|
|
22. Gorski tek na Nanos | |
|
PODNANOS 13 10 |
PD Podnanos je 13. oktobra 2019 pripravil 22. izvedbo Gorskega teka na Nanos v spomin na Fabjana Furlana. Na cilju smo našteli 90 tekačev vseh starosti, najhitrejša sta bila Stanko Janžekovič in Klementina Lemut, ki je popravila (svoj) rekord za ženske. Na Nanosu se je iztekla sezona Primorskih gorskih tekov 2019, v kateri sta končna zmagovalca Simon Alič in Varineja Drašler (neuradno). Na zadnjem teku v sezoni PGT smo doživeli rekord proge za ženske in presenetljiv poraz Simona Aliča – na njegovo 60. zmago po letu 2010 bomo tako še malo počakali. Simon po sobotnem nastopu na Šmarni gori v nogah ni imel dovolj dinamita, da bi ugnal odličnega Stanka Janžekoviča, ki se je ob koncu sezone posvetil nekaterim tekom PGT, a doslej dalj kot do drugega mesta ni prišel. Poleg tega Simon še ni pozdravil ahilove tetive in nog ne obremenjuje na polno. Na tretjem mestu smo videli Nejca Lokarja, sicer močnejšega na ravnini, a bi lahko tudi na gorskih tekih prišel do lepih dosežkov. Med ženskami je bila najhitrejša Klementina Lemut. Svoj najboljši izid na Nanosu je izboljšala za skoraj minuto, in ker je bil tisti čas rekord, je logično, da je lastnica tudi novega najboljšega časa proge. Očitno je po rojstvu spet v odlični formi in morda lahko pričakujemo, da se bo njena gorskotekaška kariera zdaj nadaljevala na še višji ravni. Druga je bila Varineja Drašler, dan prej druga najhitrejša Slovenka na Šmarni gori (za Barbaro Trunkelj, tačas najboljšo v državi). Kljub težkim nogam je Varineja za Klementino zaostala le za dobro minuto in se zelo približala staremu rekordu. Tretja je bila Veronika Krečič. Komaj 13-letna Gaja Leban Jež je za konec sezone zasedla šesto mesto, in to po Šmarni gori, na kateri si je zagotovila zmago v slovenskem pokalu. Po neuradnem izračunu je Gaja v PGT skupno peta (v kategoriji druga), v naslednjem letu pa si želi priti na stopničke. Tokrat je Klementinini zmagi na vrhu stopničk za kategorijo mlajših veterank pridružila njena sestra Melita. Sodeloval je tudi Jošt Lapajne, a ne kot tekač, temveč kot trener. Na tekmo je pripeljal šest otrok, še trije člani TSK Idrija pa so tekmovali na rolkah. Zadnja tekma je določila še nekaj zmagovalcev kategorij za sezono, večina pa jih je bila znanih že prej. Naštejmo zmagovalce PGT 2019, seveda neuradno – uradni izidi bodo razglašeni na zaključni prireditvi v Gaberjah 1. decembra 2019: Varineja Drašler, Tina Šorli, Nataša Drašler, Mihaela Tušar, Marta Šorli, Anej Likar, Simon Razpotnik, Elis Filipipč, Borut Mlakar, Simon Strnad, Slavko Prezelj, Zvonko Šulin. Med članicami ni nobena tekmovalka izpolnila pogoja šestih nastopov. Za otroška kategorije nimamo podatkov. V absolutni razvrstitvi so na stopničkah ob zmagovalcih Simonu Aliču in Varineji Drašler še Elis Filipič in Mihaela Tušar ter Simon Strnad in Urša Trobec. Na Nanosu ni bilo Urše Trobec, ki je bila na vseh predhodnih tekih, je pa tudi 20. tek opravil Mitja Farkaš. Urša je, tudi to so neuradni podatki, edina z 19 teki. Na isti dan in v istem času je TSK Nanos pripravil tudi rolkarski vzpon na Nanos, 2. Tinetov memorial. Z veliko prednostjo je zmagal Marko Tratnik, med ženskami pa je bila najhitrejša Jasmina Munih. Tekmovalo je 19 športnikov.
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij:ml. člani: Anej Likar Vsi izidi so v naši fotogaleriji 1, objavljeni pa bodo tudi na: Fotogalerija 1 je na: Fotogalerija 2 je na: Fotogalerija 3 je na: Video je na: VJ
|
|
|
|
Nova zimska serija reXovih tekov | |
|
IZOLA, KOPER 12 10 |
Ekipa prostovoljcev Ljudstva tekačev (LT) nadaljuje s pripravljanjem brezplačnih reXovih tekov, povezanih z Istrskim maratonom, ki tudi sam načrtuje tekaške priprave na sedmo izvedbo Istrskega maratona (4. in 5. aprila 2020, začetek prijav 1. decembra 2019). Pozimi 2019/2020 se bo odvila tretja serija reXovih tekov, predvideni so štirje teki. Prvega bo LT pripravilo v soboto, 23. novembra 2019, kot vselej bo start in cilj pri Rudi v Izoli. Vsi reXovi teki so brezplačni. Potek tekov bo enak, kot je bil doslej, teklo se bo proti Žusterni in nazaj, po progi dolžine 4.200 metrov. Začetek tekov, vedno ob sobotah, je postavljen na 9. uro, prijaviti se bo mogoče od 8.30 dalje. Tisti tekači, ki so že tekli na teh tekih in so zadržali stalno startno številko, se bodo lahko samo postavili na start – in tekli. Vse ostalo je skrb organizatorjev. Novinci, ki se bodo odločili za stalno startno številko, bodo svoje podatke povedali samo enkrat, ob prvi prijavi. Prevzeli bodo startno številko in bodo uvrščeni na seznam pripadnikov LT (kajti reXov tek je – formalno gledano - tek za LT, na lastno odgovornost vsakega tekača). Pripadnost LT prinaša tudi redno prejemanje opozoril na aktualne tekaške dogodke ter obvestil o na spletnih straneh LT objavljenih zapisih, fotogalerijah in video posnetkih tekov, ki jih spremlja LT. Trije najhitrejši moški in tri ženske bodo vsakokrat prejeli medalje, razglašeni bodo zmagovalci letnikov, s posebno formulo pa bodo dosežki preračunani za sestavo dveh seznamov izidov, ločeno za moške in za ženske, s katerima bodo izničene starostne razlike med tekmovalci. Z drugimi besedami: starejši od 30 let bodo deležni bonusa, odvisno od let, tako da se bodo vsi lahko primerjali med seboj. Nadaljujemo s prakso, da prvih deset na tem seznamu starostno preračunanih izidov prejme točke (prvi 10 … deseti 1), ki jih bomo na koncu sešteli in dobili absolutni vrstni red vseh štirih tekov, najboljši (3+3) pa bodo nagrajeni. Nadaljevala se bo tudi tradicija nagrajevanja zmagovalcev s šampanjcem. Pa to ne pomeni, da so dobrodošli samo hitri tekmovalci. Ti sicer dajo lesk tekmovanju in ob njih se tudi počasnejši bolje počutijo (in česa naučijo), še bolj pa smo veseli tekačev, ki se lotevajo prvih korakov na tekaških progah in »čistih« rekreativcev. LT ceni vsakogar, ki se odloči, da pride teč na naše teke, ne glede na svojo pripravljenost, ob tem pa zna počastiti zmagovalce. Vsi organizatorji smo prostovoljci, za tekače smo pripravljeni zastaviti svoj čas, energijo in dobro voljo – in včasih tudi poseči v lastno denarnico. Startnine ni, za kritje minimalnih stroškov izvedbe pa so dobrodošli prostovoljni prispevki. Seznam tekov:sobota, 23. novembra 2019sobota, 28. decembra 2019sobota, 11. januarja 2020sobota, 8. februarja 2020
VJ (avtor je član ekipe organizatorjev teka)
|
|
|
|
41. Goriški čezmejni polmaraton | |
|
GORICA 06 10 |
Gruppo marciatori Gorizia (GMG) je prvo oktobrsko nedeljo izpeljalo 41. čezmejni polmaraton mesta Gorice. Na slovenskem terenu so italijanskim organizatorjem, kot to počnejo že dolga leta, priskočili na pomoč člani ŠD Mark iz Šempetra. Najboljša slovenska uvrstitev je šesto mesto Jane Kotar Ilijaš. Od 354 tekačev iz osmih držav, kolikor so jih našteli na cilju, je bilo 22 Slovencev, ki v Gorico ne zahajajo več tako množično kot pred leti, ko so tudi marsikdaj krojili vrh izidov. So pa bili vsi zadovoljni s tekom in so se v Gorici dobro počutili. Tokrat sta bili naši najvišji uvrstitvi šesto mesto Jane Kotar Ilijaš in enajsto Marjana Robiča. Slovenska so bila še štiri prva mesta in dve drugi v kategorijah. Goriški teki običajno postrežejo tudi z nastopi afriških atletov. Zaradi denarnih nagrad najboljšim in finančno podprtih vrhunskih časov imajo rekreativni tekači priložnost na delu videti (in z njimi deliti progo) odlične tekmovalce. Tako je bilo tudi tokrat. Vrh izidov je izpisalo pet Kenijcev, prvi in drugi sta sicer zaostala za najboljšim časom teh polmaratonov (zaradi spremembe proge se rekordi štejejo na novo), toda oba pa sta tekla hitreje od slovenskega rekorda na tej razdalji (Roman Kejžar, 1:02:49, leta 2000 v Ferrari). To je bil užitek za tekaške sladokusce, čeprav tokratni Kenijci v morju vrhunskih tekačev iz te države doma ne sodijo med najboljše. Zmagovalec Charles je dosegel drugi najboljši čas goriških polmaratonov, za najboljšim je zaostal za 21 sekund. Pri ženskah sta bili na startu dve Etiopijki, ob njiju pa nekdanja evropska prvakinja v maratonu, tudi večkratna olimpijka, Anna Incerti s Sicilije. Anna je prepričljivo ugnala tekmici, najboljša dekleta pa so po prihodu na cilj, seveda utrujena, pokazala veliko dobre volje in medsebojne solidarnosti. Anna je za najboljšim ženskim časom zaostala samo za pet sekund. Goriški polmaraton (Maratonina Transfrontaliera Citta di Gorizia) je vstopil v peto desetletje, zadnji dve ga vodi predsednik GMG Emiliano Feleppa. 