|
|
Festival tekov v naravi (PTRF) | |
|
PODBRDO 16 06 |
|
V Podbrdu so letos (16.-18.6.) pripravili kar devet prog, ob »običajnih« tekmovanjih pa tudi državno prvenstvo (člani in mladinci) ter tekmo za slovenski pokal (mlajše kategorije). Državna prvaka med člani sta na 10-kilometrski progi gorskega teka gor-dol postala Domen Potočnik (KGT Papež) in Varineja Drašler (ŠD Nanos), med mladinci pa Maj Pritržnik in Klara Močnik. Naštejmo dolžine prog: 500 m za U12, 1,2 km za U14, 1,7 km za U16 (vse za slovenski pokal), 4,7 km za mladinsko DP, 10+ km za člansko DP, 20+ km, 40+ km (za točke PGT), 70+ km, 100+ km. Tekli so tudi za ultra pokal Pušeljc in nabirali ITRA točke. Podbrdo sledi sodobnemu trendu tekov v naravi in letos je še obogatilo tekaško ponudbo. Zdi se, da je na dobri poti, kako teke v naravi povezati s turističnim gospodarstvom, že nekaj časa je znana točka v tekaško razvitem svetu. Žal imamo ob tem nekaj kolateralne škode, pripadnost Primorskim gorskim tekom, s katerimi je prireditev rasla, se izgublja. Letos nismo zaznali informacij o PGT in njihovega navajanja, koordinacija PGT bo morala izide za točke tega pokala na maratonski razdalji izluščiti iz drugače kategoriziranih in jih prilagoditi svojim starostnim kategorijam, saj ta razvrstitev v Podbrdu ni bila razglašena niti niso bili nagrajeni najbolje uvrščeni. Ker to ni edini tak primer neusklajenosti znotraj PGT, bi bil čas, da se najde ustrezno rešitev, ki ne bo begala tekačev in jim bo olajšala izbiranje tekem, na katerih bodo sodelovali. Kakorkoli, danes vam še ne moremo ponuditi razvrstitev po kategorijah PGT, počakati boste morali, da jih koordinacija objavi na uradni spletni strani. Ljudstvo tekačev je medijski sponzor PGT, zato so ti teki v središču poročanja na spletni strani in Facebook profilu LT. Teki, ki se odmikajo od korenin PGT, so za poročanje na teh dveh mestih manj zanimivi, odločitve, o čem poročati, pa so odvisne od trenutne presoje LT, predvsem od tega, v kolikšni meri gre za pripadnost izvirnim načelom tekaškega športa, in ne za komercializacijo. Termin DP v gorskem teku, disciplina gor-dol, je bil letos manj posrečeno izbran, na kar lahko sklepamo po slabši udeležbi najboljših tekačev. Ni še prav dolgo tega, kar je reprezentanca nastopala na SP v Avstriji, kar je tudi eden od razlogov za neudeležbo – in na drugi strani za pohvalo nekaterih reprezentantov, ki so v Podbrdo prišli, čeprav so tokrat tekli na drugačni razdalji kot sicer. Državni prvaki so postali Domen Potočnik, Varineja Drašler, Maj Pritržnik in Klara Močnik, razen Domna so bili vsi udeleženci SP v Avstriji. Presenečenj tu ni bilo, kar precejšnje presenečenje pa je bila zmaga Boruta Škarje na maratonski progi. Borut, plezalec na drevesa iz Kamne Gorice, namreč do Podbrda sploh še ni tekel maratona, ne ravninskega ne gorskega. Morda med presenečenja lahko uvrstimo še Meto Hrovat, zmagovalko na dvajsetici. Ne, Meta smuči ni zamenjala za tekaško opremo, ostaja pri športu, kjer se je treba samo dol peljati … (poglej video). Še eno zanimivost omenimo. Na desetki je leseno medaljo, torej četrto mesto absolutno, zasedla Istranka Gordana Braico (ŠKD RTV Slovenija). Gordana je bila ena od mladih tekačev, ki sta jih v 90. letih pokojni Ivo Lazar in Bogdan Kozina vozila po tekaških prireditvah v sosednjih državah, tudi tistih visoke zahtevnosti, in od koder so se pogosto vračali z medaljami. Toliko da se ne pozabi, kje so še korenine slovenskega teka v naravi … Naslednji tek iz serije PGT bo 25. junija v Vrhpolju pri Kozini.
