedi teka na Črno prst torej le še obstaja nekaj upanja za septembrska tekmovanja v PGT, medtem ko za oktobrski tek na Nanos še ni namigov na morebitno odpoved.

Izidi:

Absolutno, moški:

1. Elis Filipič (Endorfin) 23:07
2. Denis Štenkler (TK Šmarnogorska naveza) 23:26
3. Nick Bratina (Ajdovščina9 23:41

Ženske:

1. Varineja Drašler (ŠD Nanos) 25:21
2. Dominika Zupančič (TK Šmarnogorska naveza) 29:19
3. Marjeta Jerala (Let's dance) 29:38

Zmagovalci kategorij:

ml. člani: Denis Štenkler
člani: Urban Žitnik (KGT Papež)
st. člani: Elis Filipič
ml. veterani: Borut Jerala (Let's dance)
veterani: Marko Leban (Hiplex Team)
st. veterani: Lučano Plahuta (Mahle)
super veterani: Zvonko Šulin (TKK Žaga)
ml. članice: Varineja Drašler
članice: -
st. članice: Martina Rupnik Kokošin
ml. veteranke: Marjeta Jerala
veteranke: Urša Trobec (KGT Papež)
st. veteranke: Tea Bajc (Atletik Ajdovščina)
ml. dečki: Urban Lampe (Zadlog)
ml. deklice: Jordana Habe (Zadlog)
st. dečki: Alen Marinič (Ljubljana)
st. deklice: Elizabeta Habe (Dream Team Habe)

Fotogalerija (z izidi) je na: https://photos.google.com/share/AF1QipMPfO64qKYBnWWkyQSZOG63-B_aQp-fCsEUYSXAbGN9u3UHop_RScPV4TXe-9kyfg?hl=sl&key=alM0Q2UxLWFiNXpocDhMc2hoS2czODVvNDhPdk9R

Video je na:
https://www.youtube.com/watch?v=VJIbPUo4DzA&feature=youtu.be

VJ

SEČOVLJE

28 08
 2020

Prostovoljci Ljudstva tekačev (LT) so na zadnji avgustovski petek izpeljali tretji trejl tega poletja, premierno izvedbo Krog trejla. Med 20 tekači sta bila najhitrejša Mitja Volčanšek in Tina Mavrič.

Pripadniki LT so tekači, ki imajo na Slovenskem največ priložnosti za sodelovanje na tekih v času epidemije, od marca dalje. Najprej jim je bil ponujen reXov tek Izola-Koper-Izola, sledili pa so trije trejli, vsi trije v premierni izvedbi: Socerb, Brežec, Krog. Serija trejlov, konec katere bodo najuspešnejši prejeli še priznanja za uvrstitve v tem nekoliko improviziranem pokalu LT, pa najverjetneje še ni končana. Korona je muhasta, zato prostovoljcem LT najbrž ne gre očitati, da ni vse vnaprej predvideno. Utegne se namreč zgoditi, da bodo izumili še kakšen trejl po Istri ali Krasu, preden se bodo proti zimi vrnili k reXovim tekom.

Tokrat je tek zarisal Edi Sorgo, domačin, ki se na Krog nad Sečovljami občasno odpravi na tek. Trejl meri 8,5-kilometra in ima 280 metrov vzponov. Risanje ni bilo dovolj, traso je bilo treba še očistiti in označiti, potem pa je LT nanjo povabilo ljubitelje teka na tretji trejl tega nesrečnega poletja. Ne pretirana promocija je bila zadostna za udeležbo 20 tekačev, kar je v optimalnih okvirih organizatorjev – ne premalo ne preveč za takšen butični tek. Seveda je bil – kot vsi teki LT – brezplačen, ni pa bila to ovira, da tekačem ne bi postregli z domačimi slivami in figami (Bruno Flego, hvala!) ter tehničnimi majicami X-teka Dimnice. Pri pijači je na pomoč priskočil Istrski maraton. Ko smo že pri Dimnicah, povejmo, da tega teka v septembrskem terminu ne bo, še vedno pa je v igri oktobrski.

Tekači so ocenili, da je trasa Krog trejla, kar nekako čudežno speljana mimo večjih naselij in ne po prometnicah, zelo lepa. Pripombi sta bili dve: da so si bile oznake na nekaj mestih nekoliko preveč vsaksebi in da bi bilo manj potenja, če bi start premaknili na še nekoliko poznejši čas (tek se je začel ob 17.30). Na razglede z grebena, po Šavriniji in na morje, ni bilo pripomb. Se je pa videlo, da je bilo med tekmovalci malo izkušenih trejl tekačev, saj je večina spregledala navodilo, naj s seboj prinesejo svoje lončke. Organizatorji so to predvideli, za dve okrepčevalnici so priskrbeli biorazgradljive kozarce, točili so opremljeni z zaščitnimi maskami in rokavicami, pa tudi podelitev je bila opravljena skladno s previdnostjo NIJZ, šest najhitrejših je ob medaljah imelo na voljo tudi razkužilo.

Med moškimi sta bila najhitrejša Izolana, Mitja Volčanšek, ultraš, ki zna pritisniti na plin, ko gre za krajše razdalje, in Asim Kaltak, pred desetletji član elitne skupine slovenskih tekačev, ki so maratone tekli okrog dve uri in pol. Za mednarodno razsežnost teka je poskrbel tretjeuvrščeni Salvatore Licata. Med ženskami je slavila Tina Mavrič (za iztek si je dan kasneje zagotovila nastop na gorskem teku v Zadlogu), ki domačega teka vsekakor ni hotela zamuditi. Druga je bila Tea Poropat, to je bil njen prvi trejl, tretja pa Tatjana Grajžl. Preračun na virtualno starost 30 let je na prvo mesto postavil Asima Kaltaka, na drugem mestu med ženskami pa je Tatjana prehitela Teo. Tik pod stopničke se je v starostnem hendikepu zavihtel Tine Valič, ki trka na vrata sedemdesetih (pokale v skupni uvrstitvi trejlov LT bodo določili prav ti, preračunani izidi).

Tekli so tudi štirje mladi piranski veslači, pripeljala jih je njihova trenerka, neumorna Lea Sorgo, ki je pri označevanju proge priskočila na pomoč bratu Ediju.

