|
|
Prva tekma za Modri trak: Škocjan | |
|
SAN CANZIAN D'ISONZO (ŠKOCJAN OB SOČI) 26 01 |
V Škocjanu ob Soči (San Canzian d'Isonzo), prijaznem mestecu v bližini Ronk in tamkajšnjega letališča, prav blizu izliva Soče, je društvo Gruppo marciatori Gorizia (GMG) na zadnjo nedeljo v januarju izpeljalo prvo preizkušnjo izziva Modri trak/Nastro azzurro. Več točk so zbrali italijanski tekači, odločila je odsotnost slovenskih tekačic, saj je svoje točke namesto treh prispevala samo ena Slovenka, četrtouvrščena Jana Kotar Ilijaš. Med moškimi je bil najhitrejši od Slovencev Martin Ocepek, tretji. Dan je bil bolj kisel, rahlo je rosilo, zato na ulicah Škocjana in ob ravninski 21-kilometrski progi ni bilo veliko ljudi. A na številu tekačev se slabo vreme ni kazalo. Ravno obratno, vodja organizacijske ekipe, predsednik GMG Emiliano Feleppa, je bil dobre volje, saj se je dolžina startne liste v primerjavi z lanskim letom podvojila (lani 148, letos 314 finišerjev iz petih držav). Slovenski delež je z lanskih 22 narasel na 27 tekačev, med katerimi je bila ena sama tekačica, predsednica DLT Filipides Jana Kotar Ilijaš, na čelu skupine klubskih kolegov, med katerimi je bil tudi Miro Vogrič, že zdaj, v ne tako poznih letih, legenda Filipidesa (povezovalec prireditve Cesare se je spomnil njegovega osebnega rekorda z berlinskega maratona krepko pod dvema urama in pol). Nekaj Slovenk je bilo sicer prijavljenih, a se na startu niso pojavile. Škoda, saj bi bil izid merjenje z Italijo lahko precej drugačen … Med moškimi so Slovenijo odlično zastopali Gorenjci in Domžalčani. Barve ŠD Nanos so branili trije tekači. Lani, na drugi izvedbi Soškega polmaratona (ali malega maratona, kot ga imenujejo Italijani, maratonina), so tekli tudi Afričani, letos pa jih ni bilo. Takrat je bil Janez Mulej iz Radovljice tretji, za dvema Kenijcema, zato je letos sodil med favorite. Res mu je šlo dobro, do 18. kilometra je vodil, tudi s poldrugo minuto prednosti, potem pa je zašel. Na cilju smo ga zaman čakali, bil je šele 199. Povedal je, da je sledil usmerjanju dveh članov osebja, in ko je ugotovil, da pot ni prava, je bil za njim že poldrugi kilometer, je snel jermen. Najverjetneje je sledil usmeritvam rediteljev, ki so skrbeli za avtomobilski promet. Ampak on, klub temu, da je zelo hiter, ni avtomobil … Pa drugič. Zmagal je Alessio Milani, najhitrejši Slovenec je bil na tretjem mestu Martin Ocepek (lani je bil osmi), med dekleti je z osebnim rekordom zmagala Fabiola Giudici, Jana Kotar Ilijaš je bila četrta. Italija je zmagala tako v moški kot ženski konkurenci, za razliko 606 točk sta najbolj »zaslužni« dve Slovenki, ki ju ni bilo na startu/cilju. Ob Jani, edini branilki slovenskih barv, so (moški del ekipe) sestavili Martin, Žiga, Andrej, Mirko in Kristjan. Ekipo sestavlja najhitrejših pet tekačev in tri tekačice. Našteti so v Škocjanu vpisali prve točke na račun posamičnih uvrstitev znotraj Modrega traka, zdaj potrebujejo le še dva (čim boljša) nastopa v boju za modre lente in praktične nagrade – te bodo razdelili prav v Škocjanu, na teku z letnico 2021. Enako velja za najboljše Italijane. 27 Slovencev je uspešno oddelalo prvo polovico tistega, kar se zahteva za osvojitev posebnih majic Ljudstva tekačev, namenjenih prvim trem (samo!) Slovencem znotraj starostnih kategorij, najviše uvrščeni Slovenci pa bodo ob tem prejeli še pokale. V Gorici jih 18. oktobra čaka še drugi nastop, nagrada za sodelovanje na teku v Škocjanu pa bo za 10 evrov nižja startnina v Gorici. V končni uvrstitvi za modre majice bo tako največ 27 slovenskih tekačev. Tisti, ki so zamudili Škocjan, bodo morali počakati na novo priložnost v sezoni 2021. Druga preizkušnja izziva Modri trak/Nastro azzurro bo 5. aprila polmaraton v okviru Luka Koper 7. Istrskega maratona. Ta tek se bo začel v Kopru, tekači se bodo najprej usmerili proti Izoli, cilj pa bo – kot tudi za druga dva teka – v Ankaranu. POZOR: prijave sprejemajo do 15. marca! Italija si je nabrala nekaj prednosti, med ženskami je ta zelo velika, a vprašanje je, kako resno bodo italijanski tekači vzeli Ankaran. Po Ankaranu se bo 19. septembra teklo v Bovcu, na 22-kilometrski progi Bovec maratona, zadnja preizkušnja pa bo spet v Italiji, 18. oktobra bo na vrsti še Polmaraton (maratonina) mesta Gorice. Za ekipno uvrstitev štejejo vsi štirje teki, za posamično pa trije najboljši. Tekači z manj kot tremi odtečenimi polmaratoni bodo ostali praznih rok.
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Modri trak, moški:
Ženske:
Skupno:
Za Italijo so tekli: Milani (1. mesto, 313 točk), Massarenti (2., 312), Mattia Rizzo (Atletica Leone San Marco, 6., 308), Paolo Sacilotto (Atletica Leone San Marco, 8., 306), Filippo De Conto (Hrobert Running Team, 12., 302); Giudici (1., 283), Spadaro (2. 268), Faganel (3. 263) Za Slovenijo so tekli: Ocepek (3., 311), Žiga Koprivnik (Slovenija, 7., 307), Andrej Mikelj (Poljski tekači, 10., 304), Mirko Janjatovič (Aldo Moro Paluzza, 11., 303), Kristjan Ipavec (ŠD Nanos, 17., 297); Jana Kotar Ilijaš (DLT Filipides, 4., 227) Vsi izidi so v fotogaleriji. Fotogalerija 1 je na: Fotogalerija 2 je na: Video je na:
|
|
|
|
reXov tek, prvi v 2020 | |
|
IZOLA, KOPER 11 01 |
Prostovoljci Ljudstva tekačev so prvi reXov tek v letu 2020 pripravili 11. januarja, v nekoliko hladnem, a sončnem vremenu. Teklo je 21 odraslih in pet otrok, zmagala sta Alen Kaizan in Eva Čanadi, ki je izboljšala ženski rekord – ta je zdaj 16:53. Na senčnih odsekih je bila 4200-metrska proga poledenela in so morali tekači paziti, kako in kam stopajo, očitno pa to Eve Čanadi ni oviralo; po tem, ko je na zadnjem teku lanskega leta izenačila rekord Elena Safonove, ga je tokrat izboljšala za sekundo. Med moškimi je Alen Kaizan svojo prvo udeležbo na reXovem teku zaključil z zmago, na stopničkah sta se mu pridružila Andrej Velišček in Boris Peček, četrti pa je bil Gregor Mišmaš, brat najboljše slovenske tekačice na srednje proge, že tudi zmagovalke najkrajšega od tekov Istrskega maratona. Maruša je tačas na pripravah za novo sezono, a nikoli se ne ve, morda si bo nekoč zaželela pospremiti brata v Izolo … Stojan Rodica je bil peti, a je v točkovanju starostnega hendikepa po tretji tekmi že osvojil pokal, namenjen skupnemu zmagovalcu. Boj za drugo in tretje mesto je še odprt. Med ženskami v skupni razvrstitvi vodi Eva, na zadnji preizkušnji (8. februarja) pa jo še lahko prehiti Elena, ki je bila tudi tokrat druga, na tretjo stopničko pa je stopila Barbara Adamič. Tudi tu je boj za tretje mesto še povsem odprt. Glede na to, da so bili prisotni otroci željni teka, so organizatorji tudi njim pripravili tekmo na 300-metrski progi. Šampanjca (tistega za otroke) sta osvojila Oskar Praprotnik in Ana Božeglav. Kris Kolenc je le malo zaostal za Oskarjem, najmlajši Julij Praprotnik je potreboval pomoč očka, sicer pa je bil med fantiči tretji, Sofija Praprotnik pa na drugem mestu ni prav veliko zaostala za Ano.