Izidi:100+, moški:
70+, moški:
Ženske:
40+, moški:
Ženske:
20+, moški:
Ženske:
10+, moški:
Ženske:
Zmagovalci na krajših progah:4,7 mladinci/mladinke: Maj Pritržnik, Klara Močnik
Državna prvaka v gorskem teku gor-dol, Varineja Drašler in Domen Potočnik.
Izidi so objavljeni na: Fotogalerija je na: Video je na: https://www.youtube.com/watch?v=vnhrcZOARPA
VJ
|
|
|
Drugo svetovno prvenstvo v gorskem in trejl teku – WMTRC 2023 | |
|
INNSBRUCK 13 06 |
|
Druga izvedba združenega svetovnega prvenstva v gorskem in trejl teku (prvo so pred pol leta pripravili na Tajskem z zamikom zaradi covida-19) je pritegnila kakšnih 1.300 tekačev iz 68 držav. To je bil – po morda prenagljeni oceni LT - največji in najbolj kakovostni globalni zbor tekačev v naravi doslej. Slovenija je sodelovala s 24 tekmovalci, 8 mladinci in mladinkami ter 16 člani in članicami. Najviše se je uvrstila mladinka Klara Močnik iz Cerknega, v klasičnem gorskem teku na 7,5-kilometrski progi s 380 višinci.
Innsbruck je - InnsbruckSP so v Innsbrucku in okolici, v dolini Stubai na Tirolskem, v čudovitem okolju, kjer lahko občuduješ mogočne vršace med 3.000 in 3.500 metri, izpeljali (ob izvedbi pretežno domače organizacijske ekipe) IAU, mednarodno združenje ultratekačev, ITRA, mednarodno združenje (organizatorjev) trejlov, WMRA, svetovno združenje za gorski tek, vse skupaj pa je koordinirala WA, svetovno združenje za lahko atletiko. Innsbruck je udeležence sprejel gostoljubno, z navdušenjem je pozdravljal in spodbujal junake strmin, tehnično/organizacijsko pa so – kljub nekaterim dobrim rešitvam, tudi neposrednimi prenosi tekem prek spleta (in seveda avstrijske športne TV) – stvari uhajale iz rok. Skrb za (vse) novinarje je bila na psu, razen morda za nekaj privilegiranih televizijcev, dobil si vtis, da je osnovni cilj organizatorjev novinarje odgnati stran od prireditvenih prostorov in tekmovalcev, s katerimi za kakovostno poročanje (tudi v prid neizbežne promocije za okolje!) ne gre brez živega stika. Slovenski privrženci gorskega in trejl teka so bili v domačih foteljih bistveno bolje in hitreje obveščeni o izidih kot akreditirani udeleženci SP. Ob nenehno sesutem spletnem portalu WMTRC so na srečo delovale nekatere alternativne strani. Okrog prog, zlasti tam, kjer so se tekme odločale, se je gnetlo navdušenih pristašev športa, zadnjih nekaj sto metrov vertikala je spominjalo na gorske etape Toura, Gira in Vuelte, kjer se morajo kolesarji prebijati skozi špalir navijačev. Ni kaj, Innsbruck je gostil dvoje olimpijskih iger in kupico svetovnih prvenstev, na SP v gorskem teku je pred 21 leti sodeloval tudi Marko Tratnik, eden od štirih Slovencev na kratkem trejlu, ob njem pa trener Edvin Kosovelj, (so)tvorec dosežkov zlate dobe slovenskega gorskega teka.