41. izvedba na prvo oktobrsko nedeljo se je morala soočiti s konkurenco miljskega Evromaratona, kar zadeva Slovence z novomeškim polmaratonom in še z nekaj drugimi teki, tako da število tekačev ni doseglo 400. Sicer pa za goriški polmaraton, katerega trasa šest kilometrov poteka tudi po slovenskih tleh in je svojevrsten dokaz čezmejnega tekaškega sodelovanja, velja, da sodi med bolje organizirane tekaške prireditve. Slovenci ga imamo tik pred nosom, Primorci tako rekoč na domačem dvorišču, odlikuje pa ga tudi neproblematičnost pri vpisovanju, ki je na večini italijanskih tekov glavna ovira za naše tekače. Teki GMG so bili vedno prijazni do slovenskih tekačev, nekaj let so Primorci v okviru nabrežinskega polmaratona imeli celo svoje (odprto) prvenstvo. Po tem, ko Palmanova, tam je teklo tudi po 800 Slovencev, ni več gostoljubna, so goriški cestni teki lahko še bolj priljubljena destinacija. V prihodnjem letu bo GMG 26. januarja 2020 pripravil Soški polmaraton (Maratonina del' Isonzo), 18. oktobra 2020 pa Goriški polmaraton. Briškega polmaratona (Maratonina del Collio) prihodnje leto ne bo. Tema dvema tekoma velja posvetiti več pozornosti, kot smo jo doslej, saj za Slovence zaradi svojih značilnosti predstavljata zanimivi destinaciji. Ljudstvo tekačev v sodelovanju z GMG pripravlja še nekatere dodatke tema tekoma, ki bodo slovenskim tekačem Ronke in Gorico naredili še privlačnejša. O tem vas bomo kmalu obvestili, vsekakor pa 26. januar in 18. oktober velja že zdaj vpisati na tekaški koledar.
Izidi:Absolutno, moški:
11. Marjan Robič (AK Triglav Kranj) 1:18:06, 13. Mirko Janjatovič (KGT Papež) 1:20:15 Ženske:
6. Jana Kotar Ilijaš (DLT Filipides) 1:30:30, 8. Maruša Turk 1:33:20 Zmage v starostnih kategorijah so si priborili Jana Kotar Ilijaš, Valda Dornik, Tomaž Kalan in Mirko Janjatovič, drugi mesti sta osvojila Matjaž Vrhunc in Marjan Robič Fotogalerija 1 je na: Fotogalerija 2 je na: Video je na:
VJ
|
|
|
|
19. Vzpon na Hleviše | |
|
IDRIJA 28 09 |
Člani TSK Idrija so zadnjo soboto v septembru izpeljali svoj Vzpon na Hleviše, priljubljeno izletniško točko Idrcev. Merili so se kolesarji in gorski tekači, med slednjimi sta bila najhitrejša Simon Alič in Varineja Drašler. Vremenska napoved ni bila najboljša, toda start in celoten tek sta se odvijala v prijetnih razmerah za 71 tekmovalcev (18 otrok in 53 odraslih) na 5,8-kilometrski progi s 470 višinskih metrov. Tudi podelitev priznanj je še potekala v lepem vremenu, celo sonce se je nekajkrat pokazalo, potem pa se dež ni znal več zadrževati. Prireditev je potekala po ustaljenem protokolu, organizatorji so se potrudili tudi s praktičnimi nagradami, ki jih je delil žreb. V odsotnosti nekaterih odličnih domačih tekačev in tekačic sta slavila letošnja zmagovalca PGT v skupni razvrstitvi. Simon Alič je v seznam dežurnega statistika PGT Aneja Likarja vpisal 59. zmago v tem pokalu po letu 2010, Varineja Drašler pa šesto. Boj za drugo mesto med moškimi je bil negotov do konca, v njem pa je Elis Filipič zmogel za tri sekunde boljši čas od Aneja Likarja. Nehvaležno četrto mesto je (spet) pripadlo Denisu Štenklerju. Edino Simon se je spustil pod mejo 30 minut. Med ženskami je slavila mladost, Varineji je sledila še mlajša klubska kolegica Dominika Zupančič Valant (letnika 1995 in 1999), tretja pa je bila veteranka Urša Trobec. Na četrto mesto se je uvrstila Gaja Leban Jež (2006). Gaja se je za nastop odločila kljub temu, da jo je dan pozneje v Kopru čakal nastop na državnem prvenstvu. To je bila predzadnja tekma sezone, preostaja le še tek na Nanos (13. oktobra). Tekli bodo sicer še 1. decembra, toda tek na Tabor bo – kot običajno – štel že za sezono 2020.
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij:ml. člani: Anej Likar ml. dečki: Luka Močnik (AD Posočje) ml. deklice: Vita Leban Jež (AD Posočje) st. deklice: Pia Eržen Vsi izidi so v naši fotogaleriji 1, objavljeni pa bodo tudi na: http://www.primorskigorskiteki.si/index.php/rezultati-2019 Fotogalerija 1 je na: https://photos.google.com/share/AF1QipNj92Bj05wy_VzyHRzlM9c5ZnB4JJrUryvBKzp5aGzwsLW82gXyQ3_4DkiWW863bA?hl=sl&key=NHhwdS15X2N3SWpXUjdKb2hXVjBDTzR1VjV5NlZR Fotogalerija 2 je na: Video je na: https://www.youtube.com/watch?v=DdzhdK-tK0U&feature=youtu.be
VJ
|
|
|
|
Priprave na UTVV | |
|
VIPAVA 24 09 |
V UTVV so pripravili informacijo o svojih aktivnostih in o organizaciji treningov trejla po Vipavski dolini, ki jo povzemamo. Predstavniki UTVV smo bili tekom poletja prisotni na številnih turističnih in športnih sejmih ter prireditvah v Sloveniji in tujini. Izstopata tekaška festivala v Švici, Scenic trail Lugano in mitski Ultra-Trail du Mont-Blanc (UTMB), 170 kilometrov dolg tek okoli najvišje gore v Evropi, ki z izredno težavno traso poveže Francijo, Italijo in Švico. Na tekaški festival v Chamonix pride 10.000 tekačev, ki za UTMB zbirajo točke na kvalifikacijskih tekmah, med katerimi je tudi Ultra Trail Vipavska dolina. Bili smo tudi v Kranjski Gori, kjer so svoj trejl izvedli ob podpori in svetovanju vodje UTVV Boštjana Mikuža, ki se zaveda, da sodelovanje s partnerskimi tekmami doma in v tujini promovira UTVV in Vipavsko dolino. Prepoznavnost domače tekme dopolnjujejo tudi organizirani tekaški treningi, UTVV pripravljalne ture, pod vodstvom domačih ultrašev. Prvo bomo izvedli prav v nedeljo, 29. septembra, z vzponom iz Tihe doline na Golake ter mimo Iztokove koče po poti Slovenske planinske poti na Čaven. Znani pa so tudi že datumi drugih treningov v tem koledarskem letu. Na drugem jesenskem treningu (26. oktobra) bomo spoznavali vrhove Banjške planote med Idrijco in Sočo. Novost bo trening Na martinovo (9. novembra), s katerim bomo obkrožili vinorodne griče Zgornje Vipavske doline z vasmi Lože, Slap, Goče in Erzelj ter trening zaokrožili z odlično domačo kulinariko in pokušino mladega vina v eni izmed vipavskih vinskih kleti. Konec novembra (30. novembra) bomo pretekli del Spodnje Vipavske doline z znamenitim turistično-zgodovinskim spomenikom Cerje in vasjo Renče. Novoletni izziv bo še ena novost, to bo tekma za trening (26. decembra), ki jo bomo v sodelovanju z ŠKTD Sinji vrh izvedli po eni najbolj slikovitih in razglednih poti po robu Gore proti Materi Gorjanki na Predmeji in po čarobni Srednječavenski poti. Takoj po lanski prireditvi UTVV smo organizatorji energijo usmerili v aktivno promocijo za leto 2020 med največjimi tekaškimi prireditvami v svetu ter med najboljšimi domačimi in tujimi tekači. Leto 2020 bo tudi dogodku prineslo več novosti, ki bodo še bolj zaokrožile kulinarično, turistično in zgodovinsko ter festivalsko podobo UTVV, ki bo od 15. do 17. maja 2020, pozornost pa bomo posvečali tudi izobraževanju o zdravem aktivne športnem življenju. Vabljeni, da se skupaj z nami pripravite na Ultra Trail Vipava Valley 2020, vabljeni na UTVV pripravljalne ture. Seznam prvih petih tur: Fotogalerija: https://photos.google.com/share/AF1QipOHgvoILVe-B4wCpbGdmiqI9iI2X2RbtIiPXs2GvglZ4-8vOL4FvSwM_NNx6VdBEw?hl=sl&key=N0tjSlIyRDF5S0t1MWoyTmptWVQxcVZYYzctSU9B https://www.facebook.com/utvvslovenia/
|
|
|
|
15. Bubin spominski tek na Javornik | |
|
COL 22 09 |