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Starostni hendikep:Moški:
Ženske:
Skupno, moški:
Ženske:
Fotogalerija (z vsemi izidi) je na: Video je na:
VJ (avtor je član ekipe organizatorjev)
|
|
|
|
Novoletni SLO trejl | |
|
UNEC 05 01 |
ŠD Slovenske steze – SLO trail, podružnica Unec, je 5. januarja 2020 drugič pripravilo Novoletni SLO Trail. Na progah treh dolžin, 43, 20 in 10 kilometrov, je teklo 107 tekačev mednarodne zasedbe, zadovoljnih z vremenom in izvedbo prireditve, in po pozitivni atmosferi, ki je vladala na Uncu, sodeč bo leto 2020 še eno v znamenju trejla. Lani sta bili na voljo progi dolžine 45 in 18 kilometrov, letos so ponudbo razširili. Nekaj težav je bilo z usmerjanjem tekačev na terenu, a te niso pokvarile razpoloženja. Žan Žepič je predpisanim 20 dodal še deset kilometrov, ne po svoji volji, na razglasitvi pa je bilo vse OK. Ne bi mogli reči, da se več kot toliko glede označevanje proge in usmerjanja ne da narediti, a so se trejl tekači v minulem letu, ko so se (vsaj na primorskih tekih) kar nekajkrat znašli pred dilemami, kam naprej, sprijaznili z dejstvom, da trejl ni samo tek, temveč tudi iskanje poti. Novoletni trejl sodi med nizkoproračunske teke, podpira ga en sam sponzor, organizatorji, ki jih vodi Srečko Deželak – Ečo, znan po svoji srčnosti in tekaški solidarnosti, pa dvakrat obrnejo vsak evro. Nagrade niso ravno razkošne, a v zelo številnih kategorijah je na voljo veliko medalj, startnine pa ostajajo v razumnih okvirih. Tekačem je šlo na roko tudi vreme; prve, ki so šli s starta, je sicer pospremilo -6, na soncu pa je bilo prijetno in temperatura se je okrog poldneva dvignila na +5. Eču in njegovi ekipi so priskočili na pomoč domači gasilci. Na najdaljši progi je vse na cilju presenetil Vipavec Anej Kodele, manj znan v našem tekaškem svetu, ki se s tekom ukvarja šele dve leti, in še to predvsem za lastne užitke, za tekmovanja pa mu ni veliko mar. Prijavil se je zadnji hip in je tekel brez čipa, tako da se je kot vodilni na progi izkazoval Postojnčan Andrej Lindič, Anej pa se je skoraj pol ure pred njim tako rekoč neopazno prikradel do cilja. Med ženskami zmaga Marije Trontelj seveda ni presenečenje, zaostanek zgolj dobrih sedem minut pa napoveduje, da bo Eva Urbanc sčasoma verjetno ujela starejšo kolegico. A si ne bi upali staviti, da se bo to zgodilo kmalu … Na 20-kilometrski progi je slavil Žan Žepič (dolgo je bil lastnik rekorda reXovega teka Ljudstva tekačev), ki je vodil ves čas, razen zadnjega kilometra, ko ga je napačno postavljen trak odpeljal še na ogled najkrajše proge. A vse se je dobro končalo, ni bilo slabe volje in vsi, ki so si zaslužili medalje in pokale, so jih tudi prejeli. Med ženskami je Varineja Drašler zmagala z izdatno prednostjo in na progi predvsem uživala. Z najkrajšo progo je najprej opravil Filipo Pagavino, ki se pogosto udeležuje slovenskih tekov, tokrat pa je s sabo pripeljal še skupino drugih tekačev. Naši teki so mu pisani na kožo, Pippo je pravi ambasador dobre volje in čezmejnega tekaškega sodelovanja. Na ženski strani je slavila Kristina Vanceta, še ena zastopnica vipavskega teka, ki je kljub majhni številnosti na Uncu domov odnesel izdatno porcijo priznanj.
Izidi, absolutno:43 km (+-1600 m), moški:
Ženske:
20 km (+-980 m), moški:
Ženske:
10 km (+-320 m), moški:
Ženske:
Vsi izidi so na: https://www.sportotime.com/slv/dirka/3261/prijava_na_dirko Fotogalerija je na: Video je na:
|
|
|
|
reXov tek z rekordoma | |
|
IZOLA, KOPER 28 12 |
Prostovoljci Ljudstva tekačev so svoje delo v letu 2019 zaključili z izvedbo drugega reXovega teka iz serije 2019/2020. Bil je rekorden, saj je Eva Čanadi izenačila ženski rekord 16:54, Uroš Rozman pa je moškega spustil pod 14 minut, zdaj je 13:35. Zimski dan ob morju, s soncem in temperaturo nad ničlo, je bil primeren za tek, in tisti, ki so se odločili zanj, z Gorenjske, iz Ljubljane, Posočja, s Krasa, ob domači tekaški zasedbi, se niso kesali. Teklo je 28 odraslih in tokrat so organizatorji običajni 4,2-kilometrski razdalji dodali še 300-metrsko. Razdelili so štiri šampanjce, najhitrejša odrasla sta dobila suhi prosecco, najhitrejša otroka pa sta se veselila penine brez alkohola. Za novoletno proslavljanje so preskrbljeni. Med petimi najmlajšimi sta bila na cilju najhitreje Oskar in Sofija Praprotnik, Oskarju je za petami sledil mlajši Kras Leban Jež, super pa sta se izkazala tudi Krasov bratec Brin in Oskarjev bratec Julij. Gorenjec Uroš Rozman je svoji prvi zmagi na reXu (v marcu) dodal drugo, odvzel pa ji je sekunde in napisal nov najboljši čas proge 13:35. To je prvi tek pod 14 minutami, in zanj se je Uroš kar potrudil. Primož Cergolj je na drugem mestu zaostal za minuto, Andrej Velišček pa še za naslednjo (slabo) minuto. Eva Čanadi, mlada reprezentantka v hitri hoji iz Kopra, je prav tako zabeležila drugo zmago na reXu. Prvič je zmagala pred mesecem dni, takrat je tekla nekaj nad 17 minutami, tokrat pa se je za šest sekund spustila pod to mejo in izenačila rekord Elene Safonove. Druga je bila Gaja Leban Jež, ki je predvsem gorska tekačica, medalje nabira na državni ravni, pri 13 letih pravzaprav še niti mladinka ni. Elena je bila tokrat tretja. V starostnem hendikepu, preračunavanju doseženih časov, ki vse tekmovalce virtualno izenači pri starosti 30 let, po dveh tekih vodita Stojan Rodica in Eva Čanadi. Prednovoletnemu prazničnemu času primerni so bili dodatki k oblačilom nekaterih tekačev in organizatorjev, na mizi se je znašlo dovolj okrepčila (kava, čaj, piškoti z reXovo štampiljko, potica, čokolada …), v druščini prisotnih pa je vladalo sproščeno razpoloženje. Naslednji, tretji tek iz serije 2019/2020, bo 11. januarja. Še prej, v sredo, 8. januarja se bodo ob navsezgodaj, že ob 6.10, najbolj zagreti tekači v Žusterni zbrali na Veseli sredi. Nekateri od njih bodo ponovoletni tek končali v morju …
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Starostni hendikep:Moški:
Ženske:
Skupno, moški:
Ženske:
Fotogalerija (z vsemi izidi) je na: Video je na:
|
|
|
|
7. Goricatlon | |
|
NOVA GORICA 21 12 |
Na sedmem Goricatlonu, že kar tradicionalni novogoriški dobrodelni tekaški prireditvi, so tekli tekači iz 57 ekip, našteli so jih 330. Največ krogov so v šestih urah nabrali člani ŠD Nanos, 94, ekipa z najvišjo donacijo pa je bila Nova KBM, prispevala je 300 evrov. Zbrane prispevke, 4.032 evrov, bodo namenili kot pomoč družinam, katerih šolarji si ne bi mogli plačati šole v naravi. Organizatorji so bili, kot običajno, DLT Filipides, ŠD Mark, Rotary klub Nova Gorica in Arctur d.o.o., ob podpori novogoriške mestne občine in sponzorjev. Podžupan Simon Rosič je ob zaključevanju prireditve, ki je potekala med 10. in 16. uro, sprva v dežju in vetru, v drugi polovici pa se je vreme umirilo, napovedal, da bodo prihodnje leto Goricatlonu pomagali na še višjo raven. Največ krogov so odvrteli tekači ŠD Nanos (94, krog meri nekaj manj kot kilometer), sledili pa sta ekipi Fincantieri for Goricatlon (88) in Hera (87). Teklo je kar precej Italijanov, predvsem po zaslugi Aleksandre Fortin, odlične tekačice, bodoče predsednice občinske športne zveze. Aleksandra tokrat zaradi poškodbe ni tekla, je pa odlično promovirala Goricatlon in privabila veliko tekačev, na sami prireditvi pa je prijela za mikrofon. Povejmo, da so trije tekači odtekli vse kroge za svoje ekipe, in sicer Giampiero Michelani (29), domačinka Sonja Leskovar (28) in Lawrence Lollo Cozzutto (10), še nekaj tekačev pa je teklo dalj časa od »normirane« ure. Medicinska sestra Sonja, tako kot Aleksandra znana po tem, da vedno z veseljem priskoči, ko gre za humanitarne akcije, je bila neprespana, saj je noč pred tekom dežurala. Med tekaškimi ekipami je največ denarja zbrala ekipa Nova KBM, 300 evrov, GEN-I 1 jih je zbral 192 in Copigraf 152. Sicer pa je šest ekip z imenom Hit je fit zbralo 408 evrov, dve ekipi GEN-I pa 339 evrov.