KlaraNajviše se je v Innsbrucku zavihtela Klara Močnik iz Cerknega, letnik 2007, na 14. mesto v klasični preizkušnji, z dvema minutama in 15 sekundami zaostanka za svetovno prvakinjo Rebecco Flaherty iz Velike Britanije. Klara bo kot mladinka lahko nastopala še polna tri leta in ima obilo možnosti, da z ustreznim delom napreduje proti svetovnemu vrhu. Glede na to, da se je v preteklih letih precej govorilo o načinu sestavljanja reprezentance, večkrat spornem, se je tokrat veljavni sistem izkazal kot dober. Dokaz je Klara Močnik, ki se pregledne tekme na Škabrijelu zaradi bolezni ni udeležila, a to ni bil vzrok za brisanje s seznama. Klara je nato odlično nastopila na evropskem mladinskem pokalu, zmagala je na balkanskem prvenstvu in narisala nasmeh na obraze naših udeležencev avstrijskega SP – in seveda domačih pristašev teka. Dobro je tudi to, da je v Innsbrucku v reprezentanci prevladovalo zelo prijetno vzdušje solidarnosti, empatije in pristnega tovarištva. To ni nepomembno za naprej, ko se v tej panogi po nekaj manj uspešnih letih, po prepričanju trenerja Edvina Kosovelja, spet zarisuje pozitivni trend – in to kljub krepko zaostreni mednarodni konkurenci.
UspešnostVodja trenerjev Združenja za gorski tek pri AZS Boštjan Novak ocenjuje, da je bila slovenska odprava uspešna: »Menim, da smo se pravilno odločili nastopiti z dokaj številno ekipo. V splošnem 28 slovenskih nastopov v štirih dneh ocenjujem zelo pozitivno. Več je bilo tekmovalcev, ki so presegli pričakovanja, kot takšnih, ki pričakovanj niso izpolnili. Naj izpostavim naše najvišje uvrstitve: 25. mesto Martine Klančnik Potrč na dolgem trejlu, 28. mesto Klemna Španringa na vertikalu in 14. mesto mladinke Klare Močnik. To so, glede na močno konkurenco, odlični dosežki. V tekmovalnem in organizacijskem smislu smo pokazali, kaj zmoremo z veliko entuziazma in trdne volje. Če bomo želeli v prihodnosti priti bliže najboljšim, nas čaka ogromno dela na različnih področjih.« Težave v gorskem teku so na las podobne težavam v atletiki nasploh, pa tudi v drugih športnih panogah. Govorimo o dilemi ali podpirati samo najperspektivnejše posameznike ali skrbeti za širino potencialnih vrhunskih tekmovalcev. Za oboje ni denarja, opozarja Novak. SP je podalo diagnozo slovenskega gorskega in trejl teka (dobro bi bilo najti skupno, praktično poimenovanje skupka tekov v naravi – morda prav »teki v naravi«). Zdaj je na vrsti analiza znotraj gorskotekaškega združenja, ki - za razliko od ureditve drugod po svetu - pri nas združuje gorski in trejl tek, potem pa bi moral slediti strateški načrt, kako v tem novem, združenem obdobju tekov v naravi kar najbolje uveljaviti slovenske talente in se vsaj približati nekdanjim zlatim časom.
Olimpijada?Ena od težav je odsotnost teh tekov z olimpijskih iger, kamor so pot našli po prepričanju gorskih tekačev absurdne panoge, ki pa imajo močnejše gmotno ozadje. Maja Pritržnika, našega najperspektivnejšega mladinca, denimo, gorski tek zanima manj kot turno smučanje, v katerem vidi pot na olimpijado; to je njegova sekundarna športna izbira. Z združenimi močmi gorskih in trejl tekačev ter njihovih podpornikov pa olimpijski spored morda le ni tako nedosegljiv. Svoj pogled na to temo je razkril Tomo Šarf, predsednik WMRA in že četrt stoletja aktivni član svetovne gorskotekaške srenje, v pogovoru za Ljudstvo tekačev (objavljen v zadnjem delu našega videa iz Innsbrucka, kjer so objavljene tudi izjave tekmovalcev).
Ljudstvo tekačev je tokrat (to je bilo tretje SP, ki smo ga spremljali v živo) za obveščanje svojih privržencev izbralo Facebook, verjetno najhitrejšo in najbolj praktično pot do tega, da si obveščen o tistem, kar te zanima. Želeli smo biti hitri, hkrati pa s še vročimi izjavami takoj po tekmah pogledati v duše naših tekmovalcev (kolikor nam to dovolijo). Do neke mere nam je to uspevalo, moramo pa povedati, da takšen način dela v Innsbrucku pri organizatorjih ni naletel na odobravanje in podporo. Se bodo že še navadili …
AndreaNe moremo mimo enega vrhuncev SP, nastopa avstrijske zdravnice Andree Mayr. Pri 43 letih je še sedmič osvojila svetovni naslov in se tako izenačila s še eno živo legendo gorskega teka, Jonathanom Wyattom. Publika je na cilju vertikala ponorela, sama Andrea je bila vsa iz sebe od sreče. Koliko je morala garati za to zmago!? Globok poklon tej tekmovalki, spoštovanje! Upajmo, da jo bomo jeseni spet videli na Šmarni gori, ki jo je osvojila že šestkrat. Letošnje je leto spreminjanja šestic v sedmice.