Izidi:

Moški:

1. Mitja Volčanšek 39:37
2. Asim Kaltak 42:31
3. Salvatore Licata 44:08

Ženske:

1. Tina Mavrič 56:53
2. Tea Poropat 57:38
3. Tatjana Grajžl 58:12

Starostni preračun:

Moški:

1. Asim Kaltak 33:07
2. Mitja Volčanšek 37:07
3. Salvatore Licata 40:49

Ženske:

1. Tina Mavrič 49:23
2. Tatjana Grajžl 49:38
3. Tea Poropat 55:52

Fotogalerija 1 je na:
https://photos.google.com/share/AF1QipNePyzhOpoaQLRDAvKpJFoKsxf5_5Ld61HvZEH-_wuQ3ZgLsXMqDy_g2jNzQEn4wg?hl=sl&key=Z2drUzRZUnlwbHBVMzZOeXhKUHM1VlFyTGxEUVdn

Fotoglaerija 2 je na:
https://photos.google.com/share/AF1QipN1AlHLUgZqNvncjjeLhFE5l3XGCK6GL5chhnfrJ2ogBZVTzO4osaHyNoT-uXpcNw?key=cWFvVFFHSG00RVZlZHd5dG1pQjB2eV9zNGdxR29R

Video je na:
https://www.youtube.com/watch?v=9ZVLf6sCMak&feature=youtu.be

VJ (avtor je eden  od organizatorjev teka)

PRIMORSKA

21 08
 2020

Pripadniki Ljudstva tekačev, zbrani okrog istoimenskega spletnega portala, bomo v soboto, 5. septembra 2020, s štafetnim tekom, dolgim 150 kilometrov, sedmič povezali Koper in Bovec ter spomnili na Istrski in Bovec maraton, ki ju je letos preprečil virus covid-19.

Ljudstvo tekačev bo v sodelovanju z Bovec maratonom in Istrskim maratonom pripravilo tradicionalni štafetni tek od Kopra do Bovca kljub temu, da maratonov letos ne bo. Če med tekači obstaja volja in želja po nadaljevanju vsakoletne tradicije, korona pač ne more biti previsoka ovira.

Tudi tokrat so k sodelovanju vabljeni vsi tekači dobre volje, na desetih odsekih skupne dolžine 150 kilometrov bo dovolj priložnosti, da se natečejo po mili volji (tekač si lahko privošči tudi več odsekov zapored), hitrost teka pa ni pretirana in se prilagaja sodelujočim tekačem.

Leta 2014 so tekači iz Bovca v Koper s premierno štafeto prenesli idejo prvega primorskega (in slovenskega) maratona iz leta 1979, rojeno v Bovcu, ter jo predali v roke organizatorjev Istrskega maratona, od tedaj pa štafeta vsako leto en dan potuje med Bovškim in Istrskim maratonom, ju povezuje in prenaša njuno energijo, s katero se maratona vzajemno oplajata. K sodelovanju ste vabljeni vsi, ki želite prispevati k negovanju maratonske ideje, ne samo Primorci, temveč tudi tekači iz drugih koncev Slovenije in tujine, saj je tek po prepričanju pristašev Ljudstva tekačev dejavnost, ki presega vsakršne meje, ki ljudi združuje ter jih osvobaja predsodkov in zavor. Vse to še toliko bolj velja v kriznih časih, polnih odrekanj in frustracij, tudi tekaških.

Štafeta je neformalno druženje prijateljev teka, ki sodelujejo na lastno odgovornost. Udeležba je prostovoljna, vsak tekač poskrbi za svoje potrebe, na poti upošteva prometne predpise in skrbi za svojo varnost. Pri tem mu pomoč in podporo na celotni trasi zagotavljajo predstavniki Ljudstva tekačev.

Kandidati za sodelovanje v štafeti naj se do 29. avgusta 2020 prijavijo na e-naslov:
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.,
lahko pa tudi pokličejo na telefonsko številko 031/618-952 (Venčeslav).

Podrobnejši načrt bo narejen na podlagi prijav. Iz Kopra se bodo tekači prve izmene na pot podali ob 5.00, v Bovec pa naj bi pritekli okrog 22.30.

Predvidena trasa štafetnega teka Bovec-Koper (5. septembra 2020):

Koper (Taverna)-Boljunec, 17 km, start ob 5.00
Boljunec-Sežana, 14 km, start ob 6.45
Sežana-Dutovlje, 8 km, start ob 8.30
Dutovlje-Zagrajec, 14 km, start ob 9.15
Zagrajec-Bilje, 14 km, start ob 11.30
Bilje-Solkan, 11 km, start ob 13.15
Solkan-Kanal, 18 km, start ob 14.30
Kanal-Tolmin, 17 km, start ob 16.30
Tolmin-Kobarid, 14 km, start ob 18.30
Kobarid-Bovec, 23 km, start ob 20.00, prihod v Bovec okrog 22.30

Urnik je približen, dejansko ga bo narekoval tempo sodelujočih. Tekači bodo prenašali 300-gramsko kovinsko štafetno palico, dolgo 15 centimetrov. Osnovna naloga je preteči vso razdaljo, pri čemer na posameznih odsekih sodeluje poljubno število tekačev. Vsi tekači svoje sodelovanje potrdijo s podpisom. V 6. štafeti je 6. aprila 2019 teklo 60 tekačev, pretekli so 161 kilometrov.
 
VJ (avtor je pobudnik za izvedbo štafete)

SEČOVLJE

20 08
 2020

Prostovoljci Ljudstva tekačev (LT) vabimo v petek, 28. avgusta, na Krog nad Sečovljami (samostan sv. Onofrija). Proga Krog trejla je dolga 8.500 metrov, vzponov na njej je za 280 metrov.

Trejl  je primeren za vroče poletne dni, dobršen  del trase je namreč speljan po popoldanski senci, asfalta je le za vzorec. Tekačem se bo ponudil razgled tako na notranjost Šavrinije kot proti Sečoveljskim solinam in morju. Skupinski start bo ob 17.30. Najhitrejših šest bo prejelo medalje, zmagovalca pa še šampanjca.