VJ
|
|
|
|
|
|
Odprti prvenstvi Primorske v maratonu in polmaratonu 2020 | |
|
PRIMORSKA 20 12 |
Tudi v sezoni 2020 se bo nadaljevala tradicija odprtih prvenstev Primorske (OPP) v maraton in polmaratonu. Tokrat se bodo tekači za primorske maratonske naslove potegovali v Ankaranu 5. aprila, na 7. Luka Koper Istrskem maratonu, za naslove v polmaratonu pa 19. septembra v Bovcu, na Bovec maratonu 2020. Na OPP brez omejitev sodelujejo tekači, ki se za to sami odločijo in ki to svojo odločitev označijo v posebnem okvirčku ob izpolnjevanju prijavnega obrazca (za tek v Ankaranu je razpis že objavljen: http://istrski-maraton.si/prijava/). Prvenstvi bosta veljali za absolutni razvrstitvi v moški in ženski konkurenci, priznanja (prvi trije moški in prve tri ženske) bodo najboljši prejeli ob razglasitvi izidov na teh tekih. Poglejmo v zgodovino OPP. Prva OPP v polmaratonu so bila v Panovcu (Nova Gorica) 1995, Idriji 1996 in Nabrežini 1998. Od 2007 do 2014 sta OPP v Nabrežini pripravljala italijanski organizator in DLT Filipides (Miro Vogrič). Od 2015 naprej se kot organizatorja izmenjujeta Društvo Istrski maraton (2015, 2017, 2019) in TD Bovec, po novem Športno društvo Bovec maraton (2016, 2018). Letošnje OPP je bilo sicer napovedno v razpisu, v izvedbi pa ostalo nedorečeno. Zmagala sta Blaž Orešnik (AK Ormož) in Petra Tratnik (ŠD Nanos), druga sta bila Marko Tratnik (ŠD Nanos) in Veronika Krečič (ŠD Nanos), tretja Vinko Jost (IPA Celje) in Lucija Dolenc Čuk. Prvo OPP v maratonu je bilo izpeljano leta 2014 v okviru Banka Koper 1. Istrskega maratona, nato pa na tem teku še v letih 2015, 2016 in 2018. V 2018 ni bilo podelitve priznanj, edino Ljudstvo tekačev je objavilo šest najhitrejših absolutno. ŠD Bovec maraton je OPP v maratonu pripravil v letih 2017 in 2019. Osvajalca letošnjih naslovov sta Franci Volkar in Neža Mravlje.
VJ
|
|
|
|
|
|
100 ob Mrzli reki tretjič | |
|
AJDOVŠČINA 14 12 |
Tretja izvedba ultra tekaške preizkušnje 100 ob Mrzli reki je pritegnila 251 tekačev iz šestih držav, največ doslej (in samo en tekač ni prišel do cilja!). Izvedba je preskočila na višjo raven, na 100-kilometrski progi sta slavila Mirko B. Miklič in Nataša Robnik. Večer pred tekmovanjem, ki je štelo tudi za slovenski Ultratekaški izziv (ob 12-urni kranjski in 6-urni sladkogorski preizkušnji) je slabo kazalo, vreme je grozilo, da bo dodobra skazilo teke. Toda sneg je ostal v višinah – in še tam hitro skopnel -, burja pa se je umirila. Sobota se je naredila s čudovitim soncem in postregla z idealnimi razmerami za ultra tekače, najboljšimi od treh dosedanjih ajdovskih stotic. Stotnija članov ŠD Tekači Vipavske doline je pod taktirko pobudnika tega tekaškega dogodka Andreja Zamana svoje delo opravila odlično in si prislužila pohvale udeležencev. Tokratna ponudba je bila popolna, ob moški in ženski konkurenci so na vseh treh razdaljah tekle tudi štafete. Na tem področju si ŠD Nanos ne pusti blizu, njegovi tekači so bili tudi najbolj množični, sledili pa so jim Urbani tekači; dokazali so, da niso samo prijetna rekreativna tekaška skupina, so lahko tudi še kako tekmovalni. Rekorder stotice izpred dveh let Uroš Sojer je tokrat zmagal na polovički, to kraljevsko razdaljo je s svojim značilnim robotskim slogom najhitreje obvladal Mirko B. Miklič. Urošev rekord je obstal, Nataša Robnik, najboljša slovenska ultrašica, pa je bila prva, ki je v Ajdovščini pritekla na cilj stotice in seveda postavila ženski rekord. Na cilju sta zmagovalca premogla še dovolj svežine za komentiranje, ni jima bilo videti, da sta za njima stotica - in naporna sezona. Nataša je po nekaj letošnjih stoticah in septembrskem Spartatlonu, na katerem je osvojila bron, praktično že končala sezono in se je za stotico v Ajdovščini odločila tako rekoč zadnji hip, kar je za ultraše, ki načrtujejo na dolgi rok, zelo nenavadno. Oba sta bila med tekmovalci, ki so izpeljali vse tri tekme Ultratekaškega izziva in na koncu za ta dosežek v Ajdovščini ponosno prejemali posebna priznanja. Je pa Mirko letos najbrž Slovenec z največ ekstremno dolgimi teki. Spartatlon se mu je tokrat sicer spridil, zato pa je vpisal šest (ali nemara še kakšnega več) uspešnih nastopov reda velikosti 100 kilometrov. Posebej moramo omeniti družino Jerala. Mama Marjeta je na prejšnjih dveh prireditvah na 50 kilometrov enkrat zmagala in enkrat osvojila srebrno medaljo, oče Borut pa je na tej razdalji dvakrat zmagal. Na tretji izvedbi se je petčlanska družina odločila za štafetni nastop, to je bila premiera. Starša sta si s hčerko Ano ter sinovoma Jakobom in Filipom razdelila 50-kilometrsko progo in med 24 tekmeci je ekipa Let's dance zasedla odlično sedmo mesto. Vipavska dolina je ponovno potrdila svoj primat v prirejanju tekov. Če Primorska velja (ali bi morala veljati) za pravi tekaški raj, to še podčrtano velja za tamkajšnjo dolino in pobočja, ki jo obdajajo. Tako lahko naštejemo slab ducat tekov, ki jih izpeljejo na sezono, od tega tudi dve festivalski prireditvi z več teki in bogato mednarodno zasedbo, štiri gorske teke in en nočni tek. Ponudba za vse okuse, pri čemer se organizatorji ravnajo po aktualnih svetovnih tekaških trendih: na progah je komaj kaj asfalta, narava je vseskozi v ospredju. Žal opažamo, da se med posameznimi organizatorji v dolini pojavljajo sence nerazumevanja. V vipavskem tekaškem društvu so pred meseci opazili (in zamerili) neudeležbo sosedov na njihovem nočnem teku, v Ajdovščini pa je bilo obratno, tam ni bilo videti Vipavcev. Tekmovalnost v tem, kdo bo bolje izpeljal tek, je zdrava in dviguje kakovost, sicer pa je za uspešno delovanje in sodelovanje vseh skupaj veliko bolj koristna tekaška solidarnost, po kateri najbolj slovijo gorski tekači in ultratekači. Naj se organizatorji zgledujejo po svojih odjemalcih …
Izidi, absolutno:100 km, moški:
Ženske:
Štafete:
75 km, moški:
Ženske:
Štafete:
50 km, moški:
Ženske:
Štafete:
Vsi izidi so na: Fotogalerija (LT in Jože Opeka) je na: Video je na: VJ
|
|
|
|
20. Štanjelski tek | |
|
ŠTANJEL 07 12 |
ŠK Društvo Hruševica in VS Hruševica sta na prvo decembrsko soboto izpeljala 20. Štanjelski tek. Našteli so rekordnih 278 tekačev, lanski zmagi sta ponovila Petra in Marko Tratnik. Dan je bil lep, do 11. ure, ko so se tekači podali na desetkilometrsko progo, se je temperatura dvignila do za tek prijetnih vrednosti. Široka promocija, predvsem pa dober glas o tem teku, ob znanih privlačnostih Krasa, sta pritegnila tekače iz notranjosti Slovenije, ne samo tradicionalnih gostov z Dolenjske in iz gorenjskih Hotavelj, ki so se pripeljali z avtobusi. Novomeški Marathon je bila najštevilnejša skupina, sledili so mu novogoriški Počasni, a drzni ter domače in soseske tekaške skupine. Rekord iz leta 2016, 266 finišerjev, je bil presežen za 12 imen, številnim Italijanom so družbo delali še celo Litovci in Poljaki. Vzdušje je bilo, kot vedno, prešerno. Ponudniki domačih dobrot niso naredili slabega posla, ni pa šel v denar samo teran. Jubilej teka, pred 20 leti je bila njegova pobudnica Vera Poljšak, so obeležili z rezanjem (izvrstnih) pršutov, seveda brezplačno, in velikima tortama, zmagovalec pa je odprl veliko steklenico priložnostnega šampanjca (hvala, Marko, da si bližnjim prisotnim prihranil šampanjsko kopel!). Sestra in brat Tratnika iz Žagoliča pri Colu sta ponovila lanski zmagi, Sergeja Lipušček, nepopustljiva veteranka iz Idrije, je že nevemkaterič zasedla tretje mesto. Pred njo je bila Petrina klubska kolegica Klementina Lemut. Petra je po prihodu na cilj povedala, da ji je Klementina dala popra, v strmino je bila hitrejša, na Petrino srečo pa nova trasa premore tudi ravnino. Podaljšanje proge na nekaj manj kot deset kilometrov, ob 120 višincih, so tekači pozdravili. Prevladujoča ocena je, da je trasa prijetna, tekoča in panoramska ter da jo velja obdržati. Zaradi sprememb se rekordi seveda štejejo na novo. In časa zmagovalcev nista ravno slaba …
Izidi, absolutno:Moški:
Ženske:
Vsi izidi so na fotogaleriji. Fotogalerija je na: Video je na.
