|
|
11. Tek na Angelsko goro | |
|
OTLICA 17 09 |
|
Enajsto izvedbo Teka na Angelsko goro sta izpeljala DLT Filipides in ŠKTD Sinji vrh, prvi tek za odrasle, drugega za otroke. Zmagovalca na petkilometrski progi s 730 metri vzponov sta Marko Tratnik in Varineja Drašler. Marko je nekoliko zaostal za svojim lanskim časom, Varineja pa je svoj dosežek izboljšala za poldrugo minuto. Tako kot lani je bil start v ajdovskem športnem centru Pale, cilj pa nekaj metrov pred lansko ciljno črto na Otlici, tako da smo letos spet dobili nova rekorda proge. Otroci so tokrat tekli v neposredni bližini ciljnega mesta članskega teka, na krožni 300-metrski kros progi brez bistvenih sprememb v višini, najmlajši en krog, nekoliko starejši dva, najstarejši pa so zaokrožili trikrat. Vreme je bilo prijetno za tek, na odprtem še nekoliko prevroče. Našteli smo 53 odraslih tekačev in 44 otrok, skupaj torej 97 udeležencev, ki so jih (predvsem mladino) spremljali številni starši. Lani je bilo udeležencev 89, torej nekaj manj, je pa takrat teklo več odraslih (71) in manj otrok (18). Simona Aliča niti letos ni bilo na startu, na stopničkah so stali isti trije kot lani, le da je drugo mesto, za Markom Tratnikom, tokrat zavzel Uroš Vodopivec, Uroš Rozman pa je bil tretji. Med ženskami je od lanske prve trojice tokrat na stopničkah stala Varineja Drašler, lani druga za Lucijo Krkoč, ki letos ni tekla, je pa s sabo pripeljala ekipo mladih tekačev ŠD Nanos. Varineja je postavila peti čas, samo štirje moški so bili pred njo, njena prednost pred Anjo Mikuž je znašala dve minuti. Petra Tratnik je bila tretja s še malo večjim zaostankom za Anjo, veselila se je napredka mlajših tekmic (Varineja je letos najboljša gorska tekačica v Sloveniji, Anja pa je postala članica reprezentance). Od šestih najvišjih mest so jih kar pet osvojili tekači in tekačice ŠD Nanos, družinsko pa so najviše posegli Tratniki (Markova boljša polovica Nadja je bila četrta). Vse kaže, da je bil otliški tek zadnji v tej sezoni, kajti Vzpon na Hleviše je odpovedan (organizator ne more zagotoviti varne trase, načete v neurijih), prav tako ne bo teka na Nanos. Predsednika PD Podnanos Boštjana Nabergoja smo vprašali, kako kaže z njihovim tekom. Povedal je, da dela na cesti Podnanos-Eko koča Nanos še potekajo in do predvidenega datuma teka (8. oktobra) niti še nekaj tednov kasneje ne bodo končana, posledično pa ni mogoče računati na ustrezno dovoljenje upravne enote za izvedbo teka. PD bo zato na predvideni dan izpeljalo samo planinski pohod, jubilejni 25. gorski tek pa pride na vrsto prihodnje leto. Udeležba na pohodu NE BO ŠTELA KOT UDELEŽBA V PGT! Tekače PGT tako čaka le še zaključna prireditev 3. decembra v Gaberju; takrat bo TD Burja organizirala tradicionalni Gorski tek na Tabor, ki bo štel za sezono 2024. Vodstvo PGT bo po izpadu dveh tekov ustrezno prilagodilo pogoje za osvajanje priznanj in nagrad. OPRAVIČILO: prvotno so bile vnesene napačne povezave do fotogalerije, zdaj je to urejeno, hvala za razumevanje. Izidi, absolutno:Moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij:ml. člani: Matija Bolko
Najhitrejša na Otlici sta bila Marko Tratnik in Varineja Drašler.
Video je na: (1) Tek na Angelsko goro 2023 - YouTube
VJ
|
|
|
30. Gorski tek na Črno prst | |
|
PODBRDO 02 09 |
|
Planinsko društvo Podbrdo je prvo soboto v septembru izpeljalo trideseti gorski tek na Črno prst, 1.844 metrov visoko goro nad Baško grapo. Tek je posvečen spominu na nekdanjega predsednika društva Ivanu Anderletu. Zmagovalca tekme s 94 tekmovalci, ki sicer že dolgo velja za kraljevsko v Primorskih gorskih tekih, tokrat pa je bila namenjena tudi državnemu prvenstvu v vertikalu in slovenskemu pokalu, sta bila Rok Bratina in Varineja Drašler. Tridesetico so posebej obeležili, predsednik združenja za gorske teke Dušan Papež je organizatorjem teka, ki velja za pionirskega na Slovenskem, izročil priložnostno plaketo. Dan je bil prijeten, za tekače celo prevroč, a je omogočal dobre izide. Najhitrejši je bil Rok Bratina iz Tolmina, pred leti šesti najboljši mladinec na svetovnem prvenstvu, ki se je po daljši odsotnosti vrnil na gorske steze. Tekel je za italijansko ekipo Aldo Moro Paluzza Nortec in zaradi pravil AZS ni mogel konkurirati za državni naslov. Njegov čas 50:13 je četrti najboljši v zgodovini tega teka (rekord 47:46 od leta 2006 drži Peter Lamovec). Pomudimo se za trenutek s Petrom, doktorjem znanosti, ki je bil v Podbrdu častni gost, pripravljen pripovedovati o tem, kako je prišlo do rekorda. Poslušate ga lahko v našem videu, ki sicer ni zajel vsega, kar je rekorder povedal, zato na tem mestu povzemimo njegovo misel, da je gorski tek, ki je čudovit šport, zelo podoben življenju: od tebe zahteva vzdržljivost, močno voljo in še marsikaj; če si se vsega tega navzel v tem športu, boš v življenju uspešnejši. Vprašali smo ga, kako dolgo bo še trajal njegov rekord, in odgovoril je, da tega ne ve, bi pa verjetno padel, če bi v Podbrdu pripravili kakšno močno mednarodno tekmo, denimo svetovno prvenstvo … Ker Rok ni mogel postati državni prvak, je naslov pripadel Gorenjcu Simonu Aliču, legendi gorskega teka na Primorskem (je član ŠD Nanos iz Podnanosa in dolgoletni redni udeleženec PGT). Pri 52 letih Simon verjetno ni bil več prepričan, da bo še osvajal naslove, a se je zgodilo – na dan, ko so druge tekme s Črne prsti odpeljale njegove potencialne konkurente. Ko je tehtal, ali oditi v Planico ali v Baško grapo, se je očitno pravilno odločil. Njegov čas je bil za šest minut in pol slabši od Rokovega, še vedno pa je njegov osebni rekord na Črnim prsti napisan na tretjem mestu, mesto više od Rokovega. Najprej so naslov sicer pripisali Davidu Vogrinu, dejansko tretjemu na cilju, a so kasneje očitno ugotovili, da Simon izpolnjuje vse pogoje za najvišjo stopničko. Pravila je treba spoštovati, vprašanje pa je, ali so vedno pametno napisana. Slovenski kolesarji, denimo, nastopajo za tuje ekipe, a to ni ovira na dirkah za državne naslove. Še izdatnejšo prednost pred prvo zasledovalko je na cilju zabeležila Varineja Drašler, kar desetminutno. Ko se je pred časom pogovarjala z najboljšim domačim tekačem Markom Abramom, je napovedala, da bo kmalu tekla pod eno uro. Kot vidimo, je napoved uresničila. Bila je pripravljena že tudi na rekord, ki ga od lani drži Nuša Mali (59:27), a se ji to tokrat ni posrečilo. Je pa njen čas 59:57 tretji najboljši v zgodovini tekov. Doslej so tri tekačice tekle pod eno uro, ob navedenih dveh še Simona Žabjek. Dovolimo si nekaj špekulacije: če bi bila proga označena s kilometrskimi oznakami oziroma z informacijami, koliko je še do cilja, bi takšna dodatna orientacija utegnila pomagati do rekorda (pozor, takšne oznake so obvezne za državna prvenstva, a jih tokrat ni bilo). Na vrhu je še kako prijala sadna kupa, graparska tradicija, ki jo tekači zelo cenijo. Med dosežki dneva omenimo še deveto mesto Francija Teraža, letnik 1962, ki je kot vino: starejši je, boljši je. Tekel je popolnoma sproščeno, za zabavo, v njegovih 61 let starih nogah pa je očitno še veliko dinamita. Pogled na izide, tiste na vrhu, razveseljuje predvsem pristaše ŠD Nanos iz Podnanosa. Na absolutnih stopničkah sta se ob navedenih znašli še Anja Mikuž, prvič tako visoko, in Mihaela Tušar, ki bo verjetno – tako kot pred kratkim, ko je po daljšem času spet slavila v PGT – spet porekla, da si ni mislila, da bo še kdaj stopila na absolutne stopničke, ko bo šlo za državno prvenstvo … Tudi tokrat sta tekla zakonca Čufer, Milojka in Peter. Peter je bil eden od treh, ki so leta 1970 odtekli pionirski prvi tek na Črno prst (ob njem še Marko Dakskobler in Ivan Čufer, ki sta bila tudi tokrat ob progi). Peter je tudi tokrat nosil startno številko, enako oznaki teka (30), je edini z vsemi teki, Milojka pa je tokrat vpisala svojo 29. udeležbo. Pravi čudež je, da sta vsako leto na progi in na cilju, saj to zahteva zdravje in odlično pripravljenost. Ob neomajni volji, katere jima očitno ne manjka! Na koncu slovesne podelitve priznanj so le-ta razdelili tudi 22 tekačem in 10 tekačicam, ki so letos odtekli vse štiri teke Pušeljca. Njihovi dosežki so vsega občudovanja vredni, še najbolj pri tistih starejših in tistih počasnejših, ki morajo v tek vložiti največ volje, energije in časa. Naslednji tek iz serije PGT bo 17. septembra tek na Otlici.
Izidi:Državno prvenstvo v vertikalu:Absolutno, moški:
Ženske:
Za točke PGT:Absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij:ml. člani: Rok Bratina člani: David Vogrin st. člani: Simon Alič ml. veterani: Simon Strnad (ŠD Nanos) veterani: Franci Teraž (GRS Mojstrana) st. veterani: Boris Drole ml. članice: Jana Štremfelj članice: Varineja Drašler st. članice: Vida Drole (PD Podbrdo) ml. veteranke: Mihaela Tušar veteranke: Mojca Bajžjl (Bača) Pohvala velja časomerilcem in drugim organizatorjem v Podbrdu. Po tem, ko smo se bili prisiljeni navaditi na zamujanje pri objavljanju večine uradnih izidov PGT, so bili tokrat izidi pravočasni, pravočasno dostavljeni in opremljeni celo z zastavicami držav, iz katerih so tekači.
Najhitrejša dvojica na Črni prsti, Varineja Drašler in Rok Bratina.
Njihov je letošnji Pušeljc.
Fotogalerija (z izidi) je na:
Video je na: https://www.youtube.com/watch?v=ObJqLZ-CUsY
VJ
P.s. Ljudstvo tekačev tekače in simpatizerje teka s posebnimi sporočili na njihov e-naslov obvešča o svojih spletnih objavah in o drugih aktualnih tekaških dogodkih, ki bi jih utegnili zanimati. Če ta sporočila želiš prejemati domov, to sporoči na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..