Prestavitev s spomladanskega termina na jesenskega in poznejši start sta ob dejstvu, da so teku na Colu konkurirale druge tekaške prireditve, zredčila tekače, ki se borijo za točke PGT. Med 49 tekmovalci sta bila najhitrejša domača šampiona, Marko in Petra Tratnik. Zanj je bila to osma, zanjo peta zmaga na tej tekmi. Ohladitev je tekačem prijala, vendar so po prihodu v cilj poiskali topel kotiček v koči na Javorniku, kjer so pričakali avtobusni prevoz v dolino ali pa se še ogreti lotili še spusta nazaj do Cola, kjer so pod šotorom domačini pripravljali svoje tradicionalno zabavo. V dvoboju med šampionoma dosedanjih 14 tekov (Marko sedem, Simon šest zmag, eno pa ima Tržačan Moretton) je slavil Marko Tratnik, uvrščen v slovensko reprezentanco za svetovno gorskotekaško prvenstvo v Argentini sredi novembra. Tokrat je bil tek odločen že zgodaj, Simon Alič namreč zaradi težav s tetivo ni tekel s polno močjo. Razlika na cilju je bila skoraj dve minuti, še dobri dve minuti za Simonom pa je na tretje mesto prispel Anej Likar, ki se zadnje čase spet uvršča na stopničke PGT. Petra je zabeležila peto zmago s skoraj osmimi minutami prednosti. Tudi ona bo potovala v Argentino, kjer bo skušala popraviti doslej najboljšo uvrstitev na svetovnih prvenstvih, četrto mesto. Za tri leta starejšo Jasmino Munih (od Petre) je na tretjo stopničko stopila veteranke Urša Trobec, že lastnica medalje s svetovnega prvenstva, četrta pa je bila tretja predstavnica iz družine Tratnik, Tatjana, poročena Rušt. Kljub temu, da bolj malo trenira tek, ji njeni geni omogočajo dobre izide. Napišimo še letnice rojstev: Tatjana 1978, Marko 1986, Petra 1988. Za Uršo je bil ta tek predvsem iztek po 60-kilometrskem trejlu dan prej v Kranjski Gori, tam je bila absolutno četrta, v kategoriji pa je zmagala. Organizatorji iz društva Trillek so dobro opravili svoje delo, tisto osnovno, ni pa bilo kakšnih presežkov. Izidi so napisani brez klubske pripadnosti, je pa poznavalcem jasno, da so med moškimi prva tri mesta osvojili člani ŠD Nanos, med dekleti je Nanosu na stopničkah štrene mešala samo Urša, po novem članica KGT Papež. Zato pa so bili tekači na prizorišču vaške zabave deležni bogatejše izbire jedi kot običajno in izvrstnega sladoleda iz doline. Naslednji tek iz serije PGT bo 28. septembra Vzpon na Hleviše, za mladino in odrasle.
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij:ml. člani: Anej Likar Vsi izidi so v naši fotogaleriji 1, objavljeni pa bodo tudi na:
Fotogalerija 2 je na: https://photos.google.com/share/AF1QipM2imlxoRHfxBzmz6FHxjoEUbiNSjaCSWdBiSwGRZ3M_sa_X7CrQBlB0gNC_qWQzA?hl=sl&key=VUM4My1VNVpWeHFXN1lFT05FN3E1R0RNN1dzTXN3 Video je na:
|
|
|
|
X-tek Dimnice šestič | |
|
SLIVJE 15 09 |
Ljudstvo tekačev je skupaj s soorganizatorji 15. septembra, na prazni češp, v Slivju izpeljalo šesti X-tek Dimnice. Teklo je 78 tekačev, ob Slovencih še številni Italijani in ruska tekačica, najhitrejša pa sta bila Edi Benko in Nicol Guidolin. Dan je bil lep, v Slivju se je tokrat zbralo zelo veliko obiskovalcev kraške jame, s svojo številnostjo so kar presenetili člane Jamarskega društva Dimnice, ki so ob varovanju tekačev opravili še štiri vodenja po Dimnicah. Člani Jamarske zveze Slovenije so v podzemlje ponesli tudi Blaža, ki zaradi invalidnosti sam nikoli ne bi mogel na ogled jame. Za zmago sta se tokrat neposredno, z istočasnim startom, merila predvsem Edi Benko in Žan Žgavc, oba letnika 1999, oba jamarja. Hitrejši je bil Edi, ki redno teče na gorskih tekih PGT, Žan pa je bil tretji, kajti med njiju se je vrinil nerjaveči zamejski tekaški veteran Paolo Glavina. Visoko je bil še en veteran, Izolan Asim Kaltak, letnik 1957, uvrstil se je na šesto mesto. Najstarejši tekač je bil Sergio Englandi, letnik 1939. Med ženskami je slavila Nicol Guidolin. Na svoj račun je pripisala tretjo zmago, ob dveh drugih mestih. Bila je zelo hitra, zaostala je samo za tremi najhitrejšimi moškimi. Nicol v Slivje vedno pride z velikim veseljem, organizatorji pa se vselej razveselijo njenega optimizma in prijaznosti, ne samo tekaške hitrosti. Druga je bila Annalisa Muran, tretja pa Rusinja Elena Safonova, sicer tudi članica ekipe organizatorjev. Priznanja najhitrejšim je podeljevala županja občine Hrpelje-Kozina, glavne pokroviteljice teka, Saša Likavec Svetelšek. To je bila prva etapa mednarodne Jamske kombinacije, druga, tek skozi Briško jamo (Grotta Gigante) bo na sporedu 24. novembra 2019. Najboljših pet moških in pet žensk bo prejelo še posebna priznanja. Organizatorji teka skozi Briško jamo Cronotraversata del Maestro so sporočili, da bodo vsi udeleženci X-teka pri njih deležni posebnega popusta, za prijavo bodo namesto 18 plačali 15 evrov.
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Vsi izidi so v fotogaleriji: Fotogalerija 2 je na: Fotogalerija 3 je na: Video je na:
VJ
|
|
|
|
4. Bovec maraton | |
|
BOVEC 14 09 |
Tekaško društvo Bovec je 14. septembra 2019 četrtič pripravilo svoj Bovec maraton novega štetja (prvo serijo maratonov so izpeljali na začetku 80. let 20. stoletja). Na cilju smo našteli 1204 tekače iz 21 držav, od tega 144 maratoncev, 12 več kot lani. Maratonski tek je veljal tudi za Odprto prvenstvo Primorske, zmagala sta Franci Volkar in Neža Mravlje. Najprej so startali udeleženci Zabavnega teka na osem kilometrov, teklo je več žensko kot moških. Zmagal je domači favorit Tobi Gaberšček, ki pa se v času razglasitve izidov ni prikazal na prizorišču. Drugemu Aljažu Makovcu je sledil Filippo Pagavino, Italijan, ki zelo rad prihaja na slovenske, zlasti primorske teke, zadnjič je tekel v Postojni. Med ženskami je slavila Kristina Bele, premagala je tudi drugouvrščeno Nizozemsko Dorian Van Den Burg in Avstrijko Birgit Paulitschke. Med polmaratonci in maratonci so že prevladovali moški, skupni seštevek po spolih pa je skoraj izenačen (615:589). Opazna je prisotnost žensk na najdaljši progi, kaže, da impresivni vzponi na zadnjem delu proge nežnega spola ne prestrašijo. Na cilju smo našteli 110 maratoncev in 34 maratonk. Na 22-kilometrski (pogojno rečeno polmaratonski) progi je s kar precej truda zmagal Robert Kotnik. Za njim je s skokom tek končal Avstrijec Gernot Hammer, tretji je bil Boštjan Jenčič. Po lanski maratonski zmagi je Jasmina Pitamic Vojska letos presedlala na polmaraton in zmagala s četrturno prednostjo, tudi ona je tek končala s skokom. Sledili sta ji Belgijka Debby Gabriels in Italijanka Alessandra Gratton. Zmagovalec maratona je bil že drugič (prvič je slavil predlani) Gorenjec Franci Volkar, drugi je bil Klemen Rojnik, na cilju je bil kar izčrpan, tretji pa Gregor Močnik iz Tolmina. Med ženskami je zmagala Neža Mravlje, hčerka prvega zmagovalca bovškega maratona (leta 1981 je zmagal Dušan Mravlje). Tako kot Jasmini sta tudi Neži, tokrat s polurno zamudo, sledili tujki, Čehinja Lucie Krajčova in Italijanka Elisa Pivetti, ki je bila tretja že lani. Neža je bila predlani v Bovcu druga najhitrejša maratonka, njen takratni čas je bil za deset minut slabši. Za razliko od tekačev na krajših progah so maratonci tarnali zaradi vročine, Neži – denimo -, pa je bilo sonce bolj všeč kot naliv z bliskanjem pred dvema letoma. Ker so se za uvrstitev Odprtega prvenstva Primorske v maratonu potegovali tekači s slovenskim državljanstvom, je bila razvrstitev na vrhu pri moških enaka kot v glavni tekmi, pri ženskah pa sta Neži družbo delali Urška Lamovec in Alenka Kontelj, peta in šesta na cilju glavne tekme. Četrta maratonka je bila 25-letna Veronika Cencen. Veronika je raziskovalka na področju bioinženiringa, trenutno živi, študira (pripravlja doktorat) in dela v Švici, tek pa je ob ritmični gimnastiki njen glavni šport. V ritmični gimnastiki (je neverjetno gibčna, kar ji med drugim omogoča njena drobna dekliška postava) je bila leta 2013 članica državne reprezentance, ki je nastopila na univerzijadi. Je prava svetovljanka, živela je že v kar nekaj državah, med drugim govori mandarinsko kitajščino. Svoje nekajdnevno bivanje v Sloveniji je izkoristila za nastop v Bovcu, bovškega maratona pa se je lotila brez pravega treninga, njen najdaljši tek doslej, Wings for Life World Run, je bil dolg 33 kilometrov. Kljub temu je prišla tik pod stopničke – in bila na cilju seveda dodobra izmučena. Drugo mesto v primorski uvrstitvi ji je ušlo zaradi nesporazuma: ko je izpolnjevala prijavo, so ji rekli, naj napiše kraj bivanja, to pa je tačas Švica, čeprav je Veronika slovenska državljanka. Na Primorskem je tekla na zadnjem Šmarskem gorskem teku, kjer je zmagala v svoji kategoriji. Morda bomo to zanimivo tekačico kmalu spet videli na primorskih in slovenskih tekih. Neža Mravlje je v Bovcu zmagala še na četrtem slovenskem cestnem maratonu (Radenci, Ljubljana, Istrski, Bovec) in osvojila slovenski tekaški Grand Slam. Po naših podatkih je to že prej uspelo tudi Jasmini Pitamic Vojska, za druge maratonce (predvsem maratonce) pa nimamo podatkov in prosimo za dopolnitev te statistike. Ne bi bilo slabo, če bi se ta tekaški GS uveljavil, to bi prispevalo k zanimivosti in dodatni privlačnosti teka.