Slovenska reprezentanca (pred prihodom tekmovalcev, ki so nastopili v zadnjih preizkušnjah).
Klara Močnik hiti proti cilju.
Andrea Mayr slavi, na tleh je tretja, Grayson Murphy.
Fotogalerija LT je na Googlu: Fotogalerija 2 (avtorica Jana Petrak Zajc) je na: Fotogalerija 3 (avtor Zdenko Mraz) je na:
https://www.youtube.com/watch?v=93qvbc_OzJQ&t=9s
|
|
|
14. Gorski tek na Malo goro | |
|
KAMNJE 11 06 |
|
Kamenjcem je lepo uspela tudi 14. izvedba teka na Malo goro. Zmagala sta Simon Alič in Ivica Žlogar, ki je tako vpisala prvo zmago v absolutni ženski konkurenci PGT. Tekma je veljala tudi za slovenski veteranski pokal. Teklo je 50 moških in 11 žensk. Svetovno prvenstvo v gorskem in trejl teku v Avstriji je Kamenjcem izmaknilo najverjetnejše kandidatke za zmago na njihovem teku, tako da je bila za nekoliko bolj izkušene tekačice pot do stopničk odprta. Najbolje je to izkoristila Ivica Žlogar, ki je tačas v odlični formi. V finišu, na 50-metrski zaključni strmini, je zmogla za kanček več moči od vrstnice Urše Trobec in jo prehitela in ekstremis, v zadnjih metrih petkilometrske proge z 800 višinci. Leto starejša Mihaela Tušar je stopila na tretjo stopničko, še dve leti starejša Italijanka Monica Sartogo pa je bila četrta in je domov odnesla zlato v kategoriji. Za prisotnost priimka Drašler med najboljšimi dekleti je tokrat poskrbela Varinejina mama Nataša s petim mestom. V moški konkurenci Simon Alič ni dopuščal dvomov o svojih sposobnostih, čeprav je bil tokratni čas nekaj minut slabši od (njegovega) rekorda proge. Dan prej je tekel na Krn (in zmagal). Z drugim mestom je domačine razveselil njihov sosed Uroš Vodopivec, tudi organizator, ki mu je na cilj »pomagal« sin Mark, ta je na podelitvi še dodelil glavno nagrado, glamping počitnice v Kamnjah. Tretji je bil Elis Filipič, četrti Simon Strnad, ki je za trening pred graparskim festivalom v nedeljo s progo opravil dvakrat. Peti je bil izolski ultramaratonec Mitja Volčanšek; ponovno je dokazal, da mu niti krajše sprint preizkušnje niso španska vas. Vreme je bila prijazno, šele po koncu razglasitve in podelitve priznanj so se spustile tri kaplje, res pa je, da je bilo v spodnjih legah že kar prevroče. Postrežba je bila – kot vselej – na visoki ravni, legendarne palačinke, zavite po kamenjsko, pa vrhunska poslastica, točno tisto, kar gorski tekač potrebuje po prihodu na cilj. Tržačan Fabio Feri nam je povedal, da so se s kolegi pravkar odločili oblikovati svojo tekaško skupino, imenovano Tržaški tekači, po slovensko, čeprav so njeni pripadniki, pogosti udeleženci primorskih tekem, tako slovenske kot italijanske narodnosti. Nova točka za PGT! Mark je glamping najprej izžrebal za Stanka Čuferja (ta se je dejstva, da bo izžrebana ravno njegova prijavnica, na nedoumljiv način zavedel nekaj sekund pred tem, ko je Peter Vodopivec po mikrofonu razglasil izid žrebanja), a se je Stanko za darilo zahvalil in prisotne prepričal, da ponovijo žreb, saj se ne spodobi, da bi se okoristil domačin. Tudi temu se reče ferplej! Mark je nato izvlekel prijavnico Gorenjca Rajka Sršena. Naslednji tek iz serije PGT (tudi za pokal Pušeljc) bo ta vikend tekaški festival v Podbrdu.