Trejl bo štel za pokal LT (s pokali bodo nagrajeni najhitrejši na letošnjih trejlih LT, izpustili bodo lahko samo enega). To bo tretji trejl v seriji, organizatorji bodo skušali letos dodati še četrtega. Startnine ne bo, prva okrepčevalnica z vodo bo na progi, druga na cilju, tekači morajo imeti s seboj svoje lončke. Imetnikom stalnih številk se ne bo treba prijavljati, za ostale bo sprejem urejen od 16.30 dalje.

Trejl je namenjen pripadnikom LT, vpisanim v seznam LT (vpis bo mogoč do starta). Udeleženci bodo upoštevali navodila NIJZ (varnostna razdalja, zaščitne maske za organizatorje in po osebni presoji za tekače, razkuževanje rok …). Kratka razglasitev bo opravljena takoj po prihodu zadnjega tekača v cilj, izidi bodo objavljeni na spletu in Facebooku.

MOST NA SOČI

15 08
 2020

Športno kulturno turistično društvo Lom je kljub koroni uspelo izpeljati 19. Vzpon na Široko. Med 111 tekači, kolikor smo jih našteli na cilju, sta bila najhitrejša Jošt Lapajne in Varineja Drašler.

V seriji odpovedi tekaških prireditev zaradi grožnje virusa covid 19 je bila tradicionalna tekma na Široko izjema. Morda gre dejstvo, da so organizatorji dobili soglasje NIJZ, pripisati datumu, saj so svojo vlogo oddali že zgodaj, vsekakor pa so z inštitutom dobro sodelovali in zasnovo prireditve priredili njegovim kriterijem. Poskrbeli so za omejitev števila tekmovalcev, predvsem v škodo kolesarjev, priznanja so delili samo absolutno najhitrejšim, pa še ti so si na stopničkah sami postregli, uporabljali so zaščitne maske in se držali drugih zapovedanih procedur. Kljub temu, da je bilo najobčutljivejše vprašanje na Širokem streženje hrane, po tem je ta kmečki turizem specifičen in zelo znan, ni bilo videti, da bi imeli težave. Udeleženci, že tako razredčeni, so se posedli za mize z nekaj večjimi medprostori, jedi in pijačo pa so prinašale natakarice. Štruklji in druge specialitete so tudi tokrat šle v slast. Tekmo, štela je za točke PGT in preverjanje pripravljenosti kandidatov za gorskotekaško reprezentanco, so tudi devetnajstič izpeljali brez vidnejših težav in vodja ekipe organizatorjev Matjaž Žbogar je napovedal, da bo dvajseta izvedba spet takšna, kot so vajeni, dodali pa bodo še kaj novega, zanimivega.

Postavljena je bila omejitev pri prijavljanju (150 predhodnih prijav), pri kateri pa so bili organizatorji prestrogi. Niso upoštevali dejstva, da takšen način prijavljanja vedno prinese določen delež neudeležbe prijavljenih, tako da se je na progi znašlo manj tekačev, kot bi jih lahko sprejeli, kar je škoda tako za tiste tekače, ki so ostali brez nastopa, kot za organizatorje, katerih trud bi lahko cenilo več tekmovalcev. Izkušnja za drugič - in za druge organizatorje.

Status pregledne tekme kandidatov za sestavo reprezentance (za svetovno prvenstvo v gorskem teku 13. novembra 2020 na španskem otoku Lanzarote) je startno listo rednih udeležencev PGT razširil s kakovostnimi tekači in med najviše uvrščene porinil tiste, ki jih v primorskem pokalu vidimo le poredko. Med moškimi je z zmago svojo kandidaturo za nastop na SP podčrtal Idrc Jošt Lapajne, za dobre pol minute je bil hitrejši od najboljšega slovenskega mladinca, Štajerca Klemna Španringa, tretji pa je bil Luka Tavčar, po športni profesiji kolesar, serijski zmagovalec kolesarjenj na Široko v zadnjih letih. Vprašanje: bo kandidiral za reprezentanco ali je bil to zgolj enkraten nastop med gorskimi tekači? Glede na to, koga je pustil za sabo (stalni reprezentant Bregar, Janžekovič, Mihelič, Porenta, Rakovec, Alič …), to ne bi bilo nemogoče. Manjkalo je sicer nekaj »zanesljivih« reprezentantov, a nikoli ne veš … Omenili smo Simona Aliča, lanskega zmagovalca in legendo primorskih gorskih tekov zadnjega poldrugega desetletja, za katerega bi bilo deveto mesto sicer skromen dosežek, zato dodajmo, da Simon letos še niti enkrat ni tekel, ne na tekmi ne za svojo dušo, pač pa se naokrog prevaža s kolesom, svojo prvo ljubeznijo. Tako, na svežino, je zmogel le za malenkost slabši čas kot lani, ko je stopil na najvišjo stopničko.

Proga je bila za 150 metrov krajša od lanske, kar bi prek palca lahko pomenilo kakšnih 45 sekund prihranka, čas zmagovalca bi tako znal na običajni progi prinesti rekord, in tudi nekaj naslednjih v cilju ni bilo daleč od njega. Jošt je za LT povedal, da se je na progi dobro počutil, in dodal, da pri svojih 26 letih verjetno še nikoli ni bil tako hiter navkreber. Kaj bi njegova forma, ki jo lahko do novembra še dodela, pomenila v svetovni konkurenci, je zelo zanimivo vprašanje.

Med dekleti Varineja Drašler ni dopustila presenečenja. Želi si na SP in utegne postati redna reprezentantka, glede na to, kako dosledna in vztrajna je, pa ne bi smeli biti presenečeni, če bi se tudi visoko uvrščala. Drugouvrščena Nuša Mali, Gorenjka, ki zapušča mladinske vrste, v katerih je na SP zasedla šesto mesto, kaže dobro formo in bo močna okrepitev članic, podobno pa velja tudi za četrtouvrščeno Špelo Gonza, še vedno mladinko. Na tretjem mestu je bila Klementina Lemut, ki se posveča materinstvu, pri teku pa zadnje čase meri ravnine, tako da nekaj slabši dosežek v klanec ni razočaranje. Lanska zmagovalka, profesorica matematike Sergeja Lipušček (letnik 1966!), je bila peta.