|
|
|
Štafeta treh koč šestdesetič | |
|
COLLINA (ITALIJA) 20 08 |
|
Ena najuglednejših gorskotekaških prireditev v svetu je Štafeta treh koč (ali zavetišč), italijansko Staffetta tre rifugi v Collini, vasici v Karnijskih Alpah. Minuli konec tedna so jo prizadevni organizatorji izpeljali že šestdesetič. Slovenija, že skoraj 40 let redna udeleženka tega mednarodnega gorskega teka v čudovitem okolju, je slavila v ženski konkurenci, tako kot lani (ko je Slovenija zmagala tudi pri moških) in predlani. Tekma je vselej deležna velike pozornosti in je v središču pozornosti športne javnosti Furlanije-Julijske krajine, a tudi širše. Letošnja logistična gneča je bila zaradi jubileja še dodatno zoprna, saj v med gore stisnjeni dolini za stotine vozil ni dovolj prostora. Slovenija tamkaj uživa ugled ene najbolj spoštovanih gorskotekaških držav, desetkrat so prvo mesto osvajala dekleta, dvakrat fantje, prve nastopa pa arhiv prirediteljev beleži sredi 80. let prejšnjega stoletja. Priimek Kosovelj izstopa zadnjih 30 let, najprej je v začetku 90. let v Collini in sploh v tistem koncu, kjer gorskih tekov ne manjka, tekel Edvin Kosovelj, kakšno desetletje kasneje pa je Edvin kot trener prevzel povezovalno vlogo med tamkajšnjimi organizatorji in slovenskimi gorskimi tekači. To delo z veseljem opravlja še danes – in upajmo, da ga bo še dolgo. Sledili so nastopi njegovega super tria (sin in hčerka Mitja in Mateja ter Lucija Krkoč), zadnja leta pa v ospredje stopajo nova imena. Tradicijo nastopov v Collini naši tekači z veseljem sprejemajo, ta dolina je eden njihovih najljubših ciljev in Edvin nikoli nima težav pri sestavljanju ekip. Vsaka ekipa potrebuje hitrega na vzponih, specialista za sredinsko prečenje v alpinističnem slogu, z obvezno čelado, tretji tekač pa mora biti neustrašen v teku navzdol. Rekord so leta 2007 postavili (sedemkratni svetovni prvak) Jonathan Wyatt, Marco De Gasperi in Gino Caneva, in zdi se, da bo znamka 1:10:45 veljala za rekord še kar nekaj let. Po šestih zaporednih zmagah ženske ekipe, v kateri sta prvi dve predaji tekli Mateja in Lucija, na začetku 21. stoletja je leta 2016 ob njiju tretjo predajo prevzela Ana Čufer in prispevala k naslednjima dvema zmagama lani in predlani. Lani sta v prvi slovenski ekipi tekli še Lucija in Petra Tratnik, predlani pa Petra in Mojca Koligar. Letos je Ana četrtič z odliko končala delo, pred njo sta tekli Varineja Drašler in Petra. Varineja je na prvem odseku nekoliko zaostala za Britankama, bila je tretja, na drugem je Petra vzpostavila »normalno stanje«, na spustu pa je brez pretiranega naprezanja (tak vtis je dajala) prvo mesto obranila Ana – in potem trdila, da ni kaj prida prispevala k skupni zmagi, ker sta večino dela opravili Varineja in Petra. V posamični uvrstitvi sta Petra in Ana zmagali, Ana je dobila še poseben pokal, namenjen najhitrejši v spustu, Varineja pa je bila tretja. Ekipni duh, ki ga izkazujejo ta dekleta, vzbuja upanje, da serija zmag še ne bo tako hitro končana. Naša druga ženska ekipa (novinki Anja Mikuž in Dominika Zupančič Valant ter Tina Kozjek) je bila šesta, kar je odlična uvrstitev, Dominika je bila posamično druga. Moški niso obranili lanske zmage, a od stopničk niso bili daleč, le 27 sekund jih je ločilo od tretjega mesta. Peto mesto so zasedli Timotej Bečan in Gašper Bregar, oba že stara znanca Colline, ter novinec Klemen Španring. In prav Klemen se je najbolj izkazal, v drugi, »alpinistični« predaji je bil drugi najhitrejši. Druga moška ekipa (Miran Cvet, Simon Alič in Matic Plaznik) je bila deveta. Nastopili sta še dve ekipi KGT Papež (Mirko Janjatovič, Franci Teraž, Sindi Trpin ter Bojan Galin, Ivan Urh, Bojan Kožuh). Prva je bila 30., druga 69. Ko je predsednik slovenskega gorskotekaškega združenja Dušan Papež organizatorjem predajal zahvalno plaketo za gostoljubje v minulih štirih desetletjih, je omenil, da so na 60. izvedbi nastopili tudi nekateri od tekačev, ki so tekli pred skoraj 40 leti – in ti so bili deležni krepkega aplavza polnega mega šotora. Jubilejne prireditve se je udeležil tudi dobršen del družine Kosovelj iz Zagrajca, tudi Mitja, ki se mu je verjetno kolcalo po letih uspešnih nastopov v Collini. Morda pa ni popolnoma nemogoče, da se dvakratni svetovni članski prvak vrne na tekaške proge … Kosovelji niso prišli praznih rok, pri avtodomu predsednika Papeža sta pršut in teran poskrbela za kraški piknik (svoje kulinarične sposobnosti so dokazala tudi nekatera dekleta). Zadnji od Slovencev je prizorišče zapustil Edvin, saj se tekaške teme v pogovoru z gostitelji kar niso hotele končati. In seveda ni mogel manjkati na zaključni skupinski fotografiji organizatorjev. Če ga boste iskali, poglejte na desno stran posnetka.
Izidi:Ženske:
… Moški:
…
Zmagovalke: Ana Čufer, Petra Tratnik, Varineja Drašler (z leve).
Slovensko zastopstvo 2023.
Fotogalerija je na:
https://www.youtube.com/watch?v=7imUNVaUBtQ
VJ
|
|
|
Hg vertikal 2023 | |
|
IDRIJA 18 08 |
|
Zavod Hg Idrija je za uvod v tekaške preizkušnje na prireditvi Trail Hg najprej, 18. avgusta, pripravil Hg vertikal, ki je štel tudi za točke Primorskih gorskih tekov, tako za člane kot za mladino. Na članski progi, dolgi 2,45 kilometra, s 495 metri vzponov, sta slavila Lucijan Zalokar in Mihaela Tušar. Udeležba ni bila ravno množična, teklo je 37 odraslih in 15 otrok, spomnimo pa, da so tri dni prej pripravili teka na Širokem, nekaj gorskih tekačev so pritegnili trejli naslednjega dne, poleg tega pa je nekatere od najboljših odtegnila nedeljska štafetna tekma v italijanski Collini. Med temi pogrešanimi je bil tudi aktualni rekorder idrijskega vertikala Timotej Bečan; njegov rekord bo veljal še najmanj eno leto. Pravzaprav na startu ni bilo nobenega od šestih najhitrejših lani. Novinar in pisatelj, sicer pa po tekaški »profesiji« ravninski srednjeprogaš, Lucijan Zalokar, je po Širokem osvojil še Idrijo, obakrat mu je na drugem mestu sledil Simon Alič. Če je bil uspeh na Širokem manj presenetljiv, saj je tamkajšnja proga bolj tekaška, je dinamična konfiguracija idrijskega vertikala, z izmenjavanjem strmin in krajših položnejših delov, obetala Simonovo prednost. Glavna tekmeca za zmago sta se nekajkrat zamenjala na čelu tekačev, po tem, ko je na začetku Lucijan povedel, na enem od položnejših odsekov pa je 24 let mlajši tekmec potegnil odločneje, in v nadaljevanju strmine prednost uspel zadržati. Uroš Rozman je lahko miren glede točkovanja za skupno zmago (po prvih tekmah je na čelu razpredelnice, ki pa zelo zamuja) - enako velja za druge konkurente, s Simonom na čelu -, saj Lucijan ne namerava odteči minimalnega potrebnega števila tekov za to konkurenco. V Idriji je vpisal peto zmago v PGT in ponovno dokazal, da se tudi na klancih znajde. Tretjemu Primožu Piškurju je sledil mladi Tržačan Federico Cernaz (letnik 2003), peti je bil Gregor Hvala, tretji na Širokem, šesti pa je bil Uroš Rozman, ki poleti teče vročini primerno – manj zagnano. V ženski konkurenci je po daljšem času novo zmago vpisala Mihaela Tušar. Skromna, kot je, je v izjavi za LT najprej poudarila, da je bila najboljša od preostanka tekmic (ob odsotnosti mlajših kolegic), in dodala, da ni pričakovala, da bo še kdaj stala vrh stopničk. In niti tokrat ni vedela povedati, katera je ta zmaga po vrsti; morda bo odgovor dal dežurni statistik PGT Anej Likar, ko mu bodo to dopustile najnovejše družinske obveznosti. Druga je bila Mihaelina cerkljanska soseda Edita Gashi, tretja pa Urša Trobec, ki teče s poškodovano dlanjo. Vse tekmice so po rojstvu razvrščene med letnicami 1950 in 1976, zato so medalje v dveh najmlajših kategorijah ostale nerazdeljene. Še zanimivost: ob spodnjem delu trase so Idrci pripravili okrepčevalnico s pivom. Pobuda Dušana Mravljeta in Ljudstva tekačev (Istrski maraton) dobiva mlade ... Med najmlajšimi tekači, tekli so na 860 metrov dolgi progi s 140 višinskimi metri, sta slavila (brat in sestra?) Bor in Ema Pisk.
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij:ml. člani: Lucijan Zalokar ml. dečki: Bor Pisk
https://timing.sportident.com/en/results/2023/hg-vertikal/course-a/overall#cf
Najhitrejša na idrijskem vertikalu: Mihaela Tušar in Lucijan Zalokar.
Video je na: https://www.youtube.com/watch?v=gE6DUxV2iwM
VJ
|
|
|
Rekordni Vzpon na Široko | |
|
MOST NA SOČI 15 08 |
|
ŠKTD Lom je na Širokem nad Mostom na Soči na praznični dan že dvaindvajsetič izpeljalo svoj Vzpon na Široko. Dan je bil prijeten za tek in kolesarjenje, tekmovalci so izboljšali kar štiri rekorde, petega, po množičnosti udeležbe, pa so tudi vpisali. Na ciljih tekov in kolesarske dirke smo našteli 318 tekmovalcev vseh starosti. Na voljo sta bili najstarejši tekmi, gorskotekaška in cestnokolesarska, tretjič pa so tekli tudi trejl, ta je tokrat štel za mladinsko državno prvenstvo in pokal. Za točke Primorskih gorskih tekov se je borilo 65 članov in članic ter 28 otrok (na tradicionalnih gorskotekaških progah; 12-kilometrski trejl je veljal za udeležbo). Med slednjimi sta bila najhitrejša favorita Grega Levpušček in Ema Vodopivec, to je bil edini tek, na katerem je bilo več deklic kot dečkov, v vseh ostalih panogah so prevladovali moški. Simon Alič je bil na gorskotekaškem vzponu tako kot lani drugi, to je bila njegova 20. ali 21. udeležba, saj se temu vzponu odreče zgolj zaradi »višje sile«, največkrat teče, včasih kolesari. Hitrejši od njega je bil Lucjan Zalokar, ki je na uvodnem, razmeroma položnem delu tekmecem pobegnil, nato pa kljub nekaj težjim vzponom na razmeroma tekaški progi uspeval zadržati izbrani tempo in obraniti prednost. To je njegova prva zmaga na Širokem in četrta v PGT. Tretji je bil orientacist Gregor Hvala. Ti trije so bili edini, ki so cilj videli pred zmagovalko v ženski konkurenci Varinejo Drašler, kateri so sledili trije dosedanji zmagovalci v PGT Vinčec, Rozman in Strnad. Varineja je izboljšala rekord svoje trenerke Lucije Krkoč in z novim osebnim rekordom ostala pod 29 minutami. Zdaj vemo, kdo je na domačih tleh naslednica proslavljenih Mateje Kosovelj in Lucije? Varinejina izboljšava Lucijinega rekorda na Poreznu torej ni bila naključna. V nedeljo bo v Collini (štafetni tek, ki ga bomo spremljali) imela priložnost, da svojo formo preveri še v močni mednarodni konkurenci. Na Širokem je bila za več kot tri minute boljša kot lani, Lucijin rekord je presegla za 41 sekund. Anja Mikuž se je z drugim mestom vrnila na stopničke, kjer je stala že predlani, takratni dosežek je popravila za več kot dve minuti. Tretjega mesta se je veselila Mihaela Tušar, ki (brez treninga?) tekom sezone postaja vse hitrejša. Medtem ko je bil čas zmagovalca trejla lani in predlani že spodobno dober, je za dvig ravni ženskih nastopov poskrbela mladinka Klara Močnik. Rekord Nastje Mihelčič je izboljšala kar za 12 minut, boljši od dosedanje rekordne znamke pa sta bili tudi drugo- in tretjeuvrščena Sara Bilban in Manca Mlekuž; ta vrstni red je obveljal tudi za državno prvenstvo mladink v kratkem trejlu. Tudi tu ni dvomov o tem, kdo je številka ena med mladinkami. Zanimiv je bil izid merjenja v moški konkurenci na trejl progi, kjer so si stali nasproti veteran Miran Cvet in trikrat mlajši mladinci. Miran je bil izjemno razpoložen, najbrž je k temu pripomogel dopust na morju, na katerem ni samo poležaval na plaži, in očitno je bil tudi motiviran, saj je državnega prvaka Maja Pritržnika, našega najboljšega mladinca, za seboj pustil za debelo minuto – in svoj lanski rekord izboljšal za poldrugo minuto. Maj je bil v soočenju s kolegi prepričljiv, pred Matijo Maglico je pridelal petminutno prednost, pred Žanom Šubicem pa še tri minute. Povejmo, da je bila konkurenca na mladinskem državnem prvenstvu skromna, tekli so štirje mladinci in tri mladinke. Trejl je teklo 84 tekmovalcev. Cestnokolesarski vzpon je pritegnil največ tekmovalcev, 134. Spet je zmagal Luka Tavčar, kot že nekajkrat (še sam ne ve natanko, kolikokrat), in postavil rekord, kateremu je v določeni meri botroval tudi prenovljen asfalt v zadnjem delu proge (pa ne, da je dirka na Široko že na tako visoki ravni, da njej na čast popravljajo ceste, podobno kot na Giru, Touru in Vuelti?). Tako so prizadevni organizatorji, pripomb na njihovo delo nismo slišali, vpisali še četrti rekord tekmovalcev, ob tistem glede udeležbe. Svoje delo pri izvedbi državnega prvenstva so opravili z odliko in zadovoljili standarde združenja za gorski tek. Obrestuje se jim tudi skrb za dobro gostinsko ponudbo, saj se na Širokem, priljubljeno razgledno točko, dobro in cenovno ugodno je in pije. Sami ocenite: orehovi štruklji (dva štruklja kar izdatno polnita krožnik) stanejo štiri evre, za malo točeno pivo odšteješ 2,30 evra. Naslednji tek iz programa PGT bodo 18. avgusta pripravili v Idriji, start je napovedan za 18. uro. To bo mini vertikal (500 m vzpona), ki mu bodo dan kasneje sledili trejli. Vertikal bo štel za točke, trejli za udeležbo.