VJ
|
|
|
|
Gorski tek na Tabor in zaključek sezone PGT 2019 | |
|
GABERJE 01 12 |
V Gaberju na Ajdovskem sta TD Burja iz Vipave in ajdovsko ŠD PGT na prvi decembrski dan pripravila 11. Gorski tek na Tabor in zaključno prireditev PGT 2019. Zmagovalca sta bila Simon Alič in Klementina Lemut, največji pokal za 20. sezono PGT je ob Aliču dvignila Varineja Drašler, spomnili so se začetkov tega gorskotekaškega pokala, slišali pa smo tudi napoved, da bo ekipa, ki je doslej tako uspešno vodila PGT, svoje delo nadaljevala. Razmere za tek so bile kar ugodne, za razliko od večine prejšnjih tekov, ko so bile temperature nižje in dež ni prizanašal tekačem, je bila tokratna tekma prijetnejša. Na daljši progi se je merilo 66 odraslih, na krajši otroški pa še osem naraščajnikov, toliko kot lani. Konkurenca je bila med moškimi in ženskami močna, napoveduje, da bo tudi sezona 2020, za katero šteje 11. tek v Gaberju, potekala v znamenju zagrizenih spopadov. Po porodu (malčici je ime Mihaela, to ime pa v PGT nekaj pomeni) je Klementina Lemut hitro spet na progah, spopadla se je s sezonsko zmagovalko Varinejo Drašler in njeno klubsko kolegico Dominiko Zupančič Valant, predstavnicama novega vala, in zmagala. Mihaela Tušar, najuspešnejša tekmovalka v 20-letni zgodovini PGT, je na poti okrevanja o težji poškodbi in bo kmalu spet grizla v strmine. Leto dni bo starejša Gaja Leban Jež, ki je letos v skupni članski konkurenci zasedla odlično četrto mesto, v najmlajši kategoriji je bila druga, v svoji »domači« otroški kategoriji pa je zmagala – logično. Zanjo trenersko skrbi šampionka Lucija Krkoč, ki se z vzgojo tekačev ukvarja kljub temu, da pričakuje drugega otroka, tako da v letu 2020 lahko pričakujemo nadaljnjo rast talentirane tekačice iz Posočja. Ko smo že pri najboljši v otroških kategorijah, še zaključimo z ugotovitvijo na to temo: otroški teki so na Primorskem še vedno v krizi, če ne bi bilo družin Leban Jež, Močnik in Gruden, vse so s Tolminskega (AD Posočje), bi to poglavje lahko zelo hitro zaprli. Med moškimi je Simon Alič ponovno zmagal, to je bila njegova jubilejna 60. zmaga v PGT po letu 2010. Za obdobje 2004-2010 ni podatkov o njegovi uspešnosti, teoretično pa bi se dalo temu narediti konec s pregledovanjem poročil o teh tekih, objavljenih v Primorskih novicah, ki so takrat še kazale interes za teke in jih tudi sistematično podpirale (zanimivo, dokler je bilo treba orati ledino, so bile zraven, ko so teki dobili pospešek in se je njihova tržna vrednost dvignila, pa so se jim odpovedale). Še en Gorenjec, Uroš Rozman, je stal na stopničkah in kaže, da so se mu primorski teki prikupili, tako da si lahko obetamo njegovih novih prispevkov h konkurenci tekačev. Tretji je bil Elis Filipič, drugi v skupni razvrstitvi, četrti Simon Strnad pa je bil skupno uspešnejši, tretji; z Elisom sta v primerjavi s sezono 2018 zamenjala mesti. Tudi tokrat so bili zraven italijanski tekači, zvesti prijatelji PGT, nekaj si jih je priborilo tudi medalje in pokale. Za zanimivost povejmo, da sta na Tabor (ne prvič na tekih PGT) tekla tudi dva Romuna, ki živita in delata v Vidmu. Slavnostni del nedeljskega srečanja v Gaberju je bil tokrat – zaradi 20. obletnice začetka pokala - še posebej skrbno pripravljen, načrtoval in vodil ga je koordinator PGT Klavdij Čendak. Njegov slog vodenja je tudi tokrat navdušil prisotne tekaške kolege in kolegice, številni pa so se veselili še zlasti njegove izjave, izrečene bolj mimogrede, da ostajata on njegova ekipa zvesti pokalu, ki torej ni v nevarnosti. Pred letom dni so namreč napovedali, da se umikajo iz pokala in mesto prepuščajo drugim, novim ljudem in idejam. Izkazalo se je, da so tovrstni prostovoljci izumrli. Glede vodenja pokala je bil nekoliko natančnejši predsednik ŠD PGT Ivo Kete, proti koncu srečanja je za LT izjavil, da bo sedanja ekipa svoje delo verjetno nadaljevala, odločitev o tem pa naj bi bila sprejeta na začetku januarja, ko se bodo na tradicionalnem letnem sestanku zbrali koordinatorji pokala in organizatorji tekov. Spomnili so se začetkov pokala pred 20 leti, o tem sta govorila Tone Golob, ki se je domislil pokala, in Dušan Pavlica, ki je prvi dve leti obdeloval izide in se s Primorskimi novicami dogovoril o prevzemu medijskega sponzorstva, po katerem je pokal, tako kot pokal ravninskih tekov, dobil močan pospešek. Prvo leto je bilo v pokalu pet tekov, zadnja leta jih je 20 ali še kakšen več, pred dvema desetletjema so tekači nastopali še v gojzerjih in pumparcah, se je spomnil Tone, Dušan pa je bil navdušen nad tem, kako se je pokal razrasel v dveh desetletjih. Posebne pozornosti sta bila deležna Simon Alič in Mihaela Tušar, najuspešnejša tekača v zgodovini PGT s sedmimi oziroma devetimi naslovi. Ta zgodovina pa premore še precej drugih zanimivosti, saj so na tekih PGT nastopali (in še nastopajo) številni osvajalci medalj z velikih tekmovanj, tudi svetovni prvaki. Seznam tekov sezone 2020 še ni izdelan, večjih sprememb v primerjavi z minulo pa naj ne bi bilo. No ja, nekaj jih seveda bo, denimo pri gorskem teku na Sabotin, ki naj bi ga izpeljali kot kronometer …
Izidi 11. Gorskega teka na Tabor:Absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij:ml. člani: Denis Štenkler (TK Šmarnogorska naveza)
|
|
|
|
Dve desetletji primorskih gorskih tekov | |
|
PRIMORSKA 27 11 |
V nedeljo, 1. decembra 2019, se bo izteklo dvajseto tekmovalno leto v primorskem gorskotekaškem pokalu. V Gaberjah na Ajdovskem nas bodo organizatorji pokala Primorski gorski teki, kot se pokal imenuje zadnjih devet let, spomnili na prehojeno pot v tem (prvem slovenskem) gorskotekaškem pokalu, v katerem sta največ skupnih zmag zbrala Mihaela Tušar (9) in Simon Alič (7). Ob 10. uri bo na sporedu tek na Tabor, prvi v sezoni PGT 2020, po njem pa se bo začela zaključna slovesnost PGT 2019. Vabljeni vsi, ki so vam gorski teki pri srcu in ki ste v minulih dveh desetletjih prispevali svoj znoj in dobro voljo v ta primorski pokal. Ko se je pokal primorskih ravninskih tekov približeval koncu svojega prvega desetletja, se je Tonetu Golobu, doma s Cerkljanskega, porodila ideja o oblikovanju še enega primorskega tekaškega pokala, tokrat specializiranega za gorske teke. Skupaj z organizatorji še drugih takratnih gorskih tekov so jo izpeljali v letu 2000. Primorski pokal gorskih tekov, to je bilo njegovo prvo ime, je v prvem leltu obstoja ponudil pet tekov: kobariško Prdelo, podbrško Črno prst (najstarejši gorski tek na Slovenskem), cerkljansko Kojco, podnanoški Nanos in še en kobariški tek, pod Krn (v Drežnico). Skupna zmagovalca sta bila Marko Šubic in Olga Grm, ki so jima sledili Marjan Gabršček in Matej Krebs ter Urša Trobec in Metka Čufer. 16-letni Mitja Kosovelj je bil četrti, njegova 12-letna sestra Mateja pa je odtekla samo tek na Nanos in se ni uvrstila na končno točkovno razpredelnico. Njun oče Edvin je tekel na Nanos in Prdelo, za uvrstitev konec leta mu je zmanjkal en tek. Sežančan Dušan Pavlica, član vodstvene ekipe pokala, je ob izteku prve sezone pokala v besedilu, s katerim je uredništvu Primorskih novic predstavil gorske teke in pobudo, da PN prevzamejo medijsko pokroviteljstvo, zapisal: »Mlad človek si z gorskim tekom pridobiva delovne navade, vztrajnost; nauči se premagovati ovire, ki bi se mu sicer morda zdele nepremagljive, se spoprijemati s problemi ter jih reševati, živeti zdravo in organizirano … Premagovati te napore zmorejo samo najbolj vztrajni in odločni, nagrajeni pa so z lepoto doživetij premaganih strmin in doseženih ciljev … Resda so tekme tekmovanje s sotekmovalci, pomeriš se z državnimi reprezentanti ali celo z mednarodno uveljavljenimi tekmovalci, s sposobnejšimi od sebe, vendar je gorski tek prej tekma samega s sabo, ostali tekmovalci so samo orientacija in spodbuda.