Izidi:Maraton, absolutno, moški:
Ženske:
Odprto prvenstvo Primorske v maratonu:Moški:
Ženske:
Polmaraton (22 km):Absolutno, moški:
Ženske:
8 km:Absolutno, moški:
Ženske:
Vsi izidi so na: Fotogalerija je na: Video je na:
VJ
|
|
|
|
26. Gorski tek Ivana Anderleta na Črno prst | |
|
PODBRDO 07 09 |
PD Podbrdo, ki praznuje svojo 60-letnico, je na prvo soboto v septembru pripravilo 26. gorski tek na Črno prst, veljaven za točke PGT in Pušeljc štirih primorsko-gorenjskih gorskih tekov. Zmagala sta Simon Alič in Varineja Drašler, ki si je že zagotovila skupno zmago v PGT za letošnje leto. Teklo je 109 tekačev, med njimi tudi tokrat s startno številko, ki je enaka zaporedni oznaki teka, Peter Čufer, eden od treh tekačev, ki so se v zgodovino vpisali kot udeleženci prvega slovenskega gorskega teka, edini, ki je odtekel vseh 25 tekov doslej (lani je tek preprečilo neurje). Spomnimo, zgodba o slovenskih gorskih tekih se je začela 9. avgusta 1970 s prvim tekom na Črno prst. Zmagovalca 6,3 kilometra dolgega teka s 1.320 metri vzpona sta Simon Alič in Tina Klinar. Oba sta na tej tekmi že slavila, Tina pred dvema letoma, Simon pa je bil takrat tretji in je tokrat tekel dve minuti hitreje (Tina je bila za dobre tri minute počasnejša). Za Simona je bila to 58. zmaga v PGT, za Tino pa četrta, beleženo od leta 2010 naprej. Vreme ni bilo neprijazno, lahko bi lahko bilo (lanske izkušnje) precej slabše. Na vrhu razgleda ni bilo, vrh Črne prsti je bil v megli. A Simona to ni kaj dosti motilo, kmalu po startu je ubral svoj ritem in prvi prečkal ciljno črto. Za Tino je na drugo mesto pritekla Varineja Drašler in postala skupna zmagovalka PGT 2019, saj je nobena od tekmic ne more več ujeti. Tretja je bila neverjetna Mihaela Tušar, ki je odlično opravila s to kraljevsko progo. Med moškimi je drugi v cilj pritekel Stanko Janžekovič (drugi je bil tudi na Širokem), tretji pa je bil Dušan Globočnik Soudi. Letošnja zmagovalka PGT Varineja se je teka udeležila nenačrtovano ter z nekaj treme zaradi težavnosti in ugleda teka. Pohvalila je trud organizatorjev in se zahvalila navijačem, skupno zmago pa komentirala z besedami: "Sicer sem si v letošnji sezoni tekov PGT priborila že kar nekaj lepih mest na stopničkah, vendar skupnega točkovanja nisem podrobno spremljala, zato me novica o skupni zmagi v absolutni konkurenci med ženskami preseneča. Glede na to, da moja tekaška pot traja šele slabi dve leti, je takšen dosežek krepko nad mojimi pričakovanji. K temu so, poleg treninga, definitivno pripomogli spodbujanje staršev, sotekačev in navijačev ter vsa nova prijateljstva, ki so se spletla na tekih. To je tudi tisto, kar v PGT šteje največ." Nekaj skrbi med tekači je vzbudila informacija, da tokrat ne bo mogoče na cilj dostaviti prtljage tekačev. Izteklo se je brez večjih težav, saj ni bilo hujšega mraza ali padavin. Pa tudi na vrhu so organizatorji poskrbeli, da tekačev ni preveč zeblo, kot vsako leto jih je dočakala sadna kupa s smetano, ob njej pa topel čaj. Razglasitev z okrepčilom so pripravili pri gasilskem domu v Podbrdu. Razdelili so tudi priznanja tekačem, ki so odtekli vse štiri teke Pušeljca. Letos jih je bilo 45, od tega 35 moških in 10 žensk. Naslednji tek iz serije PGT bo prestavljeni tek na Colu, izpeljali ga bodo v nedeljo, 22. septembra, start pa bo kasneje kot običajno, od 13.30.
Izidi:Moški absolutno:
Ženske absolutno:
Zmagovalci kategorij:ml. člani: Marko Abram
Fotogalerija je na:
AL, VJ
|
|
|
|
5. dobrodelni Postojnski tek | |
|
POSTOJNA 31 08 |
ŠD Postojna teče je v sodelovanju s poletnim kulturnim festivalom Zmaj 'ma mlade zadnjo soboto v avgustu petič pripravilo dobrodelni Postojnski tek. Lansko udeležbo so podvojili, na cilju smo našteli približno 60 otrok in 170 odraslih tekačev, na 10-kilometrski progi sta zmagala Matej Jurančič in Klementina Lemut, na 5-kilometrski pa Fillipo Pagavino in Zdravka Penko. Tokratna udeležba je organizatorje prijetno presenetila, teklo je dvakrat več tekačev kot lani. Proračun je podprlo precejšnje število sponzorjev, od postojnske občine naprej, tako da so tekači, ob predhodni prijavi so za startnino odšteli 10 evrov, za svoj denar dobili veliko: dobro izvedbo teka, vrečko, topli obrok (joto), sadje na cilju, majico, najboljši nagrade, koncu pa je žreb razdelil še nekaj praktičnih nagrad. Povejmo, da je njihova spletna stran (skupaj s FB profilom) zelo dobro urejena, pregledna in informativna, ena boljših tekaških. Progo so tekači hvalili. Organizatorji so uspeli progi za odrasle izpeljati v dobršni meri mimo prometnic, nekaj več vzponov pa tekmovalcev ni motilo. Nasprotno, trasi sta jim všeč, le z reditelji ju niso uspeli pravočasno dovolj temeljito pokriti, tako da je – na primer – zmagovalec krajšega teka zašel, kar pa mu ni odvzelo veliko časa in je ohranil prednost pred mlajšim tekmecem istega imena na drugem mestu. Filippo Pagavino sodi med boljše tekače v Furlaniji-Julijski krajini in z veseljem prihaja na teke v zahodni konec Slovenije, Filip Jerala pa pri 15 letih obeta še lep tekaški napredek (družina Jerala je v Postojni uspešno streljala z vsemi petimi topovi). Tretji je bil domačin Aljaž Plevnik. Na desetkilometrski progi je bil najhitrejši vsestranski športnik Matej Jurančič (rad se zabava tudi z veslanjem), tek mu je bil všeč, sledila sta mu Simon Kočevar (nekdanji biatlonec, tudi član slovenske olimpijske reprezentance) in Rok Prelc (tudi nogometaš in balinar). Medtem ko so si prva tri mesta na krajši progi razdelile »prave« rekreativke, je bila trojica najhitrejših deklet na daljši progi precej bolj tekmovalno usmerjena. Zmagovalka Klementina Lemut in druga Jana Bratina, obe iz Vipavske doline in obe še sveži mamici, sta že Slovenijo zastopali na pomembnih tekmah v gorskem teku, zdaj pa sta na poti vrnitve med najboljše. Trenutno gre bolje Klementini, ki je po porodu že zabeležila nekaj lepih uvrstitev. Tretja, Postojnčanka Rebeka Petrovčič, raje teče na ravninskih tekih in ima doma pokal skupne zmagovalke Primorskih pokalnih tekov. V videu smo zbrali nekaj izjav najhitrejših. Vsi so pohvalili prireditev. Filippo je povedal, da sicer ne govori slovensko, a mu je bil tek všeč, v Postojno je prinesel pozdrave iz Italije. Klementina je pričakovala ravninski tek, dobila pa (skoraj) gorskega, ki jo je navdušil. Predstavnik organizatorjev je napovedal, da bo iztržek za dobrodelni namen verjetno blizu 2000 evrov, izročili ga bodo postojnskemu društvu prijateljev mladine, ta pa ga bo namenil dekletu, ki jo ostalo brez staršev.