Izidi:Gorski tek:Absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij:ml. člani: Lucijan Zalokar ml. dečki: Grega Levpušček (ŠKTD Lom) Mali trejl, državno prvenstvo:Mladinci:
Mladinke:
Vsi izidi so na: https://prijavim.se/results/all
Najhitrejši trije na gorskem teku: Simon Alič, Lucijan Zalokar, Gregor Hvala (z leve).
Najhitrejša dekleta: Anja Mikuž, Varineja Drašler, Mihaela Tušar (z leve).
https://www.youtube.com/watch?v=HSMiIDjfQgc
|
|
|
2. Gorski tek na Porezen | |
|
CERKNO 29 07 |
|
Zadnjo soboto v juliju so v Cerknem pripravili drugo izvedbo Gorskega teka na Porezen. Ob točkah Primorskih gorskih tekov in medaljah za pokalni tek PGT se je 85 tekačev (sodelovalo je še 15 pohodnikov) borilo tudi na državne naslove v gorskem teku, disciplina navkreber, in medalje slovenskega pokala. Zmagovalca sta bila Timotej Bečan in Varineja Drašler, oba sta izdatno popravila lanska rekorda premierne izvedbe tega teka. Vreme je bilo precej prijaznejše kot pred letom dni, bojazen, da bo dež pokvaril tekmovalni dan, je bila odveč. Skoraj osemkilometrska proga s 1.300 višinskimi metri (plus 100 metri spusta) je mestoma tekačem otežila delo (voda in blato, spominki na nedavna neurja, ki niti Cerknemu niso prizanašala), v celoti vzeto pa je nekatere tekmovalce nekoliko motila samo povišana vlažnost v zraku. Tudi pripomb na račun označenosti proge je bilo malo – prav brez teh ni praktično nobenega teka. Vsekakor tokrat ni bilo takšnih težav kot na prvem teku, ko je Simon Alič zaradi pomanjkljivih oznak zašel in izgubil zmago. Lahko zapišemo, da je proga tekače navdušila, podobno kot čudovit razgled z vrha, kljub težavnosti je tekaška, stopnice v sredinskem delu sicer pokvarijo ritem, a so dobra preizkušnja sposobnosti. Proga je zdaj podaljšana za slabega pol kilometra, konča se pri planinski koči, po edinem omembe vrednem spustu, ki je po oceni Slo maratona tekmovalcem dodal od poldruge do dveh minut. Organizatorji so sprejeli (nenavadno) odločitev, da sprememba proge ne bo vplivala na merjenje najboljših časov, rekorde bodo še naprej iskali z meritvami na tistem mestu, kjer so čase merili lani, pri spomeniku vrh Porezna, ne pa na cilju. Postregli so s tem vmesnim časom zmagovalca, za ostale tekače pa lahko ugibamo, skladno z zgoraj zapisano oceno pribitka časa na zadnjih nekaj sto metrov. Kot prikazuje naš video, v kombinaciji s časom snemanja, je favorit Timotej Bečan približno kilometer pred vrhom imel za izenačenje rekorda Davida Vogrina (1:01:48) na voljo še razkošne četrt ure. Njegov korak je bil lahkoten, bil je povsem osredotočen in ni reagiral na dogajanje okrog sebe; bilo je očitno, da bo rekord padel. Tako je tudi bilo, na vrhu so mu namerili čas 53:39, na cilju pa 55:10. Svoj naslov je okronal z rekordom svetovne vrednosti (morda pa to ni pretiravanje), tak tek bi mu na svetovnem prvenstvu v Innsbrucku prinesel najmanj uvrstitev med 20, morda celo 10 najboljših (bil je 36., Klemen Španring pa 28.) – če si privoščimo nekaj špekuliranja. Tokrat je bil Klemen dve minuti za Timotejem – in minuto pred tretjim, Urbanom Jerebom, od katerega lahko v prihodnje pričakujemo dobre izide predvsem v kratkem trejlu, ki ga bolj privlači kot klasični gorski tek (a je zmagovalec zadnje Črne prsti). Klemen je povedal, da je bil to njegov trenutni maksimum, za Timotejem je do polovice proge zaostajal približno deset sekund, nato pa se je zaostanek povečeval. Nesojeni lanski zmagovalec Simon je tokrat premagal Davida in za nekaj minut izboljšal osebni rekord. Zdaj sta si s Timotejem enaka, vsak ima po pet državnih naslovov. Nič manj dragocenejši ni dosežek Varineje Drašler. Lani je za zmagovalko, svojo trenerko Lucijo Krkoč, zaostala za poltretjo minuto, letos pa je bila za približno pet minut hitrejša, Lucijin čas 1:07:19 je popravila za skoraj tri minute. Dosežek je pripisala tekmovalnemu počitku po svetovnem prvenstvu (in PTRF v Podbrdu). Dominika Zupančič Valant bi lani s takšnim časom osvojila drugo mesto z minutnim zaostankom za Lucijo, Varineja pa ji je tokrat bežala za obilne štiri minute. Naša najperspektivnejša mlada članica Nuša Mali je za Dominiko zaostala za minuto, je pa na Porezen prinesla dobro novico: sanirala je dolgotrajno poškodbo noge, zdaj ima priložnost, da na Črni prsti ponovi lansko zmago in pokaže, kje ji je mesto. Želeti si je, da ostane v gorskem teku, za katerega ima odlične dispozicije. Karte so se v ženski konkurenci premešale po odločitvi Mojce Koligar, da ne bo več tekmovala, in napredku Varineje, pa tudi rasti mlajših konkurentk. V Podbrdu oziroma nad njim se utegne 2. septembra odviti zelo zanimiva tekma deklet, v katero se zna vključiti še katera neimenovana … Privoščimo si še vzporednico med Innsbruckom in Cerknim, izhodišče pa naj bo izjava Varineje, da lahkotnost teka na Porezen dolguje nekaj daljši tekmovalni pavzi. Timotej se ni ravno strinjal z domnevo, da je bil tako hiter zaradi počitka v zadnjem obdobju; zdi se mu, da gre bolj za posledico konca zdravstvenih težav in umiritve po rojstvu drugega sina. Spomnimo se, dober teden pred prvo tekmo v Innsbrucku je zmagal na Ratitovcu, še istega dne pa si je privoščil še (resda veliko manj naporno) večerno tekmo. In ko je šlo zares na svetovnem prvenstvu, je čutil, da mu nekaj manjka … Morda bo naslednji podatek presenečenje za katerega od bralcev teh vrstic: oba najboljša (Miran Cvet, soglašaš?) slovenska gorska tekača sta brez trenerjev. Trenirata po lastnem znanju, preudarku in navdihu. Bi rekli, da za vrhunske dosežke v svetovnem merilu to ni dovolj? Da je subjektivno ocenjevanje lastne tekmovalne poti dobro križati s tem, kar premore tekaška stroka - beri: trenerji? Da bi to utegnilo prinesti hitrejše približevanje svetovnemu vrhu? Argumentov za to ni treba iskati prav daleč, iz zgodovine slovenskih nastopov na svetovnih in evropskih prvenstvih se je mogoče marsikaj naučiti. Prireditev je bila odlično izpeljana, ekipa pod vodstvom Marka Makuca, ob podpori župana Gašperja Uršiča, je od lani naredila dolg korak naprej (edino pošiljanje izidov po tekmi je zatajilo, če pristavimo svoj lonček), za kar so dobili pohvalo predsednika gorskotekaškega združenja Dušana Papeža, ki je spomnil, da je bilo to državno prvenstvo že jubilejno trideseto. Pri delitvi priznanj PGT so sicer uporabili lansko kategorizacijo in podelili tudi priznanja superveteranom, ta kategorija pa letos ne velja več. No, Jože Rogelj in njegovi kolegi tega ne zamerijo. Dejstvo, da so v Cerknem v enem letu od popolnega začetka prišli do brezhibno izpeljanega državnega prvenstva, morda lahko razumemo tudi kot pripravljenost, da kandidirajo še za kakšno pomembnejšo mednarodno tekmo. Še dve zanimivosti. Matej Letonje se je pred startom spozabil in pojedel nekaj grižljajev, kar se mu je maščevalo, na progi je štirikrat bruhal. A ni odstopil, priboril si je 11. mesto. Izkušnja. Rekorderja sta za darilo prejela maski laufarjev, legendarnih cerkljanskih pustnih šem. Pa to ni vse. Marko Makuc je takoj po tekmi lastnoročno na tablici napisal še ustrezne podrobnosti, imena in dosežena rekordna časa. V naši fotogaleriji, kjer najdeš vse izide, je prav na koncu tudi fotografija laserske naprave, ki je v planinski koči, podobno kot takoj po koncu finalne tekme nogometne Lige prvakov, omogočila graviranje ustreznega besedila. Tam je še fotografija maske laufarja, če jo povečaš, si lahko ogledaš, kako je bila narejena gravura. Naslednji tek iz serije PGT bo 15. avgusta Vzpon na Široko.
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij:ml. člani: Timotej Bečan
Fotogalerija (Google foto) je na:
Video (YouTube) je na: https://www.youtube.com/watch?v=FOM7aD5gMU8&t=9s
VJ
Dodatno pojasnilo Podatki v tekstu so povzeti iz rezultatov, objavljenih na Poreznu. Organizator do objave tega prispevka namreč ni zagotovil uradnih podatkov, ki se nekoliko razlikujejo od prvotno objavljenih (kot je napovedoval). Izide, objavljene v fotogaleriji, smo izbrisali, uradne si zdaj lahko ogledaš na povezavi https://timing.sportident.com/en/results/2023/vzpon-na-porezen . Spremembe: teklo ni 85, temveč 90 tekačev, med veterani je zmagal Stanko Čufer, med st. veterani pa Jože Rogelj, brez kategorijske zmage je ostal Ivan Tavčar. Superveterani so prerazporejeni med st. veterane.
|
|
|
Trejl Bevkov vrh | |
|
GORENJE JAZNE 23 07 |
|
Društvo za oživitev podeželja Jazne je četrto nedeljo v juliju, ko je čas za tamkajšnji krajevni praznik, pripravilo svoj tradicionalni tek na Bevkov vrh. Četrtič je bil to trejl tek, poimenovali so ga Trejl Bevkov vrh (Bevkov vrh Trail), tudi tokrat so glavnemu, desetkilometrskemu teku dodali dva krajša za otroke. Letošnja zmagovalca na članski progi sta Idrc Jošt Lapajne in Cerkljanka Edita Gashi. Jošt je postavil rekord proge.
V spremenjeni ženski konkurenci (v primerjavi s prejšnjimi teki) je bila uvrstitev Ivice Žlogar na drugo mesto pričakovana, presenetili pa sta zmagovalka Edita Gashi in Sara Del Giusto, ki je svojemu novemu klubu, ŠD Nanos, prinesla absolutni bron. Na absolutnih stopničkah PGT je stala prvič – in to je odlična spodbuda za ponovitev. Spomnimo se, Edita je pred leti redno osvajala stopničke, potem pa se je posvetila materinstvu, ki ji zdaj že dopušča opraviti kakšen trening. Njena naslednja priložnost bo gorski tek na Porezen, ki se ga namerava udeležiti. Med mlajšimi dečki in deklicami sta na 500-metrski progi slavila Tomaž Krapež in Lina Božič, med starejšimi dečki in deklicami pa sta bila na 2,2-kilometrski progi najhitrejša Janž Magajne in Neža Pirih. Videli smo samo domače tekače, ki jim predlagamo, da se včasih odpravijo na kakšen tek PGT vsaj k bližnjim sosedom. Organizatorji so se potrudili, kot vedno sta na udeležence, med katerimi so bili tudi tekači iz Italije, Istranov je bilo kar devet (osvojili so štiri medalje), tudi Ljubljana je bila zastopana, Gorenjcev pa je bilo nekaj manj kot običajno (jedro je prispeval KGT Papež), dober vtis naredila domačnost in prijaznost gostiteljev. Nekaj podatkov je sicer bilo vprašljivih (na uradni strani PGT je ostal lanski podatek o tem, da govorimo o 16. teku – opravičujemo se, ker smo v zapisu v videu sledili napačnemu oštevilčenju); ni prav jasno, ali so tekli starejši dečki in deklice ali mladinci in mladinke; pojavljali so se različni podatki o dolžini in višinski razliki članske proge (10,3 ali 9,65 km, 428 ali 460 višincev), a to ni bistveno poslabšalo vtisa na udeležence. Tekači so bili s prireditvijo zadovoljni, opozorili pa so, da so bile označbe proge ponekod pomanjkljive. Z nekaj truda je vse to za 18. tek mogoče dodelati. Naslednji tek iz programa PGT 2024 bo gorski tek iz Cerkna na Porezen, veljaven tudi za člansko državno prvenstvo v gorskem teku, disciplina gor. To bo letošnja pokalna tekma PGT (tudi v tej napovedi je še stari podatek, da gre za prvi tek; v resnici bodo tek izpeljali drugič). Na Poreznu se vidimo 29. julija, tek se bo začel ob 9.00.