« Primorske novice so prek svoje sobotne izdaje Sobote sprejele pobudo in prevzele medijsko sponzorstvo. Drugo leto pokala, z dodatkom v imenu »za pokale Sobote«, je medijska podpora s temeljitim napovedovanjem in poročanjem s tekov krepko podaljšala seznam udeležencev. Primorske novice so pokal podpirale v obdobju 2001-2008. Izide je prvi dve leti urejal Dušan, tehnične organizacijske zadeve pa so bile v rokah Toneta in Mitje Trohe, oba sta bila člana Mladinskega društva Vidaunk iz Orehka pri Cerknem, organizatorja teka na Kojco. Vidaunk je leta 2002 prevzel tudi urejanje izidov. Pokal je vodil do leta 2007, ko je vajeti prevzel Klavdij Čendak s svojo ekipo, njegova desna roka pa je bil – in je še sedaj – Ivo Kete. Naslednjih 12 let je bilo obdobje razcveta pokala, ki je svojo ponudbo s petih razširil na 20 tekov in še kakšnega več ter si zagotovil čvrsto sponzorsko podporo, vključno s pomočjo koprske športne zveze in Fundacije za šport. Leta 2011 je bilo ustanovljeno Športno društvo Primorski gorski teki, pokal pa je prevzel poimenovanje PGT. Ob koncu lanske sezone je Klavdij razglasil, da se njegova ekipa umika in da bo mesto prepustila drugim, organizatorjem, ki bodo pokalu dali novo energijo in ga posodobili. V nedeljo torej lahko pričakujemo novico o tem, kakšen je bil odziv na Klavdijev poziv in kaj PGT čaka v nadaljevanju njegove poti. Pristavimo še, da Tone pokal od leta 2012 podpira še v sponzorski obleki, kot družba BLT Idrija. Ob zaokroženih dveh desetletjih PGT je zanimiv pogled na sezname tekačev, ki so v teh letih sodelovali in krojili zgodovino prvega slovenskega gorskotekaškega pokala. Na seznamu z letnico 2000 so ob že navedenih najboljših še tekače (naštejmo le nekatere, z opravičilom, da smo zagotovo pozabili nekatere, ki jih ne bi smeli), ki tudi po dvajsetih letih še dokaj redno nastopajo v pokalu: Benedikt Ličen, Marko Tratnik, Danilo Pudgar, Slavko Prezelj, Peter Macuh, Martin Štendler, Leon Kos, Darko Hrovatin, Ivan Valentinčič, Sergeja Lipušček, Marta Šorli (prej Kofol) … Na seznamu starejših veteranov (govorimo o letu 2000!) najdemo tudi – če omenimo le najstarejše - Eda Teraža (letnik 1937), Jako Reša (1935), Alberta Lazarja (1937), Claudia Favo (1935), Maria Šinkovca (1937), Virgilia Zecchinija (1939), najstarejšega Vinka Bizjaka (1931) in Severina Godino (1939), med dekleti pa ob Olgi Grm (1949) še Mimi Klinkon (1943), Silvo Trontelj (1943), Hedviko Kotar (1948), Liviano Times (1949) ter najstarejši Marijo Žmavc in Marino Geic (obe 1942). Na seznamu zmagovalcev sezon se največkrat pojavljata Mihaela Tušar, devetkrat, in Simon Alič, sedemkrat. Najbliže Aliču je Simon Strnad s štirimi naslovi, za Mihaelo pa je z dvema najbolj cenjenima pokaloma samo Urša Trobec. Najmlajša zmagovalka je bila Mateja Kosovelj, pokal je osvojila pri trinajstih letih, ko se je začenjala njena pot na mednarodno sceno, ki jo je tlakovala s številnimi medaljami in pokali, v družbi (v primorskem pokalu manj prisotne) še ene velike šampionke Lucije Krkoč in najuspešnejšega slovenskega gorskega tekača vseh časov Mitje Kosovelja. Zmagovalci PGT:2000 Olga Grm, Marko Šubic
VJ
|
|
|
|
Cronotraversata del Maestro 2019 | |
|
BRIŠČIKI 24 11 |
Gorskotekaška sekcija tržaškega planinskega društva CAI CIM SAG, ki upravlja s kraško jamo Grotta Gigante (Briška jama), je 24. novembra 2019 pripravila svojo tradicionalno tekmo Cronotraversata del Maestro, Mojstrov kronometer. Teklo je 197 tekačev, srečali smo tudi predstavnike Japonske in Rusije, z rekordom je zmagal Tiziano Moia, ob njem Rosy Martin, v Jamski kombinaciji, za katero štejejo še izidi X-teka Dimnice, sta se najbolje odrezala Paolo Glavina in Annalisa Muran. Od leta 2017 se teče po (na startu) spremenjeni progi, tako da sta bila do nedelje rekorda last Simona Strnada, lani 9:17.6, in Ane Čufer, lani 9:44.1. Letošnja zmagovalka Rosy Martin Aninega časa ni presegla, je pa 27-letni Tiziano Moia, eden najboljših gorskih tekačev v tem delu Italije, Simonov rekord spustil pod devet minut, na 8:31.6. Najboljši čas ostaja tisti, ki ga je leta 2015, še na stari progi, postavil Matjaž Mikloša, 8:07.8. Tiziano je v izjavi za LT povedal, da ni vajen tako kratkih tekov, bi ga pa zanimalo poskusiti rekord na eni od prihodnjih tekem spustiti pod osem minut. Po svoje je bil tokratni tek moških najhitrejši v zgodovini, saj se še nikoli ni zgodilo, da bi deset prvouvrščenih teklo po desetimi minutami. Tek v Briški jami je odločal tudi o Jamski kombinaciji, v kateri sta bila po X-teku skozi Dimnice v najboljšem položaju Edi Benko in Nicol Giudolin. Toda noben od njiju na koncu ni slavil. Edi je bil v Briščikih 20., Paolo 14., tretji iz Slivja Žan Žgavc pa je bil 13. Po točkah je Edi zasedel tretje mesto, Paolo in Žan pa sta bila po točkah izenačena, tako da so organizatorji primerjali njuna skupna časa. Boljši je bil zamejski Slovenec Paolo. Nicol je tekla poškodovana (stopalo), ubirala je zelo zmeren tempo in odigrala vlogo metle, to pa je vseeno zadostovalo za tretje mesto. Zmagala je veteranka Annalisa Muran, druga v Slivju, tretja pa je bila Rusinja Elena Safonova, ki je tekla za Istrski maraton in Ljudstvo tekačev. V Briščikih so nagradili po pet najboljših moških in žensk, organizatorji X-teka so za najboljše pripravili brkinske specialitete.
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Jamska kombinacija, moški:
Ženske:
Vsi izidi so na: Fotogalerija je na: Video je na:
|
|
|
|
reXov tek, tretja serija | |
|
IZOLA, KOPER 23 11 |
Prostovoljci Ljudstva tekačev so 23. novembra 2019 pripravili prvega od štirih reXovih tekov tretje serije (zima 2019/2020) v pripravah na 7. Istrski maraton. Slavila sta Boštjan Dolgan in Eva Čanadi. Med 23 tekači je bilo kar precej novih obrazov. Tekli so tudi hitrohodci, pripeljal jih je njihov trener, proslavljeni Fabio Ruzzier. Sprememba panoge jim ni delala težav, najboljša med njimi, 19-letna Eva Čanadi, je zmagala med dekleti. Za LT je povedala, da je njen glavni cilj za prihodnjo sezono uvrstitev na evropsko prvenstvo v hoji na 20 kilometrov za mlajše članice. Sledili sta ji Kristina Bele in Elena Safonova, obe že večkratni zmagovalki reXovega teka. Elena je skupaj s Tatjano Gornjec dan pozneje nastopila še v teku skozi Briško jamo; obe sta bili zelo uspešni, Elena je v Jamski kombinaciji zasedla drugo mesto, Tatjana pa peto. V moški konkurenci smo bili priča družinskemu obračunu Dolganovih iz Košane. Oče Boštjan je bil tudi tokrat hitrejši od sina Tjaža, vsi pa po malem že ugibamo, kdaj se bo to obrnilo. Tretji je bil Stojan Rodica, ki je bil tokratni zmagovalec po starostnem preračunu. Naj spomnimo, tudi v tej seriji se tekači borijo za primat v virtualni kategoriji 30-letnikov, zahvaljujoč formuli, ki starejšim odvzema sekunde in minute. Po skoraj dveh letih tekaškega mirovanja je šel na progo Franci Ohnjec, ki je pozdravil zoprno smučarsko poškodbo. Svojevrstna zmaga je bilo njegova že pred startom. Elena je tudi tokrat spekla prav posebne piškote z reXovimi oznakami, organizatorji iz vrst Ljudstva tekačev in tudi nekaj tekačev je ponudilo okrepčilo (čaj, kavo, sladice, čokolado …), udeleženci so tudi tokrat uživali v mafinih, ki jih je spekla Karolina. Naslednji reXov tek bo 28. decembra, tekači so vabljeni, da si nadenejo Božičkova pokrivala.