Izidi:10 km, absolutno, moški:
Ženske:
5 km, absolutno, moški:
Ženske:
Fotogalerija 1 je na: Fotogalerija 2 je na: Video je na:
VJ
|
|
|
|
8. Gorski tek na Angelsko goro | |
|
OTLICA 25 08 |
ŠKTD Sinji vrh je zadnjo nedeljo v avgustu osmič pripravilo gorski tek na Angelsko goro. Na dobre štiri kilometre dolgi progi mimo Otliškega okna s 600 metri vzpona se je merilo 71 odraslih, na krajši progi pa še 18 otrok. Najhitrejša med prvimi sta bila Simon Alič in Varineja Drašler. Po izredno slabem vremenu in ne preveč spodbudnem številu odraslih tekačev na lanskem teku (otroški tek so takrat odpovedali) je narava tokrat udeležence nagradila z ugodnimi razmerami, edino burja ni mirovala – ampak preveč izbirčni pa tudi ne smemo biti. Na progo se je podalo 13 tekačev več kot lani, zmagovalec pa je bil isti, Simon Alič, ki ima tudi na Otlici status gorskotekaške legende. Na startu se je napovedoval dvoboj za sladokusce, Simon proti stalnemu članskemu reprezentantu Gašperju Bregarju, med ženskami pa naj bi se bitka vodila med predstavnicami mladega novega vala, z Varinejo Drašler na čelu, in proslavljenimi veterankami Mihaelo Tušar, Uršo Trobec, Marto Šorli ... Uvodna ravnina je bolj ustrezala Gašperju, vendar se je njegova prednost stopila v strmini, kjer ima Simon zelo malo enakopravnih nasprotnikov, ne samo v Sloveniji. Na cilju je ura pokazala, kljub temu, da Gašper ni varčeval z močmi, Simon pa je čutil posledice kolesarjenja na Krvavec dan prej, minuto prednosti za starejšega tekmeca. Gašper z nastopom razumljivo ni bil tako zadovoljen kot Simon, njegov komentar je bil jedrnat: »V redu. Trening.« Na tretje mesto se je uvrstil Anej Likar, iz tekme v tekmo je v boljši formi, ob prvih dveh je bil tokrat samo še on s časom pod 30 minutami. Anej ne obvlada samo teka in kolesarjenja (pred dnevi se je dobro odrezal na tridnevni etapni dirki po Furlaniji), temveč tudi statistiko. Njegovi zapiski pričajo, da je Simon na Otlici zabeležil že 57. zmago v PGT po letu 2010. Med dekleti je Varineja Drašler slavila prepričljivo, z dvema minutama prednosti, pred Mihaelo Tušar in Uršo Trobec. Lani je bila druga, za Nicol Guidolin, tokrat pa se je Tržačanka odločila za nastop na idrijskem sobotnem Hg trejlu. Vse tri najhitrejše na Otlici so v tem času tekmovalno polno zasedene. Mihaela se je prav tako dokazovala na (skoraj) domačem idrijskem trejl prizorišču, Urša je dan prej na državnem prvenstvu v trejlu na Pohorju osvojila naslov prvakinje med veterankami, Varineja pa se je kot članica ene od slovenskih štafet v družbi še drugih kandidatk za državno reprezentanco udeležila močne mednarodne tekme v Collini (tam so tekli še nekateri udeleženci teka na Angelsko goro). Na otliških stopničkah je bila – logično - najbolj utrujena Urša, med tremi tekmicami tista z najdaljšim tekmovalnim stažem v PGT. Statistika pravi, da ima Varineja zdaj pet zmag v PGT. Nastopilo (in osvajalo medalje) je tudi nekaj italijanskih tekačev, med katerimi je Otlica priljubljena tekaška destinacija. V otroški konkurenci je bil najhitrejši Luka Močnik, ki že dolgo ne pozna poraza, ob spodbujanju očeta Gregorja, tudi osvajalca medalje, pa si je močan aplavz za svoj nastop prislužil Lukov mlajši bratec, še ne triletni Bine. Ob sicer korektni izvedbi teka je treba povedati, da so nekateri tekači imeli pripombe na varovanje proge. Na enem od križišč ni bilo dovolj jasno označeno, v katero smer se teče, pa tudi vrata med pašniki v zadnjem delu proge so se zapirala in ustavljala tekače. Naslednji tek iz serije PGT bo gorski tek na Črno prst (7. septembra).
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij:ml. člani: Gašper Bregar Vsi izidi so na: Fotogalerija 1 je na: Fotogalerija 2 je na: https://photos.google.com/share/AF1QipOjtb_tX6t5N7SUPV18U6h8KbQOJF_r7s9AdKUM9iE7eFIBbcbZJdYAzEU11DTPcQ?hl=sl&key=amxYMlphblljVzQydTgyR3UzcDIwUVB1a240dzZB Video je na:
VJ
|
|
|
|
18. Tek na Tabor | |
|
SEŽANA 24 08 |
ŠD Kraški tekači je ob sežanskem občinskem prazniku pripravilo 18. izvedbo Teka na Tabor. Teklo je 48 tekačev, ob njih je sodelovalo še kakšnih 30 članov društva Sožitje, najhitrejša pa sta bila Borut Margon in Sergeja Lipušček. Župan David Škabar je nagovoril tekače, udeležence Teka na Tabor, ki ga ob občinskem prazniku tradicionalno pripravljajo Kraški tekači, potem pa jih pospremil na 7,5 kilometra dolgo progo. Nastopilo je 48 tekačev (lani, ob slabem vremenu, jih je bilo 33), ob njih pa se je teka udeležilo (tudi odtekli so krajšo progo in si vsi prislužili medalje) še približno 30 članov društva Sožitje. Vreme je bilo prijetno za tek, pa tudi ostali elementi organizacije so omogočili prijetno atmosfero. Tekači so ob pašti poskusili pršut, narezan z 89 let staro salamoreznico, ki jo je – tako kot lani - upravljal Vojko Markočič. Ni manjkalo niti terana, delili so praktična darila. Glavno, panoramski izlet z letalom za tri osebe, je žreb dodelil Matevžu Permetu. Kraška podružnica Društva za zdravje srca in ožilja je tudi tokrat opravljala zdravstvene meritve, Marko Goranič pa je tek odprl s svojimi golobi. Borut Margon je peto mesto iz leta 2015 letos nadgradil z zmago, bil je edini, ki je tekel pod 30 minutami. Drugi je bil Ervin Furlan, kljub lažjim zdravstvenim težavam, tretji Primož Cergolj. Med ženskami je lansko zmago ponovila Sergeja Lipušček, Kristina Bele je prav tako ponovila lansko tretje mesto, Rebeka Petrovčič pa je z lanskega četrtega skočila na drugo mesto.