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij:ml. člani: Jošt Lapajne ml. dečki: Tomaž Krapež
Najhitrejše tri na Jaznah: Ivica, Edita, Sara.
Najhitrejši moški: Simon, Jošt, Jan.
https://www.youtube.com/watch?v=HP32PQYv8pc
|
|
|
15. Tek po Šentviški planoti | |
|
PONIKVE 09 07 |
|
Smučarski skakalni klub Ponikve je drugo nedeljo v juliju petnajstič izpeljal tek po planoti. Tekmovalo je 40 odraslih in šest otrok, na nekaj manj kot devetkilometrski progi s 400 metri vzponov in spustov sta slavila Uroš Rozman, sedmič v PGT, in Madeleine Whybrow, drugič v PGT. Na začetku prireditve so se prisotni spomnili na Milana Kogoja, domačega tekača, ki ga je pred dnevi za vedno ustavila bolezen. Milan je bil prijazen, dobrodušen, v njegovi družbi je bilo vedno prijetno. Tik pred odhodom je organizatorjem teka sporočil, da udeležencem te tekme namenja svoj denarni prispevek, ki naj omogoči pogostitev, sladki prigrizek in pijačo za vse tekače. Tako je tudi bilo. Od Milana so se poslovili z minuto molka. Simonu Strnadu je ta tek posebej pri srcu, v Ponikvah je zabeležil svojo prvo zmago v PGT in je nato tam še kar nekajkrat slavil. Tokrat je sodeloval desetič, in tudi tokrat, tako kot na prejšnjem teku v Vrhpolju, osvojil drugo mesto, tudi tokrat je bil pred njim Uroš Rozman. Zdravstveno stanje mu ne dovoljuje resnih treningov, zato je srebro presenetljivo dober dosežek. Uroš je svojemu letošnjemu izkupičku dodal novih sto točk PGT in se zdaj odpravlja na počitnice na Švedsko (že na Ponikvah tekel oblečen v švedsko majico). Po daljšem času smo videli teči domačina Jureta Šuligoja, čeprav so njegovi gibalni cilji nekoliko drugačni od gorskotekaških, si je priboril bron. Koprska Angležinja, doktorica matematike Madeleine Whybrow, se je veselila druge zmage v pokalu, tako kot vsi drugi pa je zanjo prelila kar obilo potu. Simon je na FB zapisal, da v Ponikvah ali dežuje ali pa neusmiljeno žge sonce, tretje možnosti ni, in tokrat je obveljala druga varianta. Kar zadeva vreme, moramo dodati informacijo ene od deklet iz organizacijske ekipe, da po tistem neurju, ki je pred leti skoraj odplavilo udeležence teka v dolino, na planoti niso imeli poštenega dežja. Tretja Liljana Berginc že nekaj časa ni več presenečenje na stopničkah, tokrat pa je priznala, da ji dodatno moč vliva enomesečna vnukinja. V merjenju prijateljic, veterank Urše Trobec in Mihaele Tušar, je bila tokrat uspešnejša prva, druga pa se uspešno približuje zaključku del na novi hiši. Uroševa boljša polovica Manca je bila peta, v ženski konkurenci pa moramo omeniti še Darjo Čufer, mamo Ane Čufer, naše najboljše spustašice (ki jo že zelo pogrešamo na primorskih gorskih tekih). Anin tata Stanko je Darjo uspel pregovoriti, da nastopi s startno številko, nato pa jo je vso progo spremljal, namesto da bi se potegoval za običajno medaljo v svoji kategoriji. Darjina nagrada je bila zlata medalja v kategoriji, kako bo Stanko odplačeval svoj na Ponikvah pridelani dolg, pa javnosti ni znano. Ko smo pri Čuferjevih, dodajmo še zanimivost: Ana je na 35-kilometrski preizkušnji Soča Outdoor premagala vse, vključno z moškimi, za nagrado pa je dobila – moške kopalke. Še pohvala Mariji Eržen, ki je tokrat s sabo pripeljala svoja tri dekleta. Familija je domov odnesla komplet medalj, zlato, srebrno in bronasto. Naslednji tek iz serije PGT bo 23. julija trejl na Jaznah.
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij:ml. člani: Jure Šuligoj ml. članice: Pia Eržen ml. dečki: Thomas Lapanja
Zmagovalca, Madeleine in Uroš.
Fotogalerija (z izidi) je na FB povezavi:
https://www.youtube.com/watch?v=Xtg5OHJz8f4&t=10s
VJ
|
|
|
13. Tek čez Veliko Gradišče | |
|
VRHPOLJE (PRI KOZINI) 25 06 |
|
ŠRD Vrhpolje je zadnjo nedeljo v juniju izpeljal svoj tradicionalni, 13. Tek čez Veliko Gradišče. Sodelovalo je 48 tekačev, na 8-kilometrski progi z 240 višinci sta slavila lani drugi Uroš Rozman in lanska zmagovalka Anja Mikuž. Na praznični dan so se udeleženci Primorskih gorskih tekov zbrali v Vrhpolju, njihova številnost je bila podobna lanski: vseh so našteli 48, od tega 39 odraslih (eden od njih na 21-kilometrskem trejlu) in 9 otrok. Kar osem tekmovalcev je prišlo iz Italije, za mednarodno oznako tega teka pa je svoje prispevala še tekačica iz Velike Britanije. Tek je sodil v okvir tamkajšnje Vrhpoljade, ki združi različne športne panoge in jih začini s spremljevalnim programom. Mirka Vindiša, enega najuspešnejših slovenskih dolgoprogašev vseh časov, ki so mu lani posvetili premierno izvedbo polmaratonske razdalje, tokrat ni bilo, je pa nekaj dni prej sodeloval na vrhpoljskem nogometnem turnirju za veterane. Za polmaraton skorajda ni bilo zanimanja, tekel je le en tekmovalec, eden od pomembnejših razlogov za to pa je verjetno ne najprijetnejša lanska izkušnja s tem tekom (vročina). Niti standardni (gorski) tek ni bil prezaseden, so pa najboljši pobirali nove točke za pokal PGT. Lanska zmagovalka Anja Mikuž se je zmage veselila tudi tokrat, to je njena druga absolutna zmaga v PGT, ko so spomini na njen premierni nastop za državno reprezentanco na svetovnem prvenstvu v Avstriji še živi. Postojnčanka Rebeka Petrovčič je za Anjo zaostala za dve minuti, tretja, Madeleine Whybrow, koprska Angležinja, pa je bila s štirimi minutami zamude tretja. Gorenjec Uroš Rozman je v zlato spremenil svoje lansko srebro in nadaljuje s svojo serijo stopničk. Simon Strnad, eden najuspešnejših udeležencev PGT vseh časov, je bil drugi, spet se je stopničk veselil še en veteran, Marko Leban. Med otroki sta bili zastopani mlajši kategoriji, Ema Vodopivec je bila na cilju pred Jernejem Lebanom. Anja ima na seznamu najboljših uvrstitev v PGT dve zmagi v Vrhpolju, tam je slavila že lani, tokrat se je veselila izboljšanja izida (lani 39:25, letos 37:09). »Razmere so bile boljše, ni bilo tako vroče, proga je bila dobro označena, bolje kot po navadi. Nasploh je bila organizacija dobra, s podelitvijo niso odlašali, poskrbeli so še za dodatni program. Ravninski deli mi manj ustrezajo, zato sem si skušala prednost pridobiti v strmini in jo v zaključnem spustu obraniti.« Njen naslednji tekmovalni cilj je gorski tek na Porezen za državno prvenstvo, tamkajšnjih 1.300 višincev ji ustreza in skušala bo znova priti na stopničke. Kakšno od naslednjih tekem PGT bo izpustila, saj se odpravlja v visokogorje, načrtuje (popoln) odklop. Za Uroša je bila vrhpoljska zmaga že šesta v PGT, tudi letos je v igri za najvišja mesta v skupni uvrstitvi: »Tako bo verjetno do konca leta, potem pa bomo videli, kdo bo boljši.« Njegova tokratna prednost je bila izdatna, več kot petminutna. Tudi tokrat je bila z njim Manca Primožič, njegova partnerka, ki včasih tudi uradno starta. Tako je bilo tudi tokrat, Manca se je uvrstila v sredino ženskih izidov, in če bi trenirala, bi utegnila mešati štrene najboljšim tekačicam v PGT. Je pa tek pri Rozmanovih družinska tradicija: oče uspešno tekmuje med veterani, mama teče ravninske desetke. In kakšni so še Uroševi načrtu, ob nadaljevanju bojev v PGT? »Najprej se bomo v drugi polovici julija družinsko odpravili na Švedsko, v oktobru pa nameravam v Valenciji napasti osebni rekord 1:15. Morda bom konec leta tekel še kakšen maraton v Italiji, odvisno od prostih dni oziroma dopusta,« je za LT povedal Uroš, prodajalec v Intersportu v Kranju. In kakšni so njegovi vtisi iz Vrhpolja? »Je bilo fletno, nič me ni motilo in niti drugih nisem slišal, da bi se pritoževali. Zelo všeč mi je bil kozarček medu, ki smo ga dobili ob prijavi. To je veliko boljše darilo kot majice, teh imam že na kupe, med pa je odlična rešitev za zajtrk!« Naslednji tek PGT 2023, dvanajsti v sezoni, bodo 9. julija pripravili na Ponikvah, to bo 15. Tek po Šentviški planoti za točke odraslih in mladine.
Izidi, absolutno:Moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij:ml. člani: Alessandro Hervat (Italija) ml. dečki: Jernej Leban (OŠ Sp. Idrija)
Trije najhitrejši v Vrhpolju: Simon Strnad, Uroš Rozman, Marko Leban.
Izidi: člani.
Izidi: otroci.