Izidi:Moški:
Ženske:
Fotogalerija (vključno z izidi) je na: Video je na:
VJ (avtor je član skupine organizatorjev teka)
|
|
|
|
Premiera Vipavskih nočnih 7 | |
|
VIPAVA 09 11 |
ŠD Vipava je tik pred martinovim pripravil premiero nočnega teka Vipavskih nočnih 7. Teklo je 25 tekačev, zmagala sta Anej Likar in Maruša Cijan Brkič. To je bil butični tek, z malo udeleženci, za katere pa so izvrstno poskrbeli, in celo z mednarodnim obeležjem, saj je bila med tekačicami tudi Rusinja Elena Safonova. Vipavski tekaški organizatorji so menili, da sicer bogati tekaški ponudbi Vipavskega manjka krajši nočni tek, potem pa so se prešteli in ugotovili, da ga lahko izpeljejo sami. Po enkratnem prestavljanju termina (napoved slabega vremena v oktobru) so 9. novembra povabili na Vipavskih nočnih 7, sedemkilometrski tek z 260 višinskimi metri. Načelno so prijave zaključili že nekaj dni pred tem datumom, a so na dan tekme sprejemali še nove tekače. Udeležba, 25 tekačev (bila je prisotna tudi Ljubljana, pogrešali pa smo še kakšnega tekača iz domačih logov), ni bila ravno številna, a to se dogaja večini prvih izvedb tekov. Na isti dan se je teklo tudi na Krasu, tamkajšnji Tekaški pozdrav jeseni je bilo lepo pripravljen in množično obiskan, je povedal Ervin Furlan, ki je prišel pozdravit udeležence nočnega teka. Zmagala sta Ajdovec Anej Likar s poltretjo minuto prednosti in Maruša Cijan Brkič iz Ljubljane, od koder na Primorsko prihajajo Maruše zmagovalke, kot recimo Maruša Mišmaš, zmagovalka 8-kilometrskega teka na premieri Istrskega maraton. Maruša je bila prva z udobno prednostjo 44 sekund. Za tek je izvedela ob pregledovanju tekaških napovednikov in se ji je zazdelo, da bi utegnil biti tek zanimiv. Prišla, videla, zmagala, domov pa odnesla pokal, dve steklenici vina, spominsko majico – in zabojček kakijev, ki jih je pridelal vodja organizatorjev Darko Hrovatin. Ni bila nezadovoljna. Organizatorji so imeli nekaj sreče z vremenom, so pa morali dopoldne, takoj ko je končalo deževati, na progi odpraviti posledice moče – in jo seveda označiti. Kljub temi in le minimalnem številu usmerjevalcev ni bilo težav z orientacijo, niti spolzek teren in strmina navzdol nista povzročala večjih težav, le kakšno prasko smo zabeležili. Tekači so za 15 evrov prejeli tradicionalno vipavsko steklenico belega s posebno nalepko, spominsko majico z dolgimi rokavi, po prihodu na cilj pa so jim ponudili še vipavski narezek in številne pijače (vsega je bilo na pretek). Vtisi udeležencev so bili krepko pozitivni, prva izkušnja organizatorjev tudi, zato je Hrovatin že lahko povabil na drugi tek 18. oktobra 2020. Premiera je samo enkrat, ta je zdaj mimo, morda pa bodo ponovitve podobno prijetne. Ni nepomembno: tek se je začel ob 17.30, tekači so se domov odpravili že ob 19.05.
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Vsi izidi so v fotogaleriji, ki jo najdete na: Video je na:
|
|
|
|
3. Tek treh vrhov | |
|
SOLKAN 02 11 |
Pod okriljem novogoriškega javnega zavoda za šport je tekaški kolektiv Počasni, a drzni prvo soboto v novembru ob pomoči organizatorjev še nekaterih trejl tekmovanj na Primorskem tretjič izpeljal Tek treh vrhov (Sabotin, Sveta gora, Škabrijel). Na cilju smo našteli 297 tekačev iz šestih držav, zmagovalca najdaljše od treh prog, 58-kilometrske, sta bila Ivan Hrastovec in Urša Trobec. Proge, speljane po čudovitem naravnem okolju in mimo pomnikov zgodovine, z vključevanjem veslaških prvin, so tudi tokrat očarale tekače. Udeleženci so bili zadovoljni, vendar ne vsi. Nekateri, predvsem tisti hitrejši, so imeli pripombe na označevanje oziroma usmerjanje ob progah. V pogovorih s tekači, kolikor smo jih opravili na cilju, smo zaznali kar nekaj nezadovoljstva, ki je verjetno botrovalo tudi odsotnosti nekaterih osvajalcev medalj s podelitve. Matic Plaznik, prvi zmagovalec sobotnih tekov, se je dvakrat moral vračati in preverjati pravilnost smeri, vendar ga spričo njegove kakovosti to ni stalo zmage. Varineja Drašler (in še nekaj njenih sotekačev) je ocenila, da je zaradi pomanjkljivega usmerjanja izgubila precej, morda celo deset minut in verjetno zmago, Anžetu Česnu na najdaljši progi ni bilo jasno, kako se je nenadoma pred njim znašel tekmec, ki je prej tekel za njim … To so samo tekači, ki so se borili za stopničke, za njimi jih je bilo še nekaj s podobnimi vprašanji, med počasnejšimi pa tovrstnih pripomb nismo slišali. Morda bomo slišali še kakšno mnenje, javna razprava (na Facebooku?) bi pomagala pri iskanju odgovorov na odprte dileme.
Izidi, absolutno:58 km, moški:
Ženske:
28 km, moški:
Ženske:
12 km, moški:
Ženske:
Vsi izidi so na: Fotogalerija je na: Video je na:
VJ
|
|
|
|
22. Gorski tek na Nanos | |
|
PODNANOS 13 10 |
PD Podnanos je 13. oktobra 2019 pripravil 22. izvedbo Gorskega teka na Nanos v spomin na Fabjana Furlana. Na cilju smo našteli 90 tekačev vseh starosti, najhitrejša sta bila Stanko Janžekovič in Klementina Lemut, ki je popravila (svoj) rekord za ženske. Na Nanosu se je iztekla sezona Primorskih gorskih tekov 2019, v kateri sta končna zmagovalca Simon Alič in Varineja Drašler (neuradno). Na zadnjem teku v sezoni PGT smo doživeli rekord proge za ženske in presenetljiv poraz Simona Aliča – na njegovo 60. zmago po letu 2010 bomo tako še malo počakali. Simon po sobotnem nastopu na Šmarni gori v nogah ni imel dovolj dinamita, da bi ugnal odličnega Stanka Janžekoviča, ki se je ob koncu sezone posvetil nekaterim tekom PGT, a doslej dalj kot do drugega mesta ni prišel. Poleg tega Simon še ni pozdravil ahilove tetive in nog ne obremenjuje na polno. Na tretjem mestu smo videli Nejca Lokarja, sicer močnejšega na ravnini, a bi lahko tudi na gorskih tekih prišel do lepih dosežkov. Med ženskami je bila najhitrejša Klementina Lemut. Svoj najboljši izid na Nanosu je izboljšala za skoraj minuto, in ker je bil tisti čas rekord, je logično, da je lastnica tudi novega najboljšega časa proge. Očitno je po rojstvu spet v odlični formi in morda lahko pričakujemo, da se bo njena gorskotekaška kariera zdaj nadaljevala na še višji ravni. Druga je bila Varineja Drašler, dan prej druga najhitrejša Slovenka na Šmarni gori (za Barbaro Trunkelj, tačas najboljšo v državi). Kljub težkim nogam je Varineja za Klementino zaostala le za dobro minuto in se zelo približala staremu rekordu. Tretja je bila Veronika Krečič. Komaj 13-letna Gaja Leban Jež je za konec sezone zasedla šesto mesto, in to po Šmarni gori, na kateri si je zagotovila zmago v slovenskem pokalu. Po neuradnem izračunu je Gaja v PGT skupno peta (v kategoriji druga), v naslednjem letu pa si želi priti na stopničke. Tokrat je Klementinini zmagi na vrhu stopničk za kategorijo mlajših veterank pridružila njena sestra Melita. Sodeloval je tudi Jošt Lapajne, a ne kot tekač, temveč kot trener. Na tekmo je pripeljal šest otrok, še trije člani TSK Idrija pa so tekmovali na rolkah. Zadnja tekma je določila še nekaj zmagovalcev kategorij za sezono, večina pa jih je bila znanih že prej. Naštejmo zmagovalce PGT 2019, seveda neuradno – uradni izidi bodo razglašeni na zaključni prireditvi v Gaberjah 1. decembra 2019: Varineja Drašler, Tina Šorli, Nataša Drašler, Mihaela Tušar, Marta Šorli, Anej Likar, Simon Razpotnik, Elis Filipipč, Borut Mlakar, Simon Strnad, Slavko Prezelj, Zvonko Šulin. Med članicami ni nobena tekmovalka izpolnila pogoja šestih nastopov. Za otroška kategorije nimamo podatkov. V absolutni razvrstitvi so na stopničkah ob zmagovalcih Simonu Aliču in Varineji Drašler še Elis Filipič in Mihaela Tušar ter Simon Strnad in Urša Trobec. Na Nanosu ni bilo Urše Trobec, ki je bila na vseh predhodnih tekih, je pa tudi 20. tek opravil Mitja Farkaš. Urša je, tudi to so neuradni podatki, edina z 19 teki. Na isti dan in v istem času je TSK Nanos pripravil tudi rolkarski vzpon na Nanos, 2. Tinetov memorial. Z veliko prednostjo je zmagal Marko Tratnik, med ženskami pa je bila najhitrejša Jasmina Munih. Tekmovalo je 19 športnikov.