Edvin Kosovelj, predstavnik trenerske stroke združenja za gorski tek, je takoj po razglasitvi izidov za LT podal prvo oceno pripravljenosti kandidatov za reprezentanco (njegovo izjavo najdete na koncu našega videa). Kandidati se naslednji konec tedna kot gostje odpravljajo na italijansko državno prvenstvo v Suso, je še povedal Edvin, pred SP v Španiji pa so predvidene tudi priprave v Sloveniji. Vsi si želijo, da bi SP dejansko izpeljali, zaradi korone, ki Španiji tačas povzroča velike težave, pa je njegova usoda negotova.

Tek na Angelsko goro (Otlica) iz pokala PGT je napovedan za 23. avgust, njegova usoda pa tačas še ni dorečena, možne so spremembe. Tako kaže, da bo prvi naslednji tek v seriji PGT Tek na Špičasti vrh 29. avgusta, žal se ta termin prekriva s terminom Postojnskega teka, že 22. avgusta pa se napoveduje HG Trail na Idrijskem. Ker se razmere glede izvedb tekov stalno spreminjajo, priporočamo, da sledite objavam, tudi na LT (pripadniki Ljudstva tekačev o spremembah datumov in drugih aktualnih zadevah prejemajo obvestila prek e-pošte; kdor si želi priti v ta krog, naj pošlje sporočilo na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.).

Izidi:

Absolutno, moški:

1. Jošt Lapajne (TSK Idrija) 24:23
2. Klemen Španring (AD Slovenska Bistrica) 24:59
3. Luka Tavčar (Calcit Bike Team) 25:45

Ženske:

1. Varineja Drašler (ŠD Nanos) 29:32
2. Nuša Mali (AK Olimpija) 29:44
3. Klementina Lemut (ŠD Nanos) 31:10

Zmagovalci kategorij:

ml. člani: Jošt Lapajne
člani: Gašper Bregar (KGT Papež)
st. člani: Tomaž Kenda
ml. veterani: Stanko Janžekovič (AD Železniki)
veterani: Marko Leban (Hiplex Team)
st. veterani: Stanko Čufer (PGT)
super veterani: Franc Rupar (Pungert)
ml. članice: Varineja Drašler
članice: Ana Odlazek
st. članice: Klementina Lemut
ml. veteranke: Marjeta Jerala (Let's dance)
veteranke: Sergeja Lipušček (DLT Filipides)
st. veteranke: Nada Merlak (ŠRK Kras, ŠD Hotedršica)

Fotogalerija (vključno z vsemi izidi) je na:
https://photos.google.com/share/AF1QipN2BPfyRlWSaEU0EBioqEe7w_6az-IUV2mOtZTDBUkxWkvRvO4H8ynqXqz4Rx4-xg?hl=sl&key=RVZaanh3ZEc3TWtTQl9mazA2Z016bUo5UGZzTlVR

Video je na:
https://www.youtube.com/watch?v=SB-UlGhpgDs&feature=youtu.be

VJ

MOST NA SOČI

12 08
 2020

Organizatorji gorskega teka Vzpon na Široko (sobota, 15. avgusta 2020) so sporočili, da bo letos tek zaradi virusa kar precej spremenjen.

V imenu organizatorjev je Matjaž Žbogar sporočil naslednje spremembe.

• Letos bo samo tek, prireditev bo brez kolesarske tekme, pohoda in teka OŠ, sodelovalo bo maksimalno 150 tekmovalcev.
• Start bo ob 9.30 (prevzem številk in prijave od 8.00 do 9.15).
• Če bo predhodnih prijav 150, se na dan dogodka prijav ne bo več pobiralo.
• Predhodne prijave so do 13. avgusta 15 evrov, to velja  tudi za imetnike stalnih številk PGT.
• Podelitev bo opravljena samo v absolutni kategoriji, po kategorijah je ne bo, ne bo niti tradicionalnega srečelova.
• Start bo nekoliko prestavljen, ne bo pri železniškem podhodu, temveč više, na makadamskem odcepu (zapore ceste ne bo).
• Dogovorjeno je, da bo tek veljal tudi za izbirno tekmo za sestavo reprezentance v gorskih tekih, tako da je pričakovati, da bo konkurenca močnejša kot običajno.
• Organizatorji imajo nov e-naslov: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
• Razpis je na:
• http://www.sktd-lom.si/vzponsiroko/

ANKARAN

24 07
 2020

Marjan Zupančič je postavil še tretji rekord slovenske transverzale, najstarejše tovrstne poti na svetu, nova znamka je 6:12:58 (prejšnji rekord 7:08:10).

Dvakratni rekorder Slovenske planinske poti iz Bohinjske Bistrice se je v odsotnosti tekem zaradi koronavirusa odločil, da poletje 2020 izkoristi za popravljanje lastnega rekorda te 600-kilometrske gorske proge z 49.000 višinci. Za cilj si je zastavil doseči čas sedem dni ali manj, kar bi bil popravek rekorda za dobrih osem ur. Morda je pri tem sodelovala tudi njegova (pod)zavest, saj prav veliko priložnosti, da bi še izboljševal svoj dosežek, pri katerem tačas nima pravega tekmeca v Sloveniji, tekač blizu Abrahama (rojen leta 1971) nima.

Priložnost, ki mu jo je ponudilo leto 2020, je izkoristil v optimalni meri. Dobro se je pripravil, fizično in psihično, za razliko od prvih dveh poskusov v letih 2013 in 2015, oba sta se izšla z rekordom, je imel tokrat za sabo vrhunsko podporno ekipo Alpe Adria Trail Cup, pet Vipavcev oziroma Ajdovcev pod taktirko Boštjana Mikuža in šefice, kot ji pravi Marjan, Anje Klančnik. V ekipi so bili še Ožbej Marc, Matic Štrancar in Tomi Klančnik (ne spuščamo se v ocenjevanje, kdo med njimi je bolj zaslužen za uspeh). Pet prstov na roki, a ta krepko stisne; ekipa je delovala požrtvovalno in učinkovito, kot da bi bila nekajkrat številnejša. Marjan ji je lahko prepustil večino skrbi, preostalo mu je le še teči – čim hitreje. Takšno organizacijsko zaledje je razbremenilo tudi Marjanovo boljšo polovico Katarino, na prvih dveh tekih precej bolj obremenjeno.