VJ
|
I
|
|
Festival tekov v naravi (PTRF) | |
|
PODBRDO 16 06 |
|
V Podbrdu so letos (16.-18.6.) pripravili kar devet prog, ob »običajnih« tekmovanjih pa tudi državno prvenstvo (člani in mladinci) ter tekmo za slovenski pokal (mlajše kategorije). Državna prvaka med člani sta na 10-kilometrski progi gorskega teka gor-dol postala Domen Potočnik (KGT Papež) in Varineja Drašler (ŠD Nanos), med mladinci pa Maj Pritržnik in Klara Močnik. Naštejmo dolžine prog: 500 m za U12, 1,2 km za U14, 1,7 km za U16 (vse za slovenski pokal), 4,7 km za mladinsko DP, 10+ km za člansko DP, 20+ km, 40+ km (za točke PGT), 70+ km, 100+ km. Tekli so tudi za ultra pokal Pušeljc in nabirali ITRA točke. Podbrdo sledi sodobnemu trendu tekov v naravi in letos je še obogatilo tekaško ponudbo. Zdi se, da je na dobri poti, kako teke v naravi povezati s turističnim gospodarstvom, že nekaj časa je znana točka v tekaško razvitem svetu. Žal imamo ob tem nekaj kolateralne škode, pripadnost Primorskim gorskim tekom, s katerimi je prireditev rasla, se izgublja. Letos nismo zaznali informacij o PGT in njihovega navajanja, koordinacija PGT bo morala izide za točke tega pokala na maratonski razdalji izluščiti iz drugače kategoriziranih in jih prilagoditi svojim starostnim kategorijam, saj ta razvrstitev v Podbrdu ni bila razglašena niti niso bili nagrajeni najbolje uvrščeni. Ker to ni edini tak primer neusklajenosti znotraj PGT, bi bil čas, da se najde ustrezno rešitev, ki ne bo begala tekačev in jim bo olajšala izbiranje tekem, na katerih bodo sodelovali. Kakorkoli, danes vam še ne moremo ponuditi razvrstitev po kategorijah PGT, počakati boste morali, da jih koordinacija objavi na uradni spletni strani. Ljudstvo tekačev je medijski sponzor PGT, zato so ti teki v središču poročanja na spletni strani in Facebook profilu LT. Teki, ki se odmikajo od korenin PGT, so za poročanje na teh dveh mestih manj zanimivi, odločitve, o čem poročati, pa so odvisne od trenutne presoje LT, predvsem od tega, v kolikšni meri gre za pripadnost izvirnim načelom tekaškega športa, in ne za komercializacijo. Termin DP v gorskem teku, disciplina gor-dol, je bil letos manj posrečeno izbran, na kar lahko sklepamo po slabši udeležbi najboljših tekačev. Ni še prav dolgo tega, kar je reprezentanca nastopala na SP v Avstriji, kar je tudi eden od razlogov za neudeležbo – in na drugi strani za pohvalo nekaterih reprezentantov, ki so v Podbrdo prišli, čeprav so tokrat tekli na drugačni razdalji kot sicer. Državni prvaki so postali Domen Potočnik, Varineja Drašler, Maj Pritržnik in Klara Močnik, razen Domna so bili vsi udeleženci SP v Avstriji. Presenečenj tu ni bilo, kar precejšnje presenečenje pa je bila zmaga Boruta Škarje na maratonski progi. Borut, plezalec na drevesa iz Kamne Gorice, namreč do Podbrda sploh še ni tekel maratona, ne ravninskega ne gorskega. Morda med presenečenja lahko uvrstimo še Meto Hrovat, zmagovalko na dvajsetici. Ne, Meta smuči ni zamenjala za tekaško opremo, ostaja pri športu, kjer se je treba samo dol peljati … (poglej video). Še eno zanimivost omenimo. Na desetki je leseno medaljo, torej četrto mesto absolutno, zasedla Istranka Gordana Braico (ŠKD RTV Slovenija). Gordana je bila ena od mladih tekačev, ki sta jih v 90. letih pokojni Ivo Lazar in Bogdan Kozina vozila po tekaških prireditvah v sosednjih državah, tudi tistih visoke zahtevnosti, in od koder so se pogosto vračali z medaljami. Toliko da se ne pozabi, kje so še korenine slovenskega teka v naravi … Naslednji tek iz serije PGT bo 25. junija v Vrhpolju pri Kozini.
Izidi:100+, moški:
70+, moški:
Ženske:
40+, moški:
Ženske:
20+, moški:
Ženske:
10+, moški:
Ženske:
Zmagovalci na krajših progah:4,7 mladinci/mladinke: Maj Pritržnik, Klara Močnik
Državna prvaka v gorskem teku gor-dol, Varineja Drašler in Domen Potočnik.
Izidi so objavljeni na: Fotogalerija je na: Video je na: https://www.youtube.com/watch?v=vnhrcZOARPA
VJ
|
|
|
Drugo svetovno prvenstvo v gorskem in trejl teku – WMTRC 2023 | |
|
INNSBRUCK 13 06 |
|
Druga izvedba združenega svetovnega prvenstva v gorskem in trejl teku (prvo so pred pol leta pripravili na Tajskem z zamikom zaradi covida-19) je pritegnila kakšnih 1.300 tekačev iz 68 držav. To je bil – po morda prenagljeni oceni LT - največji in najbolj kakovostni globalni zbor tekačev v naravi doslej. Slovenija je sodelovala s 24 tekmovalci, 8 mladinci in mladinkami ter 16 člani in članicami. Najviše se je uvrstila mladinka Klara Močnik iz Cerknega, v klasičnem gorskem teku na 7,5-kilometrski progi s 380 višinci.
Innsbruck je - InnsbruckSP so v Innsbrucku in okolici, v dolini Stubai na Tirolskem, v čudovitem okolju, kjer lahko občuduješ mogočne vršace med 3.000 in 3.500 metri, izpeljali (ob izvedbi pretežno domače organizacijske ekipe) IAU, mednarodno združenje ultratekačev, ITRA, mednarodno združenje (organizatorjev) trejlov, WMRA, svetovno združenje za gorski tek, vse skupaj pa je koordinirala WA, svetovno združenje za lahko atletiko. Innsbruck je udeležence sprejel gostoljubno, z navdušenjem je pozdravljal in spodbujal junake strmin, tehnično/organizacijsko pa so – kljub nekaterim dobrim rešitvam, tudi neposrednimi prenosi tekem prek spleta (in seveda avstrijske športne TV) – stvari uhajale iz rok. Skrb za (vse) novinarje je bila na psu, razen morda za nekaj privilegiranih televizijcev, dobil si vtis, da je osnovni cilj organizatorjev novinarje odgnati stran od prireditvenih prostorov in tekmovalcev, s katerimi za kakovostno poročanje (tudi v prid neizbežne promocije za okolje!) ne gre brez živega stika. Slovenski privrženci gorskega in trejl teka so bili v domačih foteljih bistveno bolje in hitreje obveščeni o izidih kot akreditirani udeleženci SP. Ob nenehno sesutem spletnem portalu WMTRC so na srečo delovale nekatere alternativne strani. Okrog prog, zlasti tam, kjer so se tekme odločale, se je gnetlo navdušenih pristašev športa, zadnjih nekaj sto metrov vertikala je spominjalo na gorske etape Toura, Gira in Vuelte, kjer se morajo kolesarji prebijati skozi špalir navijačev. Ni kaj, Innsbruck je gostil dvoje olimpijskih iger in kupico svetovnih prvenstev, na SP v gorskem teku je pred 21 leti sodeloval tudi Marko Tratnik, eden od štirih Slovencev na kratkem trejlu, ob njem pa trener Edvin Kosovelj, (so)tvorec dosežkov zlate dobe slovenskega gorskega teka.
KlaraNajviše se je v Innsbrucku zavihtela Klara Močnik iz Cerknega, letnik 2007, na 14. mesto v klasični preizkušnji, z dvema minutama in 15 sekundami zaostanka za svetovno prvakinjo Rebecco Flaherty iz Velike Britanije. Klara bo kot mladinka lahko nastopala še polna tri leta in ima obilo možnosti, da z ustreznim delom napreduje proti svetovnemu vrhu. Glede na to, da se je v preteklih letih precej govorilo o načinu sestavljanja reprezentance, večkrat spornem, se je tokrat veljavni sistem izkazal kot dober. Dokaz je Klara Močnik, ki se pregledne tekme na Škabrijelu zaradi bolezni ni udeležila, a to ni bil vzrok za brisanje s seznama. Klara je nato odlično nastopila na evropskem mladinskem pokalu, zmagala je na balkanskem prvenstvu in narisala nasmeh na obraze naših udeležencev avstrijskega SP – in seveda domačih pristašev teka. Dobro je tudi to, da je v Innsbrucku v reprezentanci prevladovalo zelo prijetno vzdušje solidarnosti, empatije in pristnega tovarištva. To ni nepomembno za naprej, ko se v tej panogi po nekaj manj uspešnih letih, po prepričanju trenerja Edvina Kosovelja, spet zarisuje pozitivni trend – in to kljub krepko zaostreni mednarodni konkurenci.
UspešnostVodja trenerjev Združenja za gorski tek pri AZS Boštjan Novak ocenjuje, da je bila slovenska odprava uspešna: »Menim, da smo se pravilno odločili nastopiti z dokaj številno ekipo. V splošnem 28 slovenskih nastopov v štirih dneh ocenjujem zelo pozitivno. Več je bilo tekmovalcev, ki so presegli pričakovanja, kot takšnih, ki pričakovanj niso izpolnili. Naj izpostavim naše najvišje uvrstitve: 25. mesto Martine Klančnik Potrč na dolgem trejlu, 28. mesto Klemna Španringa na vertikalu in 14. mesto mladinke Klare Močnik. To so, glede na močno konkurenco, odlični dosežki. V tekmovalnem in organizacijskem smislu smo pokazali, kaj zmoremo z veliko entuziazma in trdne volje. Če bomo želeli v prihodnosti priti bliže najboljšim, nas čaka ogromno dela na različnih področjih.« Težave v gorskem teku so na las podobne težavam v atletiki nasploh, pa tudi v drugih športnih panogah. Govorimo o dilemi ali podpirati samo najperspektivnejše posameznike ali skrbeti za širino potencialnih vrhunskih tekmovalcev. Za oboje ni denarja, opozarja Novak. SP je podalo diagnozo slovenskega gorskega in trejl teka (dobro bi bilo najti skupno, praktično poimenovanje skupka tekov v naravi – morda prav »teki v naravi«). Zdaj je na vrsti analiza znotraj gorskotekaškega združenja, ki - za razliko od ureditve drugod po svetu - pri nas združuje gorski in trejl tek, potem pa bi moral slediti strateški načrt, kako v tem novem, združenem obdobju tekov v naravi kar najbolje uveljaviti slovenske talente in se vsaj približati nekdanjim zlatim časom.
Olimpijada?Ena od težav je odsotnost teh tekov z olimpijskih iger, kamor so pot našli po prepričanju gorskih tekačev absurdne panoge, ki pa imajo močnejše gmotno ozadje. Maja Pritržnika, našega najperspektivnejšega mladinca, denimo, gorski tek zanima manj kot turno smučanje, v katerem vidi pot na olimpijado; to je njegova sekundarna športna izbira. Z združenimi močmi gorskih in trejl tekačev ter njihovih podpornikov pa olimpijski spored morda le ni tako nedosegljiv. Svoj pogled na to temo je razkril Tomo Šarf, predsednik WMRA in že četrt stoletja aktivni član svetovne gorskotekaške srenje, v pogovoru za Ljudstvo tekačev (objavljen v zadnjem delu našega videa iz Innsbrucka, kjer so objavljene tudi izjave tekmovalcev).
Ljudstvo tekačev je tokrat (to je bilo tretje SP, ki smo ga spremljali v živo) za obveščanje svojih privržencev izbralo Facebook, verjetno najhitrejšo in najbolj praktično pot do tega, da si obveščen o tistem, kar te zanima. Želeli smo biti hitri, hkrati pa s še vročimi izjavami takoj po tekmah pogledati v duše naših tekmovalcev (kolikor nam to dovolijo). Do neke mere nam je to uspevalo, moramo pa povedati, da takšen način dela v Innsbrucku pri organizatorjih ni naletel na odobravanje in podporo. Se bodo že še navadili …
AndreaNe moremo mimo enega vrhuncev SP, nastopa avstrijske zdravnice Andree Mayr. Pri 43 letih je še sedmič osvojila svetovni naslov in se tako izenačila s še eno živo legendo gorskega teka, Jonathanom Wyattom. Publika je na cilju vertikala ponorela, sama Andrea je bila vsa iz sebe od sreče. Koliko je morala garati za to zmago!? Globok poklon tej tekmovalki, spoštovanje! Upajmo, da jo bomo jeseni spet videli na Šmarni gori, ki jo je osvojila že šestkrat. Letošnje je leto spreminjanja šestic v sedmice.
Slovenska reprezentanca (pred prihodom tekmovalcev, ki so nastopili v zadnjih preizkušnjah).
Klara Močnik hiti proti cilju.
Andrea Mayr slavi, na tleh je tretja, Grayson Murphy.