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij:ml. člani: Anej Likar Vsi izidi so v naši fotogaleriji 1, objavljeni pa bodo tudi na: Fotogalerija 1 je na: Fotogalerija 2 je na: Fotogalerija 3 je na: Video je na: VJ
|
|
|
|
Nova zimska serija reXovih tekov | |
|
IZOLA, KOPER 12 10 |
Ekipa prostovoljcev Ljudstva tekačev (LT) nadaljuje s pripravljanjem brezplačnih reXovih tekov, povezanih z Istrskim maratonom, ki tudi sam načrtuje tekaške priprave na sedmo izvedbo Istrskega maratona (4. in 5. aprila 2020, začetek prijav 1. decembra 2019). Pozimi 2019/2020 se bo odvila tretja serija reXovih tekov, predvideni so štirje teki. Prvega bo LT pripravilo v soboto, 23. novembra 2019, kot vselej bo start in cilj pri Rudi v Izoli. Vsi reXovi teki so brezplačni. Potek tekov bo enak, kot je bil doslej, teklo se bo proti Žusterni in nazaj, po progi dolžine 4.200 metrov. Začetek tekov, vedno ob sobotah, je postavljen na 9. uro, prijaviti se bo mogoče od 8.30 dalje. Tisti tekači, ki so že tekli na teh tekih in so zadržali stalno startno številko, se bodo lahko samo postavili na start – in tekli. Vse ostalo je skrb organizatorjev. Novinci, ki se bodo odločili za stalno startno številko, bodo svoje podatke povedali samo enkrat, ob prvi prijavi. Prevzeli bodo startno številko in bodo uvrščeni na seznam pripadnikov LT (kajti reXov tek je – formalno gledano - tek za LT, na lastno odgovornost vsakega tekača). Pripadnost LT prinaša tudi redno prejemanje opozoril na aktualne tekaške dogodke ter obvestil o na spletnih straneh LT objavljenih zapisih, fotogalerijah in video posnetkih tekov, ki jih spremlja LT. Trije najhitrejši moški in tri ženske bodo vsakokrat prejeli medalje, razglašeni bodo zmagovalci letnikov, s posebno formulo pa bodo dosežki preračunani za sestavo dveh seznamov izidov, ločeno za moške in za ženske, s katerima bodo izničene starostne razlike med tekmovalci. Z drugimi besedami: starejši od 30 let bodo deležni bonusa, odvisno od let, tako da se bodo vsi lahko primerjali med seboj. Nadaljujemo s prakso, da prvih deset na tem seznamu starostno preračunanih izidov prejme točke (prvi 10 … deseti 1), ki jih bomo na koncu sešteli in dobili absolutni vrstni red vseh štirih tekov, najboljši (3+3) pa bodo nagrajeni. Nadaljevala se bo tudi tradicija nagrajevanja zmagovalcev s šampanjcem. Pa to ne pomeni, da so dobrodošli samo hitri tekmovalci. Ti sicer dajo lesk tekmovanju in ob njih se tudi počasnejši bolje počutijo (in česa naučijo), še bolj pa smo veseli tekačev, ki se lotevajo prvih korakov na tekaških progah in »čistih« rekreativcev. LT ceni vsakogar, ki se odloči, da pride teč na naše teke, ne glede na svojo pripravljenost, ob tem pa zna počastiti zmagovalce. Vsi organizatorji smo prostovoljci, za tekače smo pripravljeni zastaviti svoj čas, energijo in dobro voljo – in včasih tudi poseči v lastno denarnico. Startnine ni, za kritje minimalnih stroškov izvedbe pa so dobrodošli prostovoljni prispevki. Seznam tekov:sobota, 23. novembra 2019sobota, 28. decembra 2019sobota, 11. januarja 2020sobota, 8. februarja 2020
VJ (avtor je član ekipe organizatorjev teka)
|
|
|
|
41. Goriški čezmejni polmaraton | |
|
GORICA 06 10 |
Gruppo marciatori Gorizia (GMG) je prvo oktobrsko nedeljo izpeljalo 41. čezmejni polmaraton mesta Gorice. Na slovenskem terenu so italijanskim organizatorjem, kot to počnejo že dolga leta, priskočili na pomoč člani ŠD Mark iz Šempetra. Najboljša slovenska uvrstitev je šesto mesto Jane Kotar Ilijaš. Od 354 tekačev iz osmih držav, kolikor so jih našteli na cilju, je bilo 22 Slovencev, ki v Gorico ne zahajajo več tako množično kot pred leti, ko so tudi marsikdaj krojili vrh izidov. So pa bili vsi zadovoljni s tekom in so se v Gorici dobro počutili. Tokrat sta bili naši najvišji uvrstitvi šesto mesto Jane Kotar Ilijaš in enajsto Marjana Robiča. Slovenska so bila še štiri prva mesta in dve drugi v kategorijah. Goriški teki običajno postrežejo tudi z nastopi afriških atletov. Zaradi denarnih nagrad najboljšim in finančno podprtih vrhunskih časov imajo rekreativni tekači priložnost na delu videti (in z njimi deliti progo) odlične tekmovalce. Tako je bilo tudi tokrat. Vrh izidov je izpisalo pet Kenijcev, prvi in drugi sta sicer zaostala za najboljšim časom teh polmaratonov (zaradi spremembe proge se rekordi štejejo na novo), toda oba pa sta tekla hitreje od slovenskega rekorda na tej razdalji (Roman Kejžar, 1:02:49, leta 2000 v Ferrari). To je bil užitek za tekaške sladokusce, čeprav tokratni Kenijci v morju vrhunskih tekačev iz te države doma ne sodijo med najboljše. Zmagovalec Charles je dosegel drugi najboljši čas goriških polmaratonov, za najboljšim je zaostal za 21 sekund. Pri ženskah sta bili na startu dve Etiopijki, ob njiju pa nekdanja evropska prvakinja v maratonu, tudi večkratna olimpijka, Anna Incerti s Sicilije. Anna je prepričljivo ugnala tekmici, najboljša dekleta pa so po prihodu na cilj, seveda utrujena, pokazala veliko dobre volje in medsebojne solidarnosti. Anna je za najboljšim ženskim časom zaostala samo za pet sekund. Goriški polmaraton (Maratonina Transfrontaliera Citta di Gorizia) je vstopil v peto desetletje, zadnji dve ga vodi predsednik GMG Emiliano Feleppa. 41. izvedba na prvo oktobrsko nedeljo se je morala soočiti s konkurenco miljskega Evromaratona, kar zadeva Slovence z novomeškim polmaratonom in še z nekaj drugimi teki, tako da število tekačev ni doseglo 400. Sicer pa za goriški polmaraton, katerega trasa šest kilometrov poteka tudi po slovenskih tleh in je svojevrsten dokaz čezmejnega tekaškega sodelovanja, velja, da sodi med bolje organizirane tekaške prireditve. Slovenci ga imamo tik pred nosom, Primorci tako rekoč na domačem dvorišču, odlikuje pa ga tudi neproblematičnost pri vpisovanju, ki je na večini italijanskih tekov glavna ovira za naše tekače. Teki GMG so bili vedno prijazni do slovenskih tekačev, nekaj let so Primorci v okviru nabrežinskega polmaratona imeli celo svoje (odprto) prvenstvo. Po tem, ko Palmanova, tam je teklo tudi po 800 Slovencev, ni več gostoljubna, so goriški cestni teki lahko še bolj priljubljena destinacija. V prihodnjem letu bo GMG 26. januarja 2020 pripravil Soški polmaraton (Maratonina del' Isonzo), 18. oktobra 2020 pa Goriški polmaraton. Briškega polmaratona (Maratonina del Collio) prihodnje leto ne bo. Tema dvema tekoma velja posvetiti več pozornosti, kot smo jo doslej, saj za Slovence zaradi svojih značilnosti predstavljata zanimivi destinaciji. Ljudstvo tekačev v sodelovanju z GMG pripravlja še nekatere dodatke tema tekoma, ki bodo slovenskim tekačem Ronke in Gorico naredili še privlačnejša. O tem vas bomo kmalu obvestili, vsekakor pa 26. januar in 18. oktober velja že zdaj vpisati na tekaški koledar.