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Vsi izidi so na voljo v fotogaleriji. Fotogalerija je na: Video je na:
VJ
|
|
|
|
18. Tekaški vzpon na Široko | |
|
MOST NA SOČI 15 08 |
ŠKTD Lom je za 18. Vzpon na Široko (za gorske tekače in kolesarje ter za cestne kolesarje) pripravil nekaj sprememb, tako da so stari rekordi arhivirani. Nova najboljša časa med tekači sta postavila Simon Alič in Sergeja Lipušček. Lani smo slišali predloge, kako popestriti prireditev, ki ob športnem delu vedno prinese tudi kulinarično obilje, tako za tekmovalce kot njihove spremljevalce. Namesto za štafete ali kaj podobnega so se organizatorji letos odločili za premestitev startnega mesta iz Mosta na železniško postajo in za spremembe tras. Cestni kolesarji so dobili daljšo, 26-kilometrsko progo, gorski tekači in kolesarji pa za malenkost daljšo progo z malo manj višinci. Tekači spremembe ocenjujejo ugodno, menijo, da je zdaj proga še prijetnejša. In kaže, da je tudi hitrejša (zmagovalka, ki je že lani postavila rekord, je letos zabeležila še 34 sekund boljši čas). Uradno tekmovalci premagujejo 580 višinskih in 4.900 dolžinskih metrov. Prijavljen je bil tudi Miran Cvet, eden od dveh trenutno najboljših slovenskih gorskih tekačev, vendar ga v Most ni bilo. Pogrešali smo dvoboj Cvet : Alič, Simon pač v drugih tekmecih ni imel dovolj močne konkurence, ki bi ga prisilila, da bi tekel hitreje. Najbliže mu je prišel še en Gorenjec, Stanko Janžekovič. Po lanskem teku, ko je samo Simon uro ustavil pod 30 minutami, je bilo letos vpisanih pet časov, boljših od pol ure. Tretji je bil presenetljivo Borut Albreht iz Hotedršice, sicer odličen ravninski tekač, ki pa praviloma ne teče gorskih tekov. Med ženskami je bila spet najboljša, tako kot lani, nepopustljiva idrijska profesorica matematike Sergeja Lipušček, letnik 1966. Neprimerno mlajši Varineja Drašler (Sergeja je starejša od Varinejinih staršev, ki sta tudi tekla na Široko) in Ana Vrečar, klubski kolegici v TK Šmarnogorska naveza, ji nista prišli do živega, sta ji pa dovolj dobro dihali za ovratnik, da je Sergeja vpisala odličen čas. Varinejin čas je bil boljši od lanskega Sergejinega rekorda. Pripisali so ji najverjetneje napačen čas in ji odškrnili sekundo, saj je bila čez ciljno črto pred Matevžem Permetom, kateremu so uradno dodelili čas 32:35. Moralo bi biti obratno. Tudi sicer je bilo z objavo vrstnega reda nekaj težav, v času, ko nastaja ta zapis, je na seznamu tistih, ki naj ne bi končali teka, kar nekaj takšnih, ki so zagotovo prečkali ciljno črto. Otroških nastopov ni bilo veliko, tekli so samo mlajši dečki in deklice, so pa bili njihovi nastopi srčni in dober zgled za odrasle. Zmagovalca sta bila pričakovana, Luka in Vita sta najbolje zastopala svoji družini, brez katerih bi bila ta konkurenca bistveno bolj siromašna. Bolje kot pisanje izidov je organizatorjem uspevalo skrbeti za okusno, obilno in ne predrago hrano, za tekmovalce pa so tradicionalno priskrbeli tudi praktične nagrade. Naslednji tek iz serije PGT bo otliški gorski tek 25. avgusta.
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij:ml. člani: Borut Albreht Vsi izidi so na Fotogalerija 1 je na: Fotogalerija 2 je na: https://photos.google.com/share/AF1QipNPeMae7V9RYMwQcGG4BwN1cWZoapyYI3IK4mRLG8fBASTlkpOsaxykGRhazDGdsQ?key=Y0drVm9URFZic2tualpaTXpYS1hfdS1FUEJQU1l3&hl=sl Fotogalerija 3 je na: Video je na:
|
|
|
|
K24 ultra-trail | |
|
ČRNA NA KOROŠKEM 09 08 |
Na premierni izvedbi vikenda ultra trejlov v Črni smo na cilju 100- in 50-kilometrske preizkušnje našteli 379 tekmovalcev iz 22 držav (odstopov niti ni bilo veliko, nekaj deset), po dve zmagi so si pripisali Slovaki in Slovenci. Pohval je bilo veliko, saj so se koroški organizatorji res potrudili, nekaj malega pa je bilo tudi kritike. Koroška ultra tekaška prireditev je nastala iz preizkušnje K24, katere vsebino razkriva ime: koroški vzponi (na pet gora) v manj kot 24 urah. Komur to uspe, se vpiše v ekskluzivni klub gorskih tekačev. Tradicionalno progo na velikih višinah, ki zaobjame Peco, Olševo, Raduho, Smrekovec in Uršljo goro (dva dvatisočaka in trije vrhovi nad 1600 m), so podaljšali za 15 kilometrov in prišli do stotice. Uršlji gori, napornemu vzponu in dolgemu spustu, za konec sledi še en vzpon, pomenil naj bi dodatnih 200 višincev, v resnici pa je višincev precej več, in tudi mikro izpeljava trase je zaguljena, zato je bil ta del proge deležen največ kritike tekačev. Verjetno se da tistih 15 kilometrov izpeljati kako drugače, do tekačev prijazneje. Črna, s svojo smučarsko kraljico Tino na čelu, je tekače sprejela nadvse gostoljubno, izkazala se je tudi s svojo gostinsko (ugodne cene, kakovostna hrana) in prenočitveno ponudbo, županja Romana Lesjak pa je bila v organizacijo tudi povsem delovno vpeta. V Sloveniji, kjer trejli rastejo kot gobe po dežju, se zdi, da so Korošci s svojo srčnostjo in pozitivno energijo na dobri poti, tako da zanje konec poletja ne bo težav, kar zadeva udeležbo. Na daljši progi se je začelo v moški konkurenci zelo hitro. Povedel je Marjan Zupančič, nato pa se je s Slovakom Priadko začelo izmenjavanje v vodstvu. Dvojec Marjanov je razpadel na dobri polovici proge, ko je našega Marjana zvil želodec, težava, ki ga muči že nekaj tekem zapored. Zupančič je odstopil, kljub temu, da so bile noge še močne; nekaj časa namerava zdaj teči samo krajše teke, vključno z državnim prvenstvom na Pohorju. Slovaškemu Marjanu, ki je pred tekmo menda bil na Koroškem na pripravah, se je nasmihal za tamkajšnje višince fenomenalen čas pod 12 urami, a tudi štiriminutna zamuda ni pokvarila podobe odličnega tekača. Drugo in tretje mesto sta zasedla Jan Božič iz Idrije in Tilen Potočnik iz Mozirja. Med ženskami je bila favoritinja Katja Kegl Vencelj, a je prvo četrtino proge presenetljivo vodila Viktorija Modrijan. Viktorija teče šele pet let, na trejle (in kakšen gorski tek) se je s cestnih tekov preusmerila še pozneje. Tekla jih je pretežno na Hrvaškem, je pa letos v Vipavi na petdesetici osvojila četrto mesto, in to kljub grdemu padcu. V cestnem teku ima že tudi naslov državne prvakinje v polmaratonu, na tretjem Istrskem maratonu pa je bila tretja. Katja je Velenjčanko po četrtini proge dohitela in kljub težavam z želodcem na cilju arhivirala kar prepričljivo prednost, je pa drugo mesto v zahtevni mednarodni konkurenci doslej največji uspeh Viktorije na trejlih, dragocen tudi zato, ker je bil to njen prvi nastop na tako dolgi progi. Kakovostni vrh slovenskih ultra trejl tekačic se še naprej širi. Na 50 kilometrov so bile razlike med najhitrejšimi (razumljivo) manjše. Aljoša Smolnikar je v finišu ugnal Avstrijca Sebastiana Steindla, Korošec Tadej Grilc pa si je z 20-minutno zamudo za Sebastianom priboril bron. Pri dekletih je Silvia Petrjanošova Slovaški priskrbela drugo zmago, pol ure zaostanka pa za Primorko Meto Trampuž vsekakor ni bil problem, veselila se je drugega mesta. Tretja je bila še ena Primorka, Tina Medved. Organizatorji so v absolutnih kategorijah razglašali samo zmagovalce, ne pa tudi drugo- in tretjeuvrščenih. Med številnimi tekači, ki so koroške vršace izbrali za svojo prvo stotico, je bila tudi ultrakolesarka Bernarda Jurič. Kmalu se bo odpravila na novo avstralsko avanturo, po lanskih 12.000 kilometrih avstralskega križa (je edina, vključno z moškimi, ki ji je to uspelo v enem koledarskem letu). Stotico je zmogla kljub napaki pri izbiri obutve in padcu, ta nastop je bil odličen trening za septembrski Race to The Rock – takrat bo divjino premagovala tudi peš, s kolesom na ramenih … Pri podeljevanju priznanj je pomagala Tina Maze, Andrea Massi pa je dolgo vztrajal v ciljnem prostoru in s čestitkami sprejemal tekače na koncu njihove poti. Zabavala se je tudi njuna hčerka, zvedava Anouk.
Izidi:100 km (5420 v/m), absolutno, moški:
Ženske:
50 km (2550 v/m), absolutno, moški:
Ženske:
Vsi izidi so na: Fotogalerija je na: Video je na:
VJ
|
|
|
|
8. Šmarski tek | |
|
ŠMARJE PRI SEŽANI 03 08 |
Tek, ki pravzaprav niti ni pravi gorski tek, je pa v sporedu Primorskih gorskih tekov, je tudi tokrat zadovoljil pričakovanja udeležencev. Prvič so pripravili dva teka, na 7,7 (275 višincev) in 4 kilometre, na njih pa je nastopilo rekordno število tekačev, 129. Na daljši progi, za točke PGT, sta med 112 tekači slavila Varineja Drašler in Marko Tratnik, ki je izboljšal svoj prejšnji rekord.