Fotogalerija LT je na Googlu: Fotogalerija 2 (avtorica Jana Petrak Zajc) je na: Fotogalerija 3 (avtor Zdenko Mraz) je na:
https://www.youtube.com/watch?v=93qvbc_OzJQ&t=9s
|
|
|
14. Gorski tek na Malo goro | |
|
KAMNJE 11 06 |
|
Kamenjcem je lepo uspela tudi 14. izvedba teka na Malo goro. Zmagala sta Simon Alič in Ivica Žlogar, ki je tako vpisala prvo zmago v absolutni ženski konkurenci PGT. Tekma je veljala tudi za slovenski veteranski pokal. Teklo je 50 moških in 11 žensk. Svetovno prvenstvo v gorskem in trejl teku v Avstriji je Kamenjcem izmaknilo najverjetnejše kandidatke za zmago na njihovem teku, tako da je bila za nekoliko bolj izkušene tekačice pot do stopničk odprta. Najbolje je to izkoristila Ivica Žlogar, ki je tačas v odlični formi. V finišu, na 50-metrski zaključni strmini, je zmogla za kanček več moči od vrstnice Urše Trobec in jo prehitela in ekstremis, v zadnjih metrih petkilometrske proge z 800 višinci. Leto starejša Mihaela Tušar je stopila na tretjo stopničko, še dve leti starejša Italijanka Monica Sartogo pa je bila četrta in je domov odnesla zlato v kategoriji. Za prisotnost priimka Drašler med najboljšimi dekleti je tokrat poskrbela Varinejina mama Nataša s petim mestom. V moški konkurenci Simon Alič ni dopuščal dvomov o svojih sposobnostih, čeprav je bil tokratni čas nekaj minut slabši od (njegovega) rekorda proge. Dan prej je tekel na Krn (in zmagal). Z drugim mestom je domačine razveselil njihov sosed Uroš Vodopivec, tudi organizator, ki mu je na cilj »pomagal« sin Mark, ta je na podelitvi še dodelil glavno nagrado, glamping počitnice v Kamnjah. Tretji je bil Elis Filipič, četrti Simon Strnad, ki je za trening pred graparskim festivalom v nedeljo s progo opravil dvakrat. Peti je bil izolski ultramaratonec Mitja Volčanšek; ponovno je dokazal, da mu niti krajše sprint preizkušnje niso španska vas. Vreme je bila prijazno, šele po koncu razglasitve in podelitve priznanj so se spustile tri kaplje, res pa je, da je bilo v spodnjih legah že kar prevroče. Postrežba je bila – kot vselej – na visoki ravni, legendarne palačinke, zavite po kamenjsko, pa vrhunska poslastica, točno tisto, kar gorski tekač potrebuje po prihodu na cilj. Tržačan Fabio Feri nam je povedal, da so se s kolegi pravkar odločili oblikovati svojo tekaško skupino, imenovano Tržaški tekači, po slovensko, čeprav so njeni pripadniki, pogosti udeleženci primorskih tekem, tako slovenske kot italijanske narodnosti. Nova točka za PGT! Mark je glamping najprej izžrebal za Stanka Čuferja (ta se je dejstva, da bo izžrebana ravno njegova prijavnica, na nedoumljiv način zavedel nekaj sekund pred tem, ko je Peter Vodopivec po mikrofonu razglasil izid žrebanja), a se je Stanko za darilo zahvalil in prisotne prepričal, da ponovijo žreb, saj se ne spodobi, da bi se okoristil domačin. Tudi temu se reče ferplej! Mark je nato izvlekel prijavnico Gorenjca Rajka Sršena. Naslednji tek iz serije PGT (tudi za pokal Pušeljc) bo ta vikend tekaški festival v Podbrdu.
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij:ml. člani: Alan Štor (Tekači Vipavske doline)
Veteranski pokal, zmagovalci kategorij:ml. veterani: Elis Filipič
Najhitrejše tri dame na Mali gori: Urša, Ivica, Mihaela.
https://www.youtube.com/watch?v=wpxBs2g1btU&t=6s
|
Najhitrejši moški: Uroš, Simon, Elis.
|
|
Gremo na SP v gorskem in trejl teku v avstrijski Innsbruck | |
|
INNSBRUCK 05 06 |
|
Slovenska reprezentanca gorskih in trejl tekačev, za katero skrbi Združenje za gorske teke v okviru Atletske zveze Slovenije, se v ponedeljek in torek, 5. in 6. junija, odpravlja v Innsbruck na Tirolskem, kjer bodo med 6. in 10. junijem organizirali drugo svetovno prvenstvo (SP) za gorske in trejl tekače. Prvo združeno prvenstvo teh tekačev so lani izpeljali na Tajskem, avstrijsko pa je bo prvo, ki se ga bo udeležila tudi Slovenija. V ekipi je 13 tekačev in 11 tekačic, nastopili bodo v vseh štirih disciplinah, vertikalu, kratkem in dolgem trejlu ter klasičnem gorskem teku (gor-dol), in to posamično in ekipno (razen ženske ekipe v kratkem trejlu). Največ si lahko obetamo od Timoteja Bečana, tačas sedmega na svetovni lestvici gorskih tekačev, ki jo sestavlja svetovno združenje za gorski tek WMRA; žal je zaradi poškodbe udeležbo odpovedala Lucija Krkoč, ena najuspešnejših slovenskih gorskih tekačic v preteklih letih. Slovenija je s prvenstev WMRA doslej domov prinesla več kot 30 medalj, najuspešnejši je bil Mitja Kosovelj s petimi odličji za posamične članske nastope, od tega dvema zlatima (in še številnejšimi mladinskimi). Prvi dve medalji sta na SP leta 1998 za Slovenijo osvojili Tina in Ines Hižar (ekipno zlato, temu je Ines dodala še posamično srebro), prvo člansko odličje (srebro) je leta 2005 za Slovenijo osvojil Toni Vencelj, leto 2003 pa je bilo najuspešnejše v zgodovini nastopov tekačev samostojne Slovenije, na Aljaski (ZDA) smo bili po zaslugi fenomenalnih mladincev in mladink najuspešnejši med vsemi državami. SP (World Mountain and Trail Running Championship – WMTRC23) ob koordinaciji mednarodnega združenja za lahko atletiko World Athletics skupaj pripravljajo IAU, združenje ultratekačev, ITRA, združenje trejlov, in WMRA. Slednje je najstarejše, zgodovina njegovih SP seže v leto 1985, medtem ko je ITRA svoje premierno SP pripravila leta 2007, vendar je uspešnejša pri sponzorjih in napreduje na krilih rastočega zanimanja za teke v naravi vsepovsod po svetu. WMRA predseduje Slovenec Tomo Šarf. Na Tirolskem pričakujejo od 1.400 do 1.500 tekačev iz 60 do 70 držav. Naslednji organizator SP bo leta 2025 Španija (Pireneji). Več na spletni strani: innsbruck-stubai2023.com/en/.
|
|
|
27. Tek na Ratitovec | |
|
ŽELEZNIKI 03 06 |
|
AD Železniki je svoj 27. tek izpeljalo na prvo soboto v juniju. Dosedanjim tekom, na katerih so tekli odrasli in otroci, so letos dodali 27-kilometrski trejl. Zmagovalca prestižnega Klasika (11 km, 1.200 višincev) sta bila Timotej Bečan in Klara Ljubi. Vreme tekačem ni bilo naklonjeno, Ratitovec je bil zavit v oblake in njegov vrh zelo hladen, za razliko od doline, kjer so udeleženci zaključne podelitve bežali pred žgočim poletnim soncem. Bilo je veliko negodovanja zaradi slabe vidljivosti in posledičnega izgubljanja na progah, slednje je tudi krojilo vrstni red, tudi na stopničkah. Organizatorji bi morali, po mnenju številnih tekačev, predvideti takšen zaplet in dodatno označiti teren. Na srečo megla in spolzka tla nista zahtevala težjih poškodb, zdrsi so se iztekli srečno. Prestižna tekma na Klasiku je privabila tudi glavna tekmeca za zmago zadnjih let, Timoteja Bečana, tačas številko sedem na WMRA svetovni lestvici, in Mirana Cveta. In to kljub temu, da ju v sredo na svetovnem prvenstvu v gorskem in trejl teku v avstrijskem Innsbrucku čaka vertikal, pokonci postavljen kilometer. Timotej je za LT na cilju, kjer je tokrat pridelal kar lepo prednost pred Miranom, povedal, da se čuti dovolj dobro pripravljenega in da je njegova regeneracija hitra, tako da bo do srede nared za svetovno preizkušnjo (morda najpomembnejšo v letu, dodajmo). Pa Ratitovec mu ni bil dovolj, zvečer je tekel še v Medvodah, na nočnem teku, kjer pa je hranil moči in zmago prepustil tekmecu. Mirana o izbiri tekem nismo spraševali. Ko smo pri avstrijskem SP, dodajmo: tam bo tudi Ljudstvo tekačev, o nastopih naših bomo sproti poročali vsak dan, od srede do sobote (7.-10.6.), na našem profilu Facebooka, organizatorji pa napovedujejo tudi, da bodo na streamingu neposredno prenašali tekme. Avstrijsko prvenstvo bo drugo, na katerem bodo združeno nastopali gorski in trejl tekači, po lanskem SP na Tajskem, kjer Slovenije ni bilo; temu primerna bo številčnost slovenskih tekačev (24). Ženska konkurenca je bila na Klasiku oskubljena, tako da dosežka zmagovalke Klare Ljubi ne bi mogli realno ocenjevati. Deset minut prednosti pred prvo zasledovalko pa ni malo, že po njenem videzu in izdatnejši mišični masi je tudi mogoče sklepati, da je Klara napredovala v bitkah s klanci. Za LT je povedala, da se bolj kot prej posveča treningu v fitnesu, poškodba pa jo je ovirala v prizadevanjih za vstop v reprezentanco – kar ostaja njena ambicija. Panoramski tek (7 km, 600 m vzponov) je tokrat prinašal naslove in pokalne točke veteranom, slaba vidljivost pa je v dogajanje na cilju, kjer ni bilo mogoče razločevati, kateri prihodi kam sodijo (a niti gledalcev ni bilo veliko, žrtev zmede smo bili le poročevalci). Marko Leban je na cilju trdil, da je tretji, izkazalo pa se je, da sta dva sotekmovalca, ki sta bila pred njim, zašla, tako da se je na koncu veselil zmage. V ženski konkurenci je kraljevala veteranska trojica Ivica-Urška-Mihaela. Prva izvedba trejla (27 km, po 1.400 m vzponov in spustov) ni bila prav množična, so pa tekači pohvalili progo (a niti zmagovalec ni bil imun na izgubo orientacije). V zgodovino tekov na Ratitovec sta se prva vpisala Postojnčanka Rebeka in Korošec Tadej. Drugič zapored, po Hotavljah in tamkajšnjemu trejlu KBK, se je izkazalo, da je neujemanje standardov (starostna razporeditev tekačev v kategorije) moteče. V Hotavljah najboljših v kategorijah niso razglasili in na točke bomo morali počakati, da jih preračunajo koordinatorji PGT, v Železnikih pa so tekmo pokala PGT zadnji hip prekvalificirali v tekmo zgolj za udeležbo. Tekači si želijo uskladitve standardov organizatorjev tekov in preprostejša pravila. Naslednja tekma PGT bo članska Mala gora 11. junija, start je napovedan za 10. uro.
Izidi, absolutno:Klasik, moški:
Ženske:
Panoramski, moški:
Ženske:
Trejl, moški:
Ženske:
Najboljših šest na klasični progi.
Fotogalerija (z izidi) na Foto Google je na:
Video (YouTube) je na: https://www.youtube.com/watch?v=RiqW0nmXVVk
|
|
|
Dvajsetič na Špičasti vrh | |
|
ZADLOG 28 05 |
|
Dvajseti tek iz Zadloga na Špičasti vrh je društvo Trma zadnjo nedeljo v maju zaključilo z veliko, slastno torto, zmage pa sta se veselila Lucijan Zalokar in Varineja Drašler, slednja z rekordom. Tek na Špičasti vrh, štiri kilometre dolžine in kakšnih 400 metrov višine, ne sodi med težje teke v pokalu PGT, je dovolj tekaški, da na njem svoje odlike uveljavi Lucijan Zalokar, po atletski profesiji srednjeprogaš, katerega tekaška ljubezen so že nekaj časa gorski teki. Na Špičastem vrhu je novinar in pisatelj, zdaj že redni udeleženec primorskih tekov, vpisal svojo tretjo zmago v pokalu PGT, drugo na tej progi (zmagal je že lani). Od Simona Aliča ga loči četrt stoletja (letnika 1971 in 1995), pretečeni kilometri pa Simonu med drugim pomenijo tudi 12 let trajanja njegovega rekorda na Špičastem vrhu. Tudi letošnjo tekmo je rekord zdržal, medtem ko je Varineja Drašler postavila novo znamko. Slednje zahteva pojasnilo. Zadnji dve leti je bil start teka premaknjen za nekaj deset metrov bliže tamkajšnjemu igrišču, letos pa so ga vrnili na običajno mesto. To pomeni, da obstajata dve vrsti rekordov, na nekoliko daljši progi (na tej so tekli tokrat) in na skrajšani. Na skrajšani progi sta lastnika rekordov Lucijan (22:18 leta 2022) in Varineja (24:31 leta 2021), na tradicionalni, daljši progi pa Simon A. (20:47 leta 2011) in Varineja z letošnjim dosežkom. Podatki so vzeti iz arhiva PGT. Simonov rekord je za zdaj na varnem, okrog Varinejinega pa bo verjetno v naslednjih letih gneča – in najbrž lastnica rekorda tega ne bo opazovala križem rok (nog). Varineja je v nedeljo dopolnila poker zmag, najboljša je bila na vseh tekmah 2020-2023. Anja je tokrat ponovila uvrstitev na tretjo stopničko, druga je bila Lucija Krkoč, trenerka ostalih dveh, ki zaradi poškodbe zadnje čase ne more trenirati tako, kot bi si želela. Med moškimi je zasedba prvih dveh mest ostala enaka, na tretjem pa je Uroša Rozmana zamenjal Urban Lavrenčič. Uroš je tokrat na nehvaležnem četrtem mestu, »leseno medaljo« pa je med dekleti po Hotavljah še drugič osvojila Angležinja Madeleine Whybrow. Dejstvo, da je bila četrta, nikakor ne pomeni, da je z njenim treningom in dosežki kaj narobe, treba je le vedeti, da je prva trojica sestavljena iz samih reprezentantk, ki bodo na začetku junija v Avstriji skušale priti kar najviše na svetovnem prvenstvu. Ob 55 odraslih, kar je za letošnje gorskotekaške razmere zelo solidno število, je v Zadlogu teklo še 46 otrok, večinoma domačinov. To je čudovita množičnost, ki bi se je – četudi na nekaj nižji ravni – želeli tudi na drugih mladinskih tekih. Najhitrejša sta bila na dvokilometrski progi predstavnika mlajših, tako dečkov kot deklic, Anej Curk in Lina Božič. Odlična ultraša Jan Božič in Nina Frelih, prvi je na tej progi zmagal pred šestimi leti, Linina starša, sta bila tokrat navijača, kajti letošnje (in še kakšno) leto je namenjeno prenovi družinskega bivališča in za resen trening enostavno ni časa. Izvedba teka je bila takšna kot vedno, prijazna in izdatna, slovesu enega najprijetnejših tekov v PGT in na Primorskem se društvo Trma ni izneverilo. Če se ozremo za dve desetletji nazaj, pravzaprav lahko ugotovimo, da je bil Zadlog začetnik sloga ne pretirano množičnih, zato pa izrazito domačnostnih tekov. Vsem, ki sodelujejo pri organizaciji, in zvestim tekačem (po ne docela preverjenih podatkih imajo po 19 udeležb Urban in Luka Rupnik ter Danilo Pudgar, ki je prvi tek zgrešil ravno tokrat) sta se zahvalila dolgoletni gostitelj prireditve Jošt Rupnik in Gregor Rupnik, predsednik KS Črni Vrh. Naslednji gorski tek iz serije PGT bo Tek na Ratitovec (3. junija) s ponudbo nekaj tekov različnih dolžin. Zaradi neujemanja starostnih kategorij bo tek veljal le za udeležbo, so sporočili koordinatorji PGT. Za točke bo spet veljala Mala gora (11. junija).