Na terenu je kraljevala elitna skupina kakšnih 230 tekačev, večina najboljših gorskih in trejl tekačev Slovenije, svoje je prispevala tudi Angležinja-Koprčanka Madeleine Whybrow, 28-letna doktorica znanosti (matematika), razdalja 75 kilometrov med Razdrtim in Ankaranom je bila njena najdaljša doslej, in z njo je opravila z lahkoto. Njihova pomoč, spodbujanje in hitrost (zlasti na začetku poti, ko je bila hitrost se ubijalsko visoka), je bila ključna.

Tako rekoč profesionalna podpora je Marjanu dajala gotovost in samozavest, svoje je odigrala raznovrstna in domišljena prehrana, zato so bila krize prehranjevanja tokrat precej redkejše kot običajno. To je namreč Marjanova šibka točka, njeno premagovanje je omogočilo – ob še nekaterih dejavnikih, ki so se zložili v zelo ugodno sliko – vrhunski dosežek. Ogromno pri tem pomeni njegova neverjetna sposobnost regeneriranja. Po dolgih urah teka, ko že omahuje, si v 15 minutah spanja povrne moč, za zbujanje pa ne potrebuje budilke, in potem spet ure in ure deluje kot stroj.

Vreme mu je šlo na roko. Dež mu je bil prihranjen ves horizontalni del poti, šele Vogel in Črna prst sta postregla z močo in strelami, namesto idiličnega sonca pa je slovenska Kalifornija, Primorska, postregla še z nevihto na Vremščici in odseku med Slavnikom in Tinjanom, zadnjim tisočakom na poti.

Noge niso bila na koncu niti približno tako otečene kot pred petimi leti, ko pa je vsem težavam navkljub Marjan zmogel pravi šprint v zadnjih kilometrih. Po tem, ko se je s Tinjana tokrat v spremstvu številnih podpornikov spuščal korakoma, se iz prijaznosti do tekaških prijateljev odrekel teku, je v zadnjem kilometru vendarle pospešil, in Jan Božič je imel kar nekaj dela, da ga je s kamero spremljal od zadaj in spredaj v finišu šprinta.

Na cilju v Ankaranu, Marjan je vztrajal pri stari, klasični progi, ki se konča v Ankaranu, ga je pričakalo kakšnih sto navdušenih prijateljev in navijačev, sledila pa sta protokol – in žurka, vključno s stezičarjem Tonija Venclja ... Še kakšno predstavo o dogodku si lahko ustvarimo ob gledanju videa Ljudstva tekačev (https://www.youtube.com/watch?v=BHehStd9vdk&feature=youtu.be)

Tudi za medijsko plat je bilo dobro poskrbljeno, Marjana je ob progi spodbujalo nenavadno veliko ljudi, ni manjkala niti spremljava harmonike. Čestitko je poslal celo predsednik republike Borut Pahor, in to še pred koncem teka. Finišu je bil priča predsednik gorskotekaškega združenja Dušan Papež (KGT Papež, Marjanov klub, je bil tudi med sponzorji teka), na seznamu podpornikov najdemo celo slovensko planinsko zvezo, kar bi utegnilo pomeniti, da planinci začenjajo razumevati in sprejemati gorski tek. Da je povezava med planinci in gorskimi oziroma trejl tekači logična in naravna, nakazuje tudi prisotnost Silva Kara, alpinistične legende, v Ankaranu (pa tudi že prej na progi). Silvo je ob tej priložnosti opozoril na to, da je za alpiniste ukvarjanje z gorskim tekom povsem logično, on sam (letnik 1960, ena najvidnejših osebnosti zlate dobe slovenskega alpinizma) predstavlja generacijo, ki je pred desetletji gojzarje že začela menjavati za tekaške copate.

Tek je bil sponzorsko solidno pokrit, gorskotekaška »industrija« je razumela njegov pomen. Ob tem velja povedati, da so svoje prispevali še številni posamezniki, ki jim je gorski tek pri srcu. Med njimi sta dve osebnosti, s katerima sodeluje Ljudstvo tekačev: gospodarica Slavnika, letos je bila na njem že več kot dvestokrat, Jožica Trost je tudi tokrat, tako kot pred dvema letoma za Katjo, za na vrh Slavnika lastnoročno spekla palačinke (dostava LT); Edvin Kosovelj, eden najuspešnejših slovenskih trenerjev vseh časov, pa je za Marjana zapakiral svoj (in sina Mitje, dvakratnega svetovnega prvaka) teran šampionov.

Ena od tekaških kolegic je v navdušenju izjavila, da je Marjan Zupančič z drugega planeta, »on je tu samo začasno«. Zdi se, da mu je v teh julijskih dneh uspel dosežek, ki ga bo zelo težko preseči, o njegovi dejanski vrednosti pa bo sodbo pisal čas.

Marjan je prvi rekord postavil leta 2013, za klasično pot Maribor-Ankaran je potreboval sedem dni in pol. Izid njegovega drugega poskusa, v merjenju s Klemnom Trilerjem, je bil leta 2015 sedem dni, 8 ur in 10 minut, sedanji rekord pa je kar za približno 19 ur boljši.

Med ženskami vlada Katja Kegl Vencelj, tudi tokrat je Marjana podpirala na progi in ob njen, njen čas na klasični progi s ciljem v Ankaranu je bil leta 2018 8:22:56, takrat je tekla še do Debelega rtiča in tam uro zaustavila pri 8:23:26. Nekaj dni pred njo je rekord popravila Anja Klančnik, tokrat ena od mravljic v podporni ekipi, pred Anjo pa je bila lastnica rekorda Ruth Podgornik Reš, leta 2010 je za slovensko transverzalo potreboval 13 dni in pol. Za tek veljajo dosežki pod 14 dni.

Utegne se zgoditi, da bo tudi naslednje poletje na progi SPP zanimivo, saj Katja in Toni resno razmišljata, da se (v ločenih terminih) podata na progo, v lov na rekorda.