Izidi:Absolutno, moški:
11. Marjan Robič (AK Triglav Kranj) 1:18:06, 13. Mirko Janjatovič (KGT Papež) 1:20:15 Ženske:
6. Jana Kotar Ilijaš (DLT Filipides) 1:30:30, 8. Maruša Turk 1:33:20 Zmage v starostnih kategorijah so si priborili Jana Kotar Ilijaš, Valda Dornik, Tomaž Kalan in Mirko Janjatovič, drugi mesti sta osvojila Matjaž Vrhunc in Marjan Robič Fotogalerija 1 je na: Fotogalerija 2 je na: Video je na:
VJ
|
|
|
|
19. Vzpon na Hleviše | |
|
IDRIJA 28 09 |
Člani TSK Idrija so zadnjo soboto v septembru izpeljali svoj Vzpon na Hleviše, priljubljeno izletniško točko Idrcev. Merili so se kolesarji in gorski tekači, med slednjimi sta bila najhitrejša Simon Alič in Varineja Drašler. Vremenska napoved ni bila najboljša, toda start in celoten tek sta se odvijala v prijetnih razmerah za 71 tekmovalcev (18 otrok in 53 odraslih) na 5,8-kilometrski progi s 470 višinskih metrov. Tudi podelitev priznanj je še potekala v lepem vremenu, celo sonce se je nekajkrat pokazalo, potem pa se dež ni znal več zadrževati. Prireditev je potekala po ustaljenem protokolu, organizatorji so se potrudili tudi s praktičnimi nagradami, ki jih je delil žreb. V odsotnosti nekaterih odličnih domačih tekačev in tekačic sta slavila letošnja zmagovalca PGT v skupni razvrstitvi. Simon Alič je v seznam dežurnega statistika PGT Aneja Likarja vpisal 59. zmago v tem pokalu po letu 2010, Varineja Drašler pa šesto. Boj za drugo mesto med moškimi je bil negotov do konca, v njem pa je Elis Filipič zmogel za tri sekunde boljši čas od Aneja Likarja. Nehvaležno četrto mesto je (spet) pripadlo Denisu Štenklerju. Edino Simon se je spustil pod mejo 30 minut. Med ženskami je slavila mladost, Varineji je sledila še mlajša klubska kolegica Dominika Zupančič Valant (letnika 1995 in 1999), tretja pa je bila veteranka Urša Trobec. Na četrto mesto se je uvrstila Gaja Leban Jež (2006). Gaja se je za nastop odločila kljub temu, da jo je dan pozneje v Kopru čakal nastop na državnem prvenstvu. To je bila predzadnja tekma sezone, preostaja le še tek na Nanos (13. oktobra). Tekli bodo sicer še 1. decembra, toda tek na Tabor bo – kot običajno – štel že za sezono 2020.
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij:ml. člani: Anej Likar ml. dečki: Luka Močnik (AD Posočje) ml. deklice: Vita Leban Jež (AD Posočje) st. deklice: Pia Eržen Vsi izidi so v naši fotogaleriji 1, objavljeni pa bodo tudi na: http://www.primorskigorskiteki.si/index.php/rezultati-2019 Fotogalerija 1 je na: https://photos.google.com/share/AF1QipNj92Bj05wy_VzyHRzlM9c5ZnB4JJrUryvBKzp5aGzwsLW82gXyQ3_4DkiWW863bA?hl=sl&key=NHhwdS15X2N3SWpXUjdKb2hXVjBDTzR1VjV5NlZR Fotogalerija 2 je na: Video je na: https://www.youtube.com/watch?v=DdzhdK-tK0U&feature=youtu.be
VJ
|
|
|
|
Priprave na UTVV | |
|
VIPAVA 24 09 |
V UTVV so pripravili informacijo o svojih aktivnostih in o organizaciji treningov trejla po Vipavski dolini, ki jo povzemamo. Predstavniki UTVV smo bili tekom poletja prisotni na številnih turističnih in športnih sejmih ter prireditvah v Sloveniji in tujini. Izstopata tekaška festivala v Švici, Scenic trail Lugano in mitski Ultra-Trail du Mont-Blanc (UTMB), 170 kilometrov dolg tek okoli najvišje gore v Evropi, ki z izredno težavno traso poveže Francijo, Italijo in Švico. Na tekaški festival v Chamonix pride 10.000 tekačev, ki za UTMB zbirajo točke na kvalifikacijskih tekmah, med katerimi je tudi Ultra Trail Vipavska dolina. Bili smo tudi v Kranjski Gori, kjer so svoj trejl izvedli ob podpori in svetovanju vodje UTVV Boštjana Mikuža, ki se zaveda, da sodelovanje s partnerskimi tekmami doma in v tujini promovira UTVV in Vipavsko dolino. Prepoznavnost domače tekme dopolnjujejo tudi organizirani tekaški treningi, UTVV pripravljalne ture, pod vodstvom domačih ultrašev. Prvo bomo izvedli prav v nedeljo, 29. septembra, z vzponom iz Tihe doline na Golake ter mimo Iztokove koče po poti Slovenske planinske poti na Čaven. Znani pa so tudi že datumi drugih treningov v tem koledarskem letu. Na drugem jesenskem treningu (26. oktobra) bomo spoznavali vrhove Banjške planote med Idrijco in Sočo. Novost bo trening Na martinovo (9. novembra), s katerim bomo obkrožili vinorodne griče Zgornje Vipavske doline z vasmi Lože, Slap, Goče in Erzelj ter trening zaokrožili z odlično domačo kulinariko in pokušino mladega vina v eni izmed vipavskih vinskih kleti. Konec novembra (30. novembra) bomo pretekli del Spodnje Vipavske doline z znamenitim turistično-zgodovinskim spomenikom Cerje in vasjo Renče. Novoletni izziv bo še ena novost, to bo tekma za trening (26. decembra), ki jo bomo v sodelovanju z ŠKTD Sinji vrh izvedli po eni najbolj slikovitih in razglednih poti po robu Gore proti Materi Gorjanki na Predmeji in po čarobni Srednječavenski poti. Takoj po lanski prireditvi UTVV smo organizatorji energijo usmerili v aktivno promocijo za leto 2020 med največjimi tekaškimi prireditvami v svetu ter med najboljšimi domačimi in tujimi tekači. Leto 2020 bo tudi dogodku prineslo več novosti, ki bodo še bolj zaokrožile kulinarično, turistično in zgodovinsko ter festivalsko podobo UTVV, ki bo od 15. do 17. maja 2020, pozornost pa bomo posvečali tudi izobraževanju o zdravem aktivne športnem življenju. Vabljeni, da se skupaj z nami pripravite na Ultra Trail Vipava Valley 2020, vabljeni na UTVV pripravljalne ture. Seznam prvih petih tur: Fotogalerija: https://photos.google.com/share/AF1QipOHgvoILVe-B4wCpbGdmiqI9iI2X2RbtIiPXs2GvglZ4-8vOL4FvSwM_NNx6VdBEw?hl=sl&key=N0tjSlIyRDF5S0t1MWoyTmptWVQxcVZYYzctSU9B https://www.facebook.com/utvvslovenia/
|
|
|
|
15. Bubin spominski tek na Javornik | |
|
COL 22 09 |
Prestavitev s spomladanskega termina na jesenskega in poznejši start sta ob dejstvu, da so teku na Colu konkurirale druge tekaške prireditve, zredčila tekače, ki se borijo za točke PGT. Med 49 tekmovalci sta bila najhitrejša domača šampiona, Marko in Petra Tratnik. Zanj je bila to osma, zanjo peta zmaga na tej tekmi. Ohladitev je tekačem prijala, vendar so po prihodu v cilj poiskali topel kotiček v koči na Javorniku, kjer so pričakali avtobusni prevoz v dolino ali pa se še ogreti lotili še spusta nazaj do Cola, kjer so pod šotorom domačini pripravljali svoje tradicionalno zabavo. V dvoboju med šampionoma dosedanjih 14 tekov (Marko sedem, Simon šest zmag, eno pa ima Tržačan Moretton) je slavil Marko Tratnik, uvrščen v slovensko reprezentanco za svetovno gorskotekaško prvenstvo v Argentini sredi novembra. Tokrat je bil tek odločen že zgodaj, Simon Alič namreč zaradi težav s tetivo ni tekel s polno močjo. Razlika na cilju je bila skoraj dve minuti, še dobri dve minuti za Simonom pa je na tretje mesto prispel Anej Likar, ki se zadnje čase spet uvršča na stopničke PGT. Petra je zabeležila peto zmago s skoraj osmimi minutami prednosti. Tudi ona bo potovala v Argentino, kjer bo skušala popraviti doslej najboljšo uvrstitev na svetovnih prvenstvih, četrto mesto. Za tri leta starejšo Jasmino Munih (od Petre) je na tretjo stopničko stopila veteranke Urša Trobec, že lastnica medalje s svetovnega prvenstva, četrta pa je bila tretja predstavnica iz družine Tratnik, Tatjana, poročena Rušt. Kljub temu, da bolj malo trenira tek, ji njeni geni omogočajo dobre izide. Napišimo še letnice rojstev: Tatjana 1978, Marko 1986, Petra 1988. Za Uršo je bil ta tek predvsem iztek po 60-kilometrskem trejlu dan prej v Kranjski Gori, tam je bila absolutno četrta, v kategoriji pa je zmagala. Organizatorji iz društva Trillek so dobro opravili svoje delo, tisto osnovno, ni pa bilo kakšnih presežkov. Izidi so napisani brez klubske pripadnosti, je pa poznavalcem jasno, da so med moškimi prva tri mesta osvojili člani ŠD Nanos, med dekleti je Nanosu na stopničkah štrene mešala samo Urša, po novem članica KGT Papež. Zato pa so bili tekači na prizorišču vaške zabave deležni bogatejše izbire jedi kot običajno in izvrstnega sladoleda iz doline. Naslednji tek iz serije PGT bo 28. septembra Vzpon na Hleviše, za mladino in odrasle.
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij:ml. člani: Anej Likar Vsi izidi so v naši fotogaleriji 1, objavljeni pa bodo tudi na:
Fotogalerija 2 je na: https://photos.google.com/share/AF1QipM2imlxoRHfxBzmz6FHxjoEUbiNSjaCSWdBiSwGRZ3M_sa_X7CrQBlB0gNC_qWQzA?hl=sl&key=VUM4My1VNVpWeHFXN1lFT05FN3E1R0RNN1dzTXN3 Video je na:
|
|
Stran 1 od 26