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij:ml. člani: Lucijan Zalokar
Najhitrejše so bila članice državne reprezentance (z leve): Lucija, Varineja, Anja.
Najhitrejši moški (z leve): Simon A., Lucijan, Urban.
Fotogalerija z izidi (Foto Google) je na:
https://www.youtube.com/watch?v=PfCDHsQ6Yec
|
|
|
13. Trejl Kopačnica-Blegoš-Kopačnica | |
|
KOPAČNICA 20 05 |
|
ŠD Marmor Hotavlje je tretjo soboto v maju v sodelovanju z združenjem za gorski tek trinajstič izpeljal svoj tek. Tokrat je bila proga nekoliko spremenjena, tako da smo dobili nove rekorde te 20-kilometrske proge s 1.100 višinskimi metri. Zmagovalca sta bila novinca v Kopačnici, Miran Cvet in Katarina Pišotek. Tek je štel za točke PGT ter za veteranske uvrstitve državnega prvenstva in slovenskega pokala v kratkem trejlu, in seveda tudi za pokal Pušeljc, zato tudi množičnejša udeležba, najvišja na tekih PGT letošnje sezone. Na cilju smo našteli 166 gorskih oziroma trejl tekačev. V razpisu slovenski veteranski pokal ni bil omenjen, tako da so bili nekateri tekači presenečeni, ko so bili priče dvema razglasitvama izidov. Razglasitve najboljših v boju za točke PGT ni bilo, zato v tem trenutku še ne moremo poročati o zmagovalcih kategorij, kot je to običajno, ko pišemo o tekmah tega pokala. Sicer pa so vsi ostali izidi razvidni iz tabel, ki jih objavljamo v naši fotogaleriji. Zmagala sta tekačica in tekač, ki na tej progi še nista nastopila, Miran Cvet in Katarina Pišotek. Miran je pogost udeleženec na primorskih tekih, in ker zadnje čase pogosteje nastopa na trejlih (prej se je bolj osredotočal na strme vzpone), njegov prihod v Kopačnico – v času zadnjih priprav na svetovno prvenstvo v avstrijskem Innsbrucku - ni bil kakšno posebno presenečenje, saj tudi sicer rad raziskuje nove tekaške destinacije. Lanski zmagovalni čas Gašperja Bregarja je izboljšal za približno dve minuti (za 100 metrov krajša proga tega razmerja ne spremeni bistveno), ni se gnal do zadnjih atomov moči, nakazal pa je, da bi bilo mogoče čas spraviti pod poldrugo uro. Miranu je bil blizu 29 let mlajši Jaka Oblak, Tomaž Koprivec pa je na tretjem mestu zaostal za osem minut. Večkratni zmagovalec pokala PGT Simon Strnad je bil sedmi (še vedno občuti posledice zdravstvenih težav), privoščil si je izlet na Gorenjsko, kjer je na rojstni dan pred leti že tudi zmagal. Tekaškim prijateljem je prinesel pokazat vzorce sadnih namazov svoje bio produkcije. Žensko konkurenco je obogatila mlada raziskovalka Katarina Pišotek iz Mengša, letnik 1994, že državna prvakinja v cestnem teku in letošnja slovenska zmagovalka teka Wings for Life. Zmagovalni čas je za več kot štiri minute spustila pod dve uri. Samo tri sekunde je za njo zaostala reprezentantka Katja Kegl Vencelj, ki se tako kot Cvet pripravlja na odhod v Innsbruck, tretja Tajda Knafelj pa je že prekoračila dve uri. Četrta je bila angleško-koprska veslačica Madeleine Whybrow, tudi ena od zmagovalk tekov PGT. Omenimo še Evo Urbanc, ki tačas kraljuje na dolgih trejlih (zmagi na 100 miljah Istre in 107 kilometrih vipavskega UTVV). Po tako dolgih preizkušnjah v zadnjem času se je tokrat sprehodila na mini trejlu, gledano z njene perspektive, zasedla je šesto mesto med dekleti. Naslednji tek za točke PGT bo 28. maja gorski tek na Špičasti vrh (Zadlog), start bo ob 10. uri.
Izidi, absolutno:Moški:
Ženske:
Zmagovalca, Miran Cvet in Katarina Pišotek. Med njima je 26 let.
Fotogalerija (Google Foto) z izidi je na:
Video (YouTube) je na: https://www.youtube.com/watch?v=UmyHcdGrtQI
|
|
|
Premierni Vertikal Kucelj | |
|
VRTOVIN 14 05 |
|
Vrtovinci so 14. maja 2023 prvič izpeljali gorski tek na Kucelj (na Čavnu, 1237 m). Prva zmagovalca sta Simon Alič in Varineja Drašler, člana ŠD Nanos. Kot je v svoji izjavi za video Ljudstva tekačev povedal vodja teka Dominik Kobol, so se v Vrtovinu za organizacijo teka odločili »za slavo domačega kraja«. Bilo je nekaj manjših pomanjkljivosti, a je premiera na Vertikal Kucelj pritisnila pečat domačnosti in prizadevnosti. »Tek so pripravili prvič, a bolje kot nekateri organizatorji že tradicionalnih tekov,« je občutke 37 tekačev in še nekaterih udeležencev povzela zmagovalka Varineja, Enzo Tesolin, eden od šestih italijanskih gorskih tekačev, pa je dodal še svojo pohvalo organizatorjem. 37 ni ravno visoko število, upoštevati pa je treba zahtevnost več kot kilometrskega vzpona (4.800 dolžinskih in 1070 višinskih metrov), slabo vreme in dejstvo, da gre za prvo izvedbo. A tek ima svoje odlike, začenši s konfiguracija proge, čeprav na cilju ni pokritega prostora in je izpostavljenost vetru lahko zelo neprijetna. Trener Edvin Kosovelj, član strokovnega tima slovenskega združenja za gorski tek, si je progo in tek ogledal ter dal nekaj nasvetov; med drugim je opozoril, da bi bilo zaradi varnosti lažjih tekačic (in takšne so praviloma vse najboljše) dobro cilj z izpostavljenega vrha premestiti v zavetje, kjer jih burja ne bi toliko premetavala. Omenimo še, da si je tekmo na zgornjem delu proge ogledal tudi predsednik gorskotekaškega združenja Dušan Papež, kar bi utegnilo pomeniti, da ima Vrtovin možnosti za izvedbo ne le lokalnih, temveč tudi širših tekem – seveda ob izpolnjevanju določenih pogojev. O tem Kobol še ne razmišlja, za zdaj je pri politiki »korak za korakom«. Večnamenski prostori krajevne skupnosti Vrtovin so se izkazali za primerno lokacijo prijavne službe, okrepčevalnice in podelitve priznanj. Vrtovinci so jih napolnili z gostoljubnostjo (pecivo, pijače …) ob prihodu tekačev in po njihovi vrnitvi z gore. Izvedba ni imela bistvenih pomanjkljivosti, za nameček so tekači dobili spominske majice, zdi se, da je preizkušnjo za vstop med teke PGT, ki veljajo za točkovanje, vrtovinski vertikal opravil uspešno (letos tek velja za udeležbo v tem pokalu). Še nekaj podatkov o tekmovalni plati. Med moškimi je bil na cilju najhitreje Simon Alič, zaščitni znak PGT, ki ni imel hujše konkurence, zato je na cilj pritekel z nekaj rezerve. Ocenil je, da bi v optimalnih razmerah in če bi mu kdo dihal za ovratnik, čas lahko spustil za kakšnih pet minut. Je pa res, da je v nogah še čutil napore nastopa na Triajurju, kjer je ponovil lansko tretje mesto med solisti, tekači/kolesarji, ki opravijo sami z vsemi tremi odseki proge prek Matajurja. Tokrat je bil edini Slovenec na tekmi (morda bi se italijanski organizatorji lahko vprašali, kaj delajo narobe, da jih ne obiskuje več slovenskih tekmovalcev, tako kot pred leti …). Dve minuti za Simonom je v cilj prišel Denis Štenkler, enako mesto si je priborila njegova partnerka Dominika Zupančič Valant. Samo Simon in Denis sta bila pred peresno lahko Varinejo Drašler, ki je odtekla super tek, burja v prsa je ni uspela ustaviti. Tretja sta bila Italijan Giorgio Turel, najzvestejši udeleženec PGT iz sosednje države, in Anja Mikuž, novopečena reprezentantka. V Vrtovinu smo videli kar tri tekačice, ki bodo čez slab mesec v avstrijskem Innsbrucku branile slovenske barve na svetovnem prvenstvu v gorskih tekih in trejlih, Varinejo, Dominiko in Anjo. Naslednja tekma (tokrat za točke) PGT bo v soboto, 20. maja, Trejl KBK v Kopačnici pri Hotavljah. To bo tudi tekma za državno prvenstvo za veterane v kratkem trejlu.
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij:ml. člani: Dens Štenkler
Tri reprezentantke na stopničkah.
Najhitrejši moški.
Fotogalerija in vsi izidi (Google Foto) je na: Video (YouTube) je na: https://www.youtube.com/watch?v=gKo4wqPjM-s&t=11s
|
|
|
Marku Tratniku deseti Javornik | |
|
COL 23 04 |
|
Zmagovalca 19. izvedbe Bubinega spominskega teka na Javornik, ki ga je društvo Trillek na Colu pripravilo 23. aprila 2023, sta bila Varineja Drašler in Marko Tratnik, za katerega je bila to že deseta zmaga na domačem terenu. Dan je bil zelo primeren za tek, v spodnjem delu trase že kar prevroč, proti cilju pa je temperatura padala in publika pri planinski koči na Javorniku je potrebovala že kar zimska oblačila. A v primerjavi z nekaterimi izvedbami teka, ko je pod vrhom gore zmrzovalo, je bil to idiličen spomladanski dan. Na cilju sta sestrici Rebeka in Karmen Koren pripravili obilno in prijetno dekorirano sadno okrepčilo, več kot zadostno obilno za 54 tekačic in tekačev; del udeležencev so organizatorji potem nazaj na Col prepeljali s kombiji. Prvi je bil na cilju Marko Tratnik. Desete zmage na domači progi si ni pustil vzeti, je pa res, da ga je (skoraj domačin) Urban Lavrenčič vztrajno preganjal in mu dihal za ovratnik. Zmagovalec je sicer ostal nad mejo 40 minut, edino Miran Cvet se je pred dvema letoma spustil pod njo, realna časovna razlika med prvima dvema pa bi lahko bila manjša od zabeležene minute. Lucijan Zalokar, novinar in pisatelj, sicer pa specialist za srednje ravninske proge, se ni vključeval v dirko za zmago, s svojim tempom si je na tekaški progi preudarno priboril bron. Med ženskami je bila tokrat konkurenca nekoliko šibkejša, običajnih obiskovalk stopničke Anje Mikuž in Klare Močnik ni bilo na startu (Klara je zbolela in je izpustila tudi pregledno tekmo mladink na Škabrijelu), Markova sestra Petra pa te dni plačuje davek za nastop na sicer uspešnem DP v trejlu (pre)hitro po prebolelem covidu. Varineja Drašler je premočno zmagala pred še enim adutom Tratnikov, Markovo boljšo polovico Nadjo, tretja pa je bila Angležinja Madeleine Whybrow, 31-letna doktorica matematike, ki zadnja leta živi v Kopru, sicer pa je uspešna veslačica (zadnja dva vikenda je na regatah v Zagrebu in na Bledu osvojila sedmi mesti), ob tem pa na Istrskem maratonu polmaratonsko progo pretekla v uri in 36 minutah. Ko omenjamo Anjo Mikuž, dodajmo, da je bila pred dnevi prvič uvrščena v gorskotekaško državno reprezentanco, disciplina gor.