Konkurenca je bila verjetno najmočnejša doslej. Za prihod v Šmarje sta se odločila Mojca Kermavnar in Mitja Kosovelj. Dveletni Lovro se je, medtem ko sta starša tekla, zabaval v družbi za malenkost mlajše Mete, hčerke Lucije Krkoč in Jurija Vidriha. Lucija tokrat ni tekla, na vrsti je bil Jurij. Marko Tratnik je po nekajletni odsotnosti spet tekel (sestro Petro so zadržali drugi opravki) in po pričakovanju se je za zmago meril z Mitjem. Svetovni prvak teče poredko, o rednem treniranju ni govora, njegov zadnji uradni nastop se je zgodil pred nepolnim letom v italijanski Collini. Šmarje so bile nekakšno ogrevanje za letošnji nastop štafet v Collini 18. avgusta, ko bo Edvin Kosovelj močni mednarodni konkurenci spet po robu postavil slovenske trojke na ravni državne reprezentance. Med moškimi omenimo deveto mesto Filipa Jerale (zmagovalec v kategoriji), letnik 2004; pri tem je bil za mesto boljši od očeta Boruta (tretji v kategoriji), pred leti enega boljših slovenskih maratoncev. Petčlanska družina Jerala je bila v Šmarjah najuspešnejša, ob navedenih dveh se je s šestim mestom v kategoriji izkazal še Jakob (2006), uspešni pa sta bili tudi dekleti, mama Marjeta je bila četrta absolutno in je zmagala v kategoriji, hčerka Ana pa je bila peta v kategoriji, a je pred njo še vsa tekaška prihodnost (letnik 2009). Med ženskami je svojo četrto zmago v PGT požela Vrhničanka Varineja Drašler, trojko mladosti na stopnicah pa sta dopolnili Veronika Krečič in Gaja Leban Jež, ki ji lahko pripišemo posebno priznanje za najuspešnejši nastop med mladimi (letnik 2006). Mojca Kermavnar, v času pred materinstvom že tudi državna prvakinja, se je uvrstila na 13. mesto, vse drugače pa bo, ko bo ta mlada zdravnica zaključila specializacijo in se spet lahko posvetila treningu. In ni izključeno, da bo tudi Mitja še našel čas in motivacijo za nastopanje v državni reprezentanci … Tekači so pohvalili zasnovo te tekaške prireditve in trud organizatorjev. Zanimivo je, da je največ pohval prišlo iz ust najboljših, mednarodno najbolj uveljavljenih tekmovalcev. Naslednji tek iz serije PGT bo Vzpon na Široko 15. avgusta, ki prinaša kar nekaj sprememb, zato svetujemo natančnejše branje razpisa.
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij:ml. člani: Filip Jerala (Let's dance) Vsi izidi so objavljeni na: Fotogalerija 1 je na: Fotogalerija 2 je na: Fotogalerija 3 je na: Video je na:
VJ
|
|
|
|
13. Gorski tek na Bevkov vrh | |
|
GORENJE JAZNE 21 07 |
Na 13. Gorskem teku na Bevkov vrh je nastopilo 91 odraslih tekačev, ki so tekli na 6-kilometrski progi s 500 višinskimi metri, in 14 otrok. Zmagala sta Uroš Rozman in Klementina Lemut. Poletni čas za množičnost nekaterih tekov, vročini navkljub (ali pa prav zato, saj je v višjih legah nekoliko bolj sveže), ni noben problem. Govorimo o tekih, za katere se organizatorji potrudijo in jih izpeljejo predvsem z dobro voljo. Tek na Bevkov vrh se je tako na predzadnjo nedeljo v juliju lahko pohvalil s več kot stotimi tekači, kar je za gorske teke zelo lepo število. Po porodu se je na tekaške proge vrnila Klementina Lemut in mlajšim tekmicam, ki so v času njene odsotnosti nanizale nekaj lepih uvrstitev, sporočila, da morajo še naprej računati z njo. Spodbujala jo je družina in ob koncu so se skupaj veselili že enajste Klementinine zmage, kot je zabeležil natančni statistik PGT Anej Likar. Drugo in tretje mesto so osvojila mlade sile, Varineja in Ana iz TK Šmarnogorska naveza. Otroci so tekli na krajši progi. Med fanti je – kot običajno – slavil Luka Močnik, ob njem pa še Anuška Gruden in Pia Eržen, vsi trije predstavniki AD Posočje. Popolno slavje Tmincev … Naslednji tek iz serije PGT bo 3. avgusta Šmarski tek.
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij:ml. člani: Anej Likar (ŠD Nanos) Vsi izidi so na: Fotogalerija 1 je na: Fotogalerija 2 je na:
|
|
|
|
9. Val Resia Vertical | |
|
STOLVIZZA (SOLBICA) 06 07 |
Tudi na deveti izvedbi rezijanskega vertikala smo videli slovensko zmago, celo dve: kralja tega teka Simona Aliča in novinke Tine Klinar. Slovenskih zmag je zdaj osem, sedem moških in ena ženska. Val Resia Vertical sodi med najlepše gorske teke na vzhodnem koncu Italije, v Benečiji. Slovenska beseda se v rezijanskih dolinah počasi umika pred agresivno italijansko narodnostno politiko, ki je celo potres pred desetletji izkoristila za uveljavljanje italijanstva. Če politika ne razume, v čem je bogastvo sožitja različnih kultur, pa je pri tekačih drugače. V Solbici, kjer smo se sicer pogovarjali samo v italijanščini, so se z ramo ob rami borili italijanski in slovenski tekači, ob doslej najmnožičnejši udeležbi tekačev Primorskih gorskih tekov (ducat Slovencev in še pol toliko Italijanov). Rezijanski gorski tek je že vseh devet let pri srcu nekaterim slovenskim tekačem, redkim, a toliko boljšim na progi. Ob Ajdovcu Ivu Keteju, ta že dve desetletji raziskuje tekaško dogajanje v tistem koncu Italije, v krogu tekačev častno mesto pripada Simonu Aliču, tekaškemu uživaču, pri katerem – presenetljivo spričo njegove izredne uspešnosti – tekmovalnost ne šteje toliko kot druge značilnosti tekem in okolij, v katerih se te odvijajo. Simon je letos v Solbici, to je slovensko ime Stolvizze, nastopil že sedmič. Ko smo ga spraševali, koliko zmag je že zbral v Reziji, ni vedel odgovora. Na tekoče nas je spravil šele uradni napovedovalec na podelitvi priznanj: Simon ima zdaj šest zmag, edinkrat ko ni zmagal, je bil drugi, pred njim je bil precej mlajši gorenjski »sosed« Luka Kovačič – z aktualnim rekordom. Poglejte si video o tekmi leta 2012, ko je Simon zmagal pred tremi afriškimi tekači (https://www.youtube.com/watch?v=-Aei7xqgWxg). Naslednje leto ga ni bilo v Rezijo, tako da sta zgornji dve stopnički zasedla Afričana, slovenski ugled pa je leta 2013 s tretjim mestom obranil Sebastjan Zarnik. Že dolgo vsi v Solbici vedo, kdo je Simon, imenujejo ga The King of Resia, rezijanski kralj. Tokrat so se organizatorji dan pred tekmo zaradi neugodne vremenske napovedi odločili za spremembe na progi. Prestavili so tako start kot cilj in progo skrajšali na dve tretjini običajne (ta je malo manj kot 1100 višinskih metrov). Za obveščanje prijavljenih tekačev na slovenski strani je poskrbel Ivo, v funkciji enega od dveh koordinatorjev Primorskih gorskih tekov (rezijanski vertikal sodi med teke PGT, šteje za udeležbo), vsekakor pa je spreminjanje elementov tekme v zadnjem hipu zmanjšalo število udeležencev. Na cilju smo našteli 105 moških in 23 žensk. Vreme je zdržalo, dež je bil uvideven, prišel je z iztekom razglasitve. Simonu krajšanje proge ni bilo pretirano všeč, a se je z njim sprijaznil – in spet zmagal. Med ženskami je zmagala Tina Klinar, to je bil njen prvi nastop v Reziji, proga pa ji je zelo všeč. Tudi Mihaela Tušar je v Solbici tekla premierno, veteranka si je priborila srebro. Simon je – logično sklepanje – postal tudi rekorder spremenjene proge, za katero pa je vprašanje, kdaj jo bodo spet uporabili. Čudovita proga na vrhu nagradi z dih jemajočim pogledom na sosednje vršace, ob progi pa so na ogled slapovi in tolmuni. Pa ne samo na ogled, večina tekačev si je v smaragdni vodi privoščila osvežitev.
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Video je na:
VJ
|
|
|
|
12. Tek po Šentviški planoti | |
|
PONIKVE 23 06 |
Za 12. izvedbo Teka po Šentviški planoti so »Panikuci« obnovili in razširili svojo lovsko kočo. Teklo je 55 odraslih in 10 otrok, skupaj torej 65 tekmovalcev za točke PGT. Najhitrejša na nekaj manj kot 9-kilometrskem teku sta bila Denis Štenkler in Mihaela Tušar. Za Denisa je bila to premierna zmaga v pokalu PGT, za Mihaelo pa 30. (po letu 2010, za to obdobje za statistiko v pokalu skrbi Anej Likar).