Fotogalerija dogajanja na zadnjem odseku Razdrto-Ankaran je na:
https://photos.google.com/share/AF1QipMFXJnIeaP0HorG0p7ox3VwqeK0FWnljVMjkaa27kGPWIaDD1Vy5Msv9CS1QdwgcQ?hl=sl&key=WHA5ZUoxNWFkVEF3akk1V3RkNG1kODQxVU0yNjB3

Video je na:
https://www.youtube.com/watch?v=BHehStd9vdk&feature=youtu.be

VJ

KAMNIK

21 07
 2020

Kljub mladosti (jeseni bo dopolnila 26 let) je Maruša Mišmaš Zrimšek že dolgo zasidrana kot najboljša slovenska atletinja na srednjih progah, med drugim je državna rekorderka na 3000 metrov z zaprekami. V odsotnosti večjih tekmovanj zaradi vsem znanih razmer v zvezi s covidom-19 je le nekaj dni po intervjuju za Ljudstvo tekačev na atletskem mitingu v Ljubljani praktično sama odtekla drugi najboljši izid vseh časov na svetu v (sicer neolimpijski) disciplini 2000 metrov z zaprekami. Iz njenih odgovorov veje mirna odločnost, na poti k novim vrhunskim rezultatom pa jo vodi pristna strast do teka.

Ljudstvo tekačev (LT): Letošnja sezona je zaradi covida-19 posebna, odpadlo je veliko tekmovanj, med drugim tudi vrhunec sezone, olimpijske igre. Kako ste se soočili s temi razmerami in kako ste našli motivacijo za nadaljnje treninge?

“Ja, v bistvu sem se zadnja štiri leta pripravljala na olimpijske igre (OI) v Tokiu. S svojim zdajšnjim trenerjem Tevžem Korentom sva si se že leta 2016, ko sva začela sodelovati, zadala cilj, da se postopno pripravljava na leto 2020 in OI. In res je šlo vse po planu. Že letos v dvorani sem pokazala, da sem prišla v vrhunsko formo, tako kot sva si zamislila, potem pa se je začela pandemija in so vse tekme začele odpadati, OI so prestavili…

Ampak meni ni bilo tako hudo. Ravno takrat se mi je spet pojavila bolečina v tetivi, s katero sem imela že večkrat težave, tako da sem se potem bolj s tem ukvarjala. Zato se me mogoče odpoved OI ni toliko dotaknila. Sicer se mi je tetiva potem hitro umirila in na srečo ni bilo težav, ampak v tem času sem se že sprijaznila, da pač OI ne bo. Pa to v tistem trenutku niti ni bilo najpomembnejše, pač pa je bolj pomembno zdravje vseh ljudi in je bilo čisto logično, da so OI prestavili.

Drugače pa nisem imela težav z motivacijo, ker res uživam v tem, kar počnem. Tako da leto 2021 ni daleč, in če takrat OI res bodo, bom že zdaj naredila vse,  da bom naslednje leto čim boljša.”

LT: Od kod črpate tolikšno motivacijo?

“Nikoli nimam težav z motivacijo, da se mi npr. ne bi dalo na trening. Vedno se veselim treninga. V bistvu najtežje mi je, ko mi da Tevž (Korent, op. LT) čisto pavzo, da imam cel dan fraj.
Res uživam v tem, da treniram, tečem, da postajam vsak dan boljša.
Motivacija je že to, ko vidim, kako napredujem. V času karantene sploh, ker sem imela težave s tetivo, sem denimo začela več kolesariti, tako da sem vse daljše treninge delala kar na kolesu. Ko sem začela kolesariti, sem bila res čista začetnica in sem se res matrala - nikamor mi ni šlo. Potem pa sem počasi napredovala in že to, ko sem videla, da sem vsakič lažje prišla na vrh hriba, da sem bila vsakič hitrejša, že to je bila neka motivacija, nekaj, kar me je gnalo.”

LT: V Atletskem društvu Mass Ljubljana imate tudi močno jedro mladih atletov. Verjetno vam pomagajo tudi treningi s sparing partnerji, med katerimi je tudi obetavna Klara Lukan?

“Res je. Obe imava res srečo, da trenirava skupaj, da imava druga drugo. Res si zelo pomagava. Zelo dobro se usklajujeva, ker ona je bolj tempo tekačica na daljše proge, bolj uživa v tem dolgotrajnem trpljenju, kar je mogoče moja šibka točka, zato me na takih treningih ona potegne naprej. jaz pa bolj uživam v hitrih treningih, kjer pa ona bolj trpi in potem jaz njo potegnem naprej, tako da sva res super sparing partnerki.”

LT: Lahko sicer omenimo, da ste pred kratkim dosegli odličen čas tudi na daljši, 5000-metrski razdalji (na junijskem mitingu v Slovenski Bistrici je Maruša Mišmaš zmagala s časom 15:38,33).

“Ja. Sicer če hočem dobro teči na 3000 metrov z zaprekami, mi tudi 5000 metrov ne sme predstavljati težave, ker je v bistvu podoben napor. Gotovo je moj cilj, da se izboljšam tudi na teh daljših razdaljah, čeprav imam rajši recimo 1500 metrov. Ja, zdi se mi, da sem letos tudi tu močno napredovala. Opravila sem kar dosti dolgih tekov in daljših tempo tekov, tako da mislim, da sem na 5000 metrov sposobna tudi hitrejšega teka, če bi denimo imela neko močno tekmo, kjer bi se res borila do konca.”

LT: Kako sicer poteka običajen dan Maruše Mišmaš?

“V bistvu zelo različno, ker so treningi zelo raznoliki. Večinoma v zimskem času, ko ni tekem, treniram dvakrat na dan. Dopoldne ima lahko lahkoten tek ali pa kakšen daljši tempo tek, nato pa popoldne nek močnejši trening na stadionu, kjer delamo distance, ali pa so na vrsti treningi v Tivoliju, kjer delamo šprinte v hrin. Vmes grem večinoma na faks ali v laboratorij, kjer delam za magistrsko nalogo, tako da imam kar zapolnjene dneve.”

LT: Ni prav pogosto, da bi vrhunskimi atleti uspeli usklajevati športne rezultate in študij.

“Res je. Večinoma se 100-odstotno posvetijo športu. Jaz sem si pač želela dokončati študij. Potem, ko sem diplomirala, sem razmišljala, ali bi šla še naprej, ampak sem si tega res želela. Zdaj delam magisterij iz biokemije in me tudi to veseli, ker si želim po športni karieri tudi imeti neko dobro kariero na področju, ki me zanima. Ne vidim pa se kot trenerka. Mogoče bi še pomagala svojemu trenerju v njegovi skupini po tem, ko sama ne bom več vrhunska atletinja. Da bi pa prav se sama s tem ukvarjala, to pa ne.”