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij:ml. člani: Lucijan Zalokar
Najhitrejše ženske absolutno.
Najhitrejši moški absolutno.
Video (YouTube) je na povezavi: https://www.youtube.com/watch?v=GpqdxaqHwV4&t=12s
|
|
|
22. Gradiški gorski tek | |
|
GRADIŠČE PRI VIPAVI 10 04 |
|
Na 22. Gradiškem gorskem teku, ki ga pripravlja vipavsko TD Burja, sta bila najhitrejša Simon Alič in Varineja Drašler, slednja je (po naši evidenci) postavila ženski rekord, za 11 sekund je izboljšala svoj lanski, prav tako rekordni dosežek. Teklo je 76 odraslih in 14 otrok, čemur lahko dodamo še devet pohodnikov. Če koga moti dejstvo, da končno število za las ne doseže stotice, lahko naštetim doda še avtorja tega zapisa in posnetkov, ki se je za prepričljivejše poročanje prav tako povzpel do cilja na Škavnici. Vreme je bilo v prvih urah velikonočnega ponedeljka hladno in burjasto, a se je temperatura dvigovala in na podelitvi priznanj kratki rokavi niso bili prav nič pretirani. Tekači pa so se itak dodobra segreli na progi in na cilju še ob toplem čaju. Videli smo kar nekaj novih obrazov, kar po padcu udeležb na tekih po koroni razveseljuje, vendar ne na stopničkah, namenjenih najboljšim absolutno. Najhitrejši je bil Simon Alič, ki (spet) ni vedel povedati, katera zmaga je to. Zagotovo je več kot deseta, kaj več pa bo najbrž vedel Anej Likar, uradni statistik Ljudstva tekačev in PGT. Drugouvrščenega Uroša Rozmana je spremljala družina, ki si je privoščila prijeten praznični izlet, na koncu pa so domov odpeljali še nekaj steklenic žlahtnega vipavskega vina. Tokrat je tekel tudi Urošev oče Aleš, ki je s srebrom v kategoriji znova dokazal pravilnost reka, da jabolko ne pade daleč od drevesa. Tretji je bil domačin Urban Lavrenčič, ki mu je očitno vseeno, kje teče, po ravnini ali v klanec, zdaj pa svojo pozornost posveča 60-kilometrski progi UTVV, kjer bo med favoriti. Zmagovalec med starejšimi veterani Jože Rogelj je prvo mesto osvojil kljub natrgani mišici, ki jo je začutil (na njegovo srečlo) le malo pred ciljem. Med ženskami je po pričakovanjih slavila Varineja Drašler z rekordnim dosežkom. Svoj lanski rekord je popravila za 11 sekund. Druga je bila Varinejina klubska kolegica Anja Mikuž, ki je lanski čas izboljšala za dobre tri minute in tokrat za Varinejo zaostala le za 18 sekund. Proga s strmim koncem ji ustreza, trdemu treningu, ki se mu predaja že dalj časa, pa je letos dodala še terapije v novogoriški hiperbarični komori Mateje Kosovelj, s katerimi predvsem pospešuje regeneracijo. Tretja je bila najmlajša v tem triu Klara Močnik. Merjenje deklet utegne biti v nadaljevanju sezone še zelo zanimivo, prav tako tudi poskusi uvrstitev v državno izbrano vrsto. Na krajši progi so tekli mlajši dečki in deklice. Če so bili med odraslimi člani ŠD Nanos zelo uspešni, je bilo med najmlajšimi nekoliko drugače, zmagi sta odšli v Šentjernej in na Godovič. Ampak ne komurkoli, Andrej Pintarič je namreč nečak legende PGT Mihaele Tušar, ki ga je tudi pripeljala na tekmo v Gradišče. Geni ne lažejo! Organizatorji so tokrat imeli nekaj težav z uvrstitvami, sicer pa so prireditev izpeljali, kot običajno, kakovostno, delili so praktične nagrade in žlahtno kapljico, pa tudi jota je bila izvrstna. Naslednji tek iz serije PGT bo v nedeljo, 23. aprila, gorski tek na Javornik (Col).
P.s. Niti Anej Likar ne ve natančno, koliko zmag je v Gradišču zabeležil Alič. 12, 13 ...? Slo maraton na Facebooku piše o 13 zmagah, zato v odsotnosti drugačnih argumentov tudi mi vzemimo ta podatek za dejstvo. Torej: Simon Alič je 10. aprila 2023 na Škavnici zmagal trinajstič.
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij: ml. člani: Domen Vogrin (KGT Papež)
Fotogalerija (Google Foto, vključno z izidi) je na: Video (YouTube) je na:
VJ
|
|
|
Štafeta Ljudstva tekačev: napad virusa trail-20 | |
|
PRIMORSKA 01 04 |
|
Štafeta Ljudstva tekačev Bovec-Koper se je dogajala 1. aprila, a v njej ni bilo nič prvoaprilskega. Prvoaprilska je bila zgolj napoved vremenarjev, ki so govorili o nevihtah in plohah, dejansko pa je tekače na 150 kilometrih njihove skupne poti spremljalo sonce. Ne pozabimo, tek je mednaroden, tako zaradi trase po Sloveniji in Italiji kot zaradi sodelovanja tako slovenskih (ne samo primorskih) kot italijanskih tekačev. Naj ponovimo že velikokrat doživeto izkušnjo tekačev na tem koncu Slovenije: ko je dovolj dobre volje in pozitivne energije, se jim podredi tudi vreme. Dan, ki je napovedoval dež in večje napore zaradi dodatne porabe energije, se je iztekel tako rekoč sanjsko. Pa ni bil petkov večer, ko sva se skozi dež in mrak z Eleno v njeni alfi prebijala od Kopra proti Bovcu, prav nič obetaven. Pričakal naju je vodja Blitz Bovec maratona Vasja Vitez. V kavarni sredi Bovca smo izmenjali informacije, potem pa sva odhitela v Čezsočo k Vančarju, da ujameva nekaj spanca. Vančar je bil zaprt, menda so se tam mudili filmarji, kaj več o snemanju, katerega kulisa je bil bovški konec, pa ne bi vedel povedati. Ob štirih sva bila spet pokonci, in pogled skozi okno je bil pomirjujoč: dež je ponehal, a bilo je hladno, le nekaj stopinj nad ničlo. Četrt pred peto, so se sredi Bovca začeli zbirati tekači, člani TK Bovec, ter Darja in Marko Dugon. Marko je prinesel štafetno palico, tokrat pravo umetniško delo. Prislužil si je priznanje tekačev in organizatorjev, zaradi oblike in lahkotnosti palice. Vasja je v kamero nagovoril vodjo Luka Koper Istrskega maratona Simona Rusjana in istrskim organizatorjem zaželel uspešno izvedbo teka. Pet minut čez peto se je kolona devetih tekačev odpravila proti Kobaridu in Kopru. Ob 23.33 je bila štafetna palica v koprski Taverni, vmesnih 150 kilometrov pa ni zaznamovala prav nobena težava. Vse je teklo po predvidevanjih, če je kateri od odsekov vzel kakšno minuto več, so tekači na drugih to nadoknadili. Spremljevalno vozilo je zagotavljalo okrepčila, tekači pa so uživali v sončnem dnevu – in ponujali zamisli, kako v prihodnje tek narediti še privlačnejši. Preletimo kronologijo sobotnega dogajanja. V ekipi šefa bovškega maratona smo se še posebej razveselili sodelovanja dveh mladih tekaških upov, Taje Kravanja in Mathiasa Mlekuža, še sveže državne prvakinje in državnega podprvaka v gorskem teku. Ni jima bilo pretežko vstati sredi noči, polmaratonska razdalja do Kobarida pa jima kljub mladosti prav tako ni delala težav. Nadaljevanje proti Tolminu so prevzeli Andrej in Matija Kutin ter Tia in Tina Žagar oziroma Fratina Žagar. Nabralo se je nekaj minut časovne rezerve, ki bi utegnila priti prav na odseku Tolmin-Kanal, speljane v trejl slogu, kombinaciji asfalta in makadama s 300 višinci. Paolo Glavina iz Boljunca ter domačina Florijan Kovačič in Danilo Božič niso mogli prehvaliti slikovitosti tega odseka. Na cilju v Kobaridu so bili na minuto točni, potem pa si je Paolo privoščil še tek nazaj, do avtomobila v Tolminu (za kar je porabil četrt ure manj). Tudi naslednji odsek je bil nekaj manj kot polmaratonski. Med Kanalom in Solkanom so tekli Počasni, a drzni, katerim se je prvič pridružil Nik Rajterič, ki se je pred nedavnim iz notranjosti Slovenije preselil na Goriško. Vodja Počasnih Renato Lešnik nas je presenetil z »grožnjo«: »Na tem teku ne bomo več sodelovali, če asfalta ne zamenjamo za trejl progo!« In je dodal podrobnosti. Kanal in Solkan je mogoče povezati s trejlom približno enake dolžine (20 km), le da je vmes 700 višincev. Očitno se virus trejl-20 širi, okuženih je vse več tekačev. Ni panike, zadeva se zdi povsem izvedljiva, če pa bo kdo želel teči po dosedanji progi vzdolž desnega brega Soče, si bo lahko privoščil tudi to. Navsezadnje smo demokratična država … Solkan in Bilje sta povezala vsakokratni udeleženec štafete Valter Hvala in Nik, ki je ocenil, da potrebuje še dodatek enajstih kilometrov. Ustavili smo se pri Valdi Dornik, katere gostoljubja nikoli ne pohvalimo dovolj, in njeni mami, 92-letni gospe z briljantnim spominom. Pogrnjena miza je nekaterim še nudila dobrote, ko sta se Valda in Matej Gabrijelčič, oba veterana naslednjega odseka, že zapodila v strmino proti Trstelju in Zagrajcu. To je v smeri Bovec-Koper najzahtevnejši odsek, lani in letos še posebej težaven zaradi morečega pogleda na pogorišče. V Zagrajcu je naslednja tradicionalna postojanka Ljudstva tekačev, kmetija Kosovel. Pričakala nas je skoraj vsa družina, od najstarejšega Edvina do trojke razposajenih fantičev. Na mizi se je znašel pršut, ob njem teran (po mojem je zadnji letnik še posebej dober). Poti nismo mogli nadaljevati brez nekaj litrov žlahtne črnine za tekaške kolege iz Istre. Potem so na sceno stopili Kraški tekači, da se ve, kdo najbolj obvlada tekaške poti Krasa. Njihova sta bila odsek do Krajne vasi in nadaljevanje do Sežane, skupaj za dober polmaraton. Z njimi je raztegnila noge Elena, po urah v avtomobilu ji je tekaška akcija prijala. Na cilju, tam, kjer se začenja in končuje Mali kraški maraton, se je že krepko mračilo, ko je okrog 20. ure štafetno palico prevzel Tržačan Stefano Bevilacqua, organizator Kokoš trejla, sponzor športnih prireditev in vsestranski športnik. Nekajminutni zaostanek za časovnico je na poti proti Bazovici in Jezeru izničil in avtorju teh vrstic omogočil, da je po urniku prispel v Boljunec. Zadnji odsek, spet slabega pol maratona, so oddelali tekači Vesele srede, ki so ob vodnjaku za koprsko Taverno sklenili, da štafetno palico Simonu Rusjanu izročijo naslednje dopoldne, ko je bil napovedan ogled trase istrskega maratona (večerni sestanek organizacijskega odbora maratona je bil predolg). Rečeno, storjeno. Zabeležili smo številčnost večjih tekaških skupin. Če statistika ne laže, je sodelovalo največ tekačev TD Bovec (11), sledili so Počasni, a drzni (9), Kraških tekačev je bilo sedem, tekačev Vesele srede pa pet. Skupaj je sodelovalo 41 tekačic in tekačev. Hvala vsem, ki so nam pomagali izpeljati našo deveto štafeto, tako tekačem kot gostiteljem! Srečno organizatorjem maratonov!
Tik pred startom v Bovcu. Štafetno palico ima v roki državna prvakinja Taja Kravanja.
Predaja palice v Kanalu.
Na cilju pri Taverni.
Fotogalerija je na Facebooku: Video je na YouTube:
VJ (avtor je sodeloval kot organizator, zato njegova nepristranskost tokrat ni dokazana)
|
Stran 1 od 31