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij:ml. člani: Denis Štenkler
https://photos.google.com/share/AF1QipNhZUuqXA2eLdP0tIOExNd_XDh2yr6gdTLQnPM6KEgY4xhbLTwVXDKLjF-5EKlxOQ?hl=sl&key=dktQNVJyd2U0M1pQMEI1aEtDQTlNanhsa0poR3FB Video je na:
VJ
|
|
|
|
Podbrdo Trail Running Festival 2019 | |
|
PODBRDO 15 06 |
Letošnji Podbrdo Trail Running Festival (PTRF), graparski festival trejlov, je pritegnil približno 400 tekačev iz 18 držav, v ponudbi pa so bili otroški in mladinski teki, Graparski trimček (s posebno podskupino gasilcev), Gorski maraton štirih občin (GM4O) in Ultra Pušeljc trejl (UPT). GM4O je veljal tudi za državno prvenstvo, sicer pa so v Podbrdu točke nabirali udeleženci PGT. Za tekače je skrbela številna ekipa organizatorjev in drugih prostovoljcev, tako prek palca lahko ocenimo, da je za vsakega tekača skrbel po en prostovoljec. GM4O je doživel 18. izvedbo, UPT pa peto. Sobota in nedelja, 15. in 16. junija 2019, sta bila najbolj vroča dneva v zgodovini graparskih tekov. Maratonce je po spustu s Črne prsti v dolini pričakala vroča sopara in niti proga, speljana po gozdu, ni prinesla temperaturnega olajšanja. Še huje je bilo na stokilometrski (za nekaj kilometrov krajši od dosedanje) progi Pušeljca, ki povezuje Primorsko in Gorenjsko in ki maratonski trasi dodaja Blegoš in Ratitovec. Ta dolgo je zmoglo 40 tekačev, 35 moških in 5 žensk, odstopilo pa je 13 moških in ena ženska. Ponovno se je pokazalo, kako trdožive so tekačice, delež odstopov pri njih je na dolgih progah po pravilu nižji od deleža moških. Ko se enkrat odločijo za soočenja z ultrami, prej popustijo ultre kot tekačice … Od približno 200 maratoncev jih je na cilj prispelo 170, 125 moških in 45 žensk. Ekipa iz Podbrda, iz sosednjih krajev in občin, pa tudi iz oddaljenejših koncev Slovenije (na zadnji okrepčevalnici Kovce je dežurala ekipa Istrskega maratona, ki sta ji gostoljubje nudila Slavko Prezelj in Marjeta Golja) je spet pokazala svojo srčnost, ki je zaščitni znak prireditve, v katere središču sta Jožko Dakskobler in njegova družina. V Ljudstvu tekačev, kjer imamo priložnost primerjati pristope in načine izvedbe različnih tekaških prireditev, ugotavljamo, da se njihova tehnična izvedba sicer razlikuje, srečujemo se tako z enostavnimi kot z organizacijsko in tehnološko dodelanimi izvedbami, srčnost, prijaznost in dobra volja pa so povsod na prvem mestu, kar tekači, še zlasti žlahtno ljudstvo ultrašev, nadvse cenijo. Tako je bilo tudi tokrat na vseh prizoriščih PTRF, ob ugotovitvi, da tako skrbno in bogato založenih okrepčevalnic v tem koncu Evrope ne najdeš. Ultra je prvo mesto prinesla v Sloveniji doslej neznanemu Švicarju Adrianu Brennwaldu, že zmagovalni Tinko Štendler je bil drugi (a najhitrejši Slovenec), Andi Mamić pa je tretjemu mestu na vipavski stomajlerici dodal še eno tretje mesto - in bil obakrat drugi najhitrejši Slovenec. Med petimi dekleti, ki so dosegle cilj, je bila najhitrejša Manja Frece pred Evo Urbanc in Drago Žbontar. Prav vse so fascinirale s svojo mirnostjo in neizmerno potrpežljivostjo, garnirano z dobro voljo. Državna prvaka v gorskem maratonu sta postala brat in sestra Marko in Petra Tratnik, njuno veselje nad dosežkom, izbruh čustev in njihovo delitev med sotekmovalci, zabeleženo na našem videu, si morate ogledati. Marko se je na srečo še spominjal proge s prvega nastopa v Podbrdu, tako da ga napačno umeščen trak kakšen kilometer pred ciljem (tam je ostal po mladinski tekmi) ni zmedel. Organizatorji so ga takoj prestavili, da ni bilo zapletov z naslednjimi tekači, pa je tudi zasluga Markove izdatne prednosti na cilju. Simon Strnad je tekel s še dobro vidnimi posledicami padca na Mali gori pred tednom dni, tudi še odprto rano, a si je na koncu izboril četrto mesto, peti pa je bil Marjan Zupančič, nedosegljiv s sedmimi zmagami na tem maratonu. Med ženskami je bila četrta Mihaela Tušar, to je bil njen 13. nastop in vselej je prišla na cilj med najboljšimi. Nimamo podrobnejših podatkov o tekačih, ki so največkrat odtekli katero od prog v Podbrdu, vemo pa, da sta bila tam na vseh 18 izvedbah Urša Trobec in Peter Macuh, slednji je zadnjih pet let tekel stotico. Tudi tokrat je bil uspešen, kljub temu, da je že začel s poškodbo in da je še dodatno staknil na poti. Graparski trimček je preteklo 84 tekačev in tekačic, zmagala sta Britanec Oliver Thorogood in Katja Jensterle. Še anekdota z najdaljše proge. Japonec Šigeru Macumoto je skupaj s prijateljem Borisom Kolmanom, Anjo Komic Golar in dvema metlama nekaj po šesti uri zjutraj prispel na okrepčevalnico Kovce. Na vprašanje, kako se počuti, je odgovoril, da je zelo utrujen. Sledila je kratka psiho terapija osebja okrepčevalnice s ponavljanjem besed: nisem utrujen. Boris je temu dodal: potrebujem slovensko ženo (verjetno gre za njuno interno šalo). Po nekaj ponovitvah, vsaka naslednja je bila bolj energična, je Šigeru na koncu, ob smehu vseh prisotnih, prepričljivo izjavil: nisem utrujen, ne potrebujem slovenske žene! (vse v angleščini). In skupina je v živahnem tempu opravila še s preostalimi sedmimi kilometri do cilja. Tudi ta utrinek je zabeležen v videu LT.
|
|
|
|
2. Refoškov tek | |
|
MAREZIGE 09 06 |
Prostovoljci Ljudstva tekačev so 9. junija 2019 drugič pripravili Refoškov tek. Najhitrejša sta bila Gorazd Šorn in Marina Andrašič, tudi zmagovalka prvega teka. Ker so organizatorji praznika refoška svojo prireditev zaradi preobilice prireditev v maju prestavili na začetek junija, so se tekači morali soočiti z vročino. Ta je marsikoga tudi odvrnila od sodelovanja, nekateri pa so tisto nedeljo odšli na katerega od drugih tekov, med drugim tudi na državno prvenstvo v gorskem teku. Zbralo se je 32 tekačev vseh starosti, ob 9. uri, uro prej kot lani, so se napotili po severnem pobočju pod Marezigami, spustili so se 170 metrov in se nato za prav toliko metrov povzpeli, s štiri kilometre dolgo progo, speljano po asfaltu, poljskih poteh in po gozdnih stezah, pa so opravili v času od dobrih 18 do 51 minut. Večini je bila proga všeč, le na gležnje je bilo treba paziti, ker je bila podlaga – takšni so trejli – na nekaterih delih sestavljena iz kamenja in gradbenega materiala (tako na vasi ravnajo svoje poti). Zabeležili so en padec in obtolčeno koleno, nekaj težav s krči je imela tudi ena od tekačic, ki so ji pomagali v cilj, tako da ni izgubila uvrstitve. Najuspešnejša družina so bili Šornovi z Gorenjske. Zmagal je Gorazd, Polona je bila druga, za prihodnje leto pa sta obljubila, da pripeljeta s sabo še kakšnega prijatelja teka. Če se pošalimo na račun Gorenjcev: to jima ne bo težko, samo povedati jim morata, kaj vse so tekači dobili brezplačno. Bodimo konkretni. Tek je bil brezplačen (a organizatorji so sprejemali prostovoljne prispevke za kritje stroškov), tekači so dobili osvežilne pijače, sadje, posebej za ta tek oblikovane piškote izpod rok Moskovčanke Elene, ki se je pridružila ekipi Ljudstva tekačev, najhitrejši so dobili medalje in tehnične majice, žreb je vsakemu drugemu dodelil praktično nagrado (glavni dve sta bili startnini na naslednjem Istrskem maratonu), organizatorji praznika (Marica Babič, Sandro Dokić in sodelavci) so za tekače pripravili degustacijo najbolje ocenjenih vin, za povrh pa so vsem postregli z golažem in polento. Ni slabo, kajne? Gostoljubnost na kvadrat. Marežgani so s tekom dobili nekaj dodatne promocije, ne gre pa zanemariti niti dejstva, da so jim Vili Plahuta in prostovoljci Ljudstva tekačev očistili prijetno sprehajalno pot na robu vasi, ki jo bodo lahko uporabljali, dokler se spet ne zaraste. Še za zabavni program je bilo poskrbljeno. Petletna Ana je po tem, ko je pretekla in prehodila progo, kolegom sotekačem še zapela. Siva pot je bila (verjetno nehote izbran) poklon Gorenjcem, pa tudi drugim, za katerimi sta bila ob neurejenih poteh tudi slaba dva kilometra asfalta. Ko si bodo prostovoljci Ljudstva tekačev odpočili, bodo razmislili, kaj jeseni še ponuditi tekačem, zlasti tistim manj izkušenim. Morda se bo po serijah strogo ravninskega reXovega teka prilegal še kakšen trejl ali pa morda celo kakšen manj naporen gorski tek. Ampak ne pričakovati, da se bosta vedno tako obilno cedila med in mleko …
Izidi:Moški:
Ženske:
Fotogalerija (tudi z vsemi izidi) je na: Video je na:
VJ (avtor je član skupine prostovoljcev LT)
|
|
Stran 1 od 25