LT: Uspešno krmarite med športno kariero in študijem. Je pa celotno življenje vrhunskega športnika podrejeno športu, od počitka do prehrane. Imate tu kakšno skrivno orožje ali namig za rekreativne tekače?

“Res je. V bistvu celo življenje je podrejeno temu. V prostem času se poskušam čim bolj spočiti, paziti na prehrano, na redne fizioterapije, masaže, na to, da imam dovolj spanca. Ne hodim ven žurat, pač pazim na to, da ostanem zdrava in spočita, da lahko dobro treniram.

LT: Imate kakšno posebno dieto?

“Ne. Poskušam jesti čim bolj raznoliko, zdravo prehrano. Mislim, da ni treba komplicirati. Izogibam se hitri hrani in sladkarijam, čeprav si privoščim tudi pico in čokolado, a v mejah. Mislim, da tudi preveč omejevanja ni zdravo, ker se potem preveč ukvarjaš s tem in si pod stresom in živčen. Bolje je, da si sproščen. Tako da če mi pač zapaše pica, si jo tudi privoščim, ampak v nekih mejah zdrave prehrane.”

LT: Kaj pa recimo joga in druge alternativne oblike vadb?

“Z jogo se ne ukvarjam, si pa pomagam z meditacijo, sicer na zelo osnovnem nivoju. Imam aplikacijo na telefonu, kjer je približno desetminutna vodena meditacija, in ponavadi zvečer pred spanjem poslušam to meditacijo, da se umirim, da lažje zaspim. Mi tudi pomaga, da razmišljam o tem, da poskušam biti čim bolj prisotna v tem trenutku. Mislim, da je tudi to res zelo pomembno, ker sploh v današnjem času zelo veliko hitimo, gledamo v telefone, družbena omrežja. Tako da na ta način tudi ozavestimo to, da moramo biti prisotni v trenutku in se zavedati tega, kar počnemo, ter čutiti svoje telo.

LT: Na nek način vam je torej blizu načelo zen filozofije o tem, da je treba biti prisotni tukaj in zdaj?

“Ja, sicer sem še daleč od tega, da bi to obvladala. Se zavedam tega, da mi gre slabo, nimam dobre koncentracije in ne gre mi dobro to, da sem prisotna v tem trenutku, ampak delam na tem. Prav zato si poskušam pomagati z meditacijo, ker mislim, da je to res pomembno.”

LT: Kateri so vaši športni cilji? Kje se vidite čez eno oz. štiri leta?

“Upam, da bom čez eno leto na OI v Tokiu, da bo vse v redu in da OI bodo, na njih pa si želim vrhunskega rezultata. Potem pa mislim, da imam še nekako pet let kariere pred sabo, tako da mi je še nekako cilj trenirati za igre v Parizu leta 2024.
Sicer pa res uživam v tem, kar počnem, tako da bi si želela, da bi lahko ustavila čas in to počela še v neskončnost, ampak mislim, da imam še do OI leta 2024 čas, da res izkoristim ta vrhunski šport, potem pa bi zaključila kariero, si ustvarila družino in potem drugo kariero.”

MITJA VOLČANŠEK (novinar STA, sodelavec Ljudstva tekačev)

JAZNE

19 07
 2020

Društvo za oživitev podeželja Jazne je letos svoj 14. gorski tek na Bevkov vrh spremenila v trejl. Med 90 tekači, kolikor so jih vpisali na cilju 10,3 kilometra dolge proge s 460 metri vzponov, sta bila najhitrejša Uroš Rozman in Varineja Drašler. Tek velja za pokal Primorski gorski teki.

Udeležba na novem teku v Jaznah, tekma je dobila posebno dovoljenje NIJZ,  je pokazala, da je spremenjena formula tamkajšnjega teka dobrodošla. Krožna izpeljava je tudi organizacijsko lažja, zato je pričakovati, da se bo trejl prijel. Uroš Rozman vedno rad pride v Jazne, kjer se vselej uvršča med najboljše, in tokrat je Gorenjec stopil na najvišjo stopničko, pred Petra Kastelica, vodjo tekačev Gibita, in letošnjega zelo močnega novinca Tomaža Kendo. Med dekleti Varineja Drašler ni dopustila presenečenja, njena zmaga je bila zelo prepričljiva, druga je bila Petrova društvena kolegica Dominika Ahačič, tretja pa Rebeka Petrovčič, primorska šampionka ravninskih tekov.

Po dolgi odsotnosti se je teka za PGT znova udeležila prva dama tega pokala Mihaela Tušar. Prvič je tekla z očali, na katera se še navaja. Stilsko so že usklajeni, zdaj je na vrsti funkcionalno harmoniziranje v doseganju čim boljših časov ...

Idrci in Cerkljani so poskrbeli, da je bil seznam tekmujočih otrok (tekli so na dveh progah, 0,5- in 2,2-kilometrski) daljši kot običajno, in upati smemo, da se bo podobno zgodilo tudi v Posočju, ko se bodo 15. avgusta merili na progi proti Širokemu. Za zdaj kaže, da bodo svojo tradicionalno dobro obiskano tekmo v Mostu na Soči pripravili, prav 100-odstotnega zagotovila za to pa ne more dati nihče. Je pa že jasno, da za 1. avgust načrtovanega nočnega vzpona na Slavnik ne bo, predvsem zato, ker ga organizatorji ne bi mogli (smeli) izpeljati v želenem obsegu.

Izidi:

Absolutno, moški:

1. Uroš Rozman (AD Olimpik) 41:45
2. Peter Kastelic (Gibit) 41:59
3. Tomaž Kenda 42:03

Ženske:

1. Varineja Drašler (ŠD Nanos) 45:42
2. Dominika Ahačič (Gibit) 52:42
3. Rebeka Petrovčič (AK Pivka) 52:48

Zmagovalci kategorij:

ml. člani: Blaž Brečko (Decatlon Celje)
člani: Uroš Rozman
st. člani: Peter Kastelic
ml. veterani: Giorgio Turel (GSA Pulfero)
veterani: Marko Leban (Hiplex Team)
st. veterani: Robert Petrovčič (AK Pivka)
super veterani: Zvonko Šulin (ŠD Boka)
ml. članice: Varineja Drašler
članice: Dominika Ahačič
st. članice: Ana Radivo
ml. veteranke: Marjeta Jerala (Let's dance)
veteranke: Urša Trobec (KGT Papež)
st. veteranke: Marija Moser (KGT Papež)
dečki 2,2 km: Luka Močnik (AD Posočje)
deklice 2,2 km: Vita Leban Jež (AD Posočje)
dečki 0,5 km: Jonas Lapanje (PK Cerkno)
deklice 0,5 km: Neja Močnik (AD Posočje)

Vsi izidi so na:
https://timing.si/slv/dogodek/1210

Za fotogalerijo je poskrbel Jože Opeka (na Facebooku):
https://www.facebook.com/opekaj

VJ

BREŽEC PRI DIVAČI

05 07
 2020

Zmagovalca prve izvedbe Brežec trejla sta Elis Filipič in Ana Radivo. Teklo je 40 tekačev, njihov gostitelj je bila kmetija Pri Grandovih.

Ljudstvo tekačev še naprej skrbi za to, da tekačem ni dolgčas, v času korona virusa je pripravil že tretji tek. Vsi teki so skladni z možnostmi, ki jih dopuščajo veljavna pravila preventive pred virusom, kot jih določata NIJZ in vlada, ob spoštovanju zapovedanega reda. Tudi drugi trejl LT je po številu udeležencev in organizatorjev ostal znotraj omejitve, tokrat je bila ta 50 oseb; ob 40 tekačih je sodelovalo še deset prostovoljcev, na voljo so bila razkužila (ob protivirusnih tudi sprej proti klopom), uporabljali so zaščitne maske.

Tek je startal ob neobičajnem času, ob 18. uri, termometer je takrat kazal 30 stopinj. Toda v gozdni senci, 6.500 metrov dolga proga s 160 metri vzponov je bila večinoma speljana skozi gozd, je bilo kar prijetno. Seveda je napor naredil svoje, posledicam vročine se ni bilo mogoče izogniti, a ni bilo videti, da bi kateremu od tekačev ta škodovala, kot se je že dogajalo na nekaterih poletnih tekih v takšnem času. Na progi je bila okrepčevalnica, seveda tudi na cilju, kljub temu, da startnine – kot običajno na tekih LT – ni bilo, je bilo na voljo celo pivo, najpriljubljenejša tekaška pijača – ob vodi, seveda. Ni manjkalo priložnostnega prigrizka, domačega peciva, tudi tokrat je svojo specialiteto prispevala Nensi, Nevena Arsić Gracin, farmacevtka, ki je čas na progi namesto za hitenje porabila za nabiranje šentjanževke.

Zmagovalca sta bila absolutna favorita na startu, podprvak PGT Elis Filipič in šampionka Istrskega maratona Ana Radivo, nekam skromna pa je bila njuna prednost pred zasledovalcema, Tomažem Kendo in Rebeko Petrovčič. Tretji Primož Cergolj niti ni gojil upov, da mu uspe kaj več, saj se zaveda, da – vsaj v tem obdobju – dobro obvladuje predvsem ravnine, manj pa vzpone. Med dekleti je tretje mesto zasedla Špela Ferjančič z večjim zaostankom in le nekaj sekundami prednosti pred veteranko Romano Jemec Opeka. Morda ji je to prednost prinesel na tekaški Primorski dodobra uveljavljen priimek, kdo bi vedel …

Izidi, preračunani na virtualno starost 30 let, pokažejo, da sta bila najhitrejša Postojnčan Robert Petrovčič in Ana Radivo, precej više kot v absolutni razvrstitvi pa so v tej konkurenci veterani z vpisanimi 70 leti (kakšnim več ali kakšnim manj) Tine Valič, Milan Doganoc in Vladimir Savić, slednji s 77 leti najstarejši udeleženec trejla.

Progo si je zamislil in jo uredil Niko Dolgan iz Divače, ki je na Brežcu preživljal svojo mladost. Tako kot se v manjših krajih rešuje večino težav, je bilo tudi tokrat; za usmerjanje na progi je Niko na pomoč poklical družinske člane. Po teku je v ospredje stopila družina Požrl s kmetije Pri Grandovih. Tri generacije so se izkazale z gostoljubnostjo in njim gre velik del zaslug za to, da se je zaselek Brežec z le nekaj več kot 20 prebivalci vpisal med tekačem naklonjene primorske kraje, ki imajo svoj tek. Morda je to celo najmanjši kraj s tekom, vsaj v tem koncu Slovenije, kdo bi vedel. In na koncu ni manjkala niti torta, pripravljena posebej za to priložnost …

Ljudstvo tekačev namerava po pavzi v visokem poletju pripraviti vsaj še en trejl in na koncu razglasiti najboljše v tej seriji (prvi trejl je bil na Socerbu). Konkurenti bodo morali imeti pretečeno večino tekov, manjkali bodo lahko le na enem. Za zdaj še ni mogoče napovedati, kje in kdaj bo naslednji trejl, zato velja spremljati objave LT tako na spletni strani kot na Facebook profilu.

Izidi:

Absolutno, moški:

1. Elis Filipič 27:54
2. Tomaž Kenda 28:00
3. Primož Cergolj 30:02

Ženske:

1. Ana Radivo 33:59
2. Rebeka Petrovčič 34:29
3. Špela Ferjančič 42:36

Preračun na starost 30 let, moški:

1. Robert Petrovčič 25:36
2. Elis Filipič 25:48
3. Tomaž Kenda 26:54

Ženske:

1. Ana Radivo 31:26
2. Rebeka Petrovčič 34:29
3. Romana Jemec Opeka 36:24

Fotogalerija (z izidi) je na:
https://photos.google.com/share/AF1QipPXxwUTIbGMhzDOLLrjsuaV6Se8Ou7TxGtYnQyTNVbuYSM_Q7nW9VygvaS828Zcrw?hl=sl&key=RFZCOXZ5d1V2S2VzSU5HZGVkTlJNR3FLTlhpdUZ3

Video je na:
https://www.youtube.com/watch?v=itERdixWuQU&feature=youtu.be

VJ (avtor je član skupine organizatorjev)