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij:ml. člani: Alan Štor (Tekači Vipavske doline)
Veteranski pokal, zmagovalci kategorij:ml. veterani: Elis Filipič
Najhitrejše tri dame na Mali gori: Urša, Ivica, Mihaela.
https://www.youtube.com/watch?v=wpxBs2g1btU&t=6s
|
Najhitrejši moški: Uroš, Simon, Elis.
|
|
Gremo na SP v gorskem in trejl teku v avstrijski Innsbruck | |
|
INNSBRUCK 05 06 |
|
Slovenska reprezentanca gorskih in trejl tekačev, za katero skrbi Združenje za gorske teke v okviru Atletske zveze Slovenije, se v ponedeljek in torek, 5. in 6. junija, odpravlja v Innsbruck na Tirolskem, kjer bodo med 6. in 10. junijem organizirali drugo svetovno prvenstvo (SP) za gorske in trejl tekače. Prvo združeno prvenstvo teh tekačev so lani izpeljali na Tajskem, avstrijsko pa je bo prvo, ki se ga bo udeležila tudi Slovenija. V ekipi je 13 tekačev in 11 tekačic, nastopili bodo v vseh štirih disciplinah, vertikalu, kratkem in dolgem trejlu ter klasičnem gorskem teku (gor-dol), in to posamično in ekipno (razen ženske ekipe v kratkem trejlu). Največ si lahko obetamo od Timoteja Bečana, tačas sedmega na svetovni lestvici gorskih tekačev, ki jo sestavlja svetovno združenje za gorski tek WMRA; žal je zaradi poškodbe udeležbo odpovedala Lucija Krkoč, ena najuspešnejših slovenskih gorskih tekačic v preteklih letih. Slovenija je s prvenstev WMRA doslej domov prinesla več kot 30 medalj, najuspešnejši je bil Mitja Kosovelj s petimi odličji za posamične članske nastope, od tega dvema zlatima (in še številnejšimi mladinskimi). Prvi dve medalji sta na SP leta 1998 za Slovenijo osvojili Tina in Ines Hižar (ekipno zlato, temu je Ines dodala še posamično srebro), prvo člansko odličje (srebro) je leta 2005 za Slovenijo osvojil Toni Vencelj, leto 2003 pa je bilo najuspešnejše v zgodovini nastopov tekačev samostojne Slovenije, na Aljaski (ZDA) smo bili po zaslugi fenomenalnih mladincev in mladink najuspešnejši med vsemi državami. SP (World Mountain and Trail Running Championship – WMTRC23) ob koordinaciji mednarodnega združenja za lahko atletiko World Athletics skupaj pripravljajo IAU, združenje ultratekačev, ITRA, združenje trejlov, in WMRA. Slednje je najstarejše, zgodovina njegovih SP seže v leto 1985, medtem ko je ITRA svoje premierno SP pripravila leta 2007, vendar je uspešnejša pri sponzorjih in napreduje na krilih rastočega zanimanja za teke v naravi vsepovsod po svetu. WMRA predseduje Slovenec Tomo Šarf. Na Tirolskem pričakujejo od 1.400 do 1.500 tekačev iz 60 do 70 držav. Naslednji organizator SP bo leta 2025 Španija (Pireneji). Več na spletni strani: innsbruck-stubai2023.com/en/.
|
|
|
27. Tek na Ratitovec | |
|
ŽELEZNIKI 03 06 |
|
AD Železniki je svoj 27. tek izpeljalo na prvo soboto v juniju. Dosedanjim tekom, na katerih so tekli odrasli in otroci, so letos dodali 27-kilometrski trejl. Zmagovalca prestižnega Klasika (11 km, 1.200 višincev) sta bila Timotej Bečan in Klara Ljubi. Vreme tekačem ni bilo naklonjeno, Ratitovec je bil zavit v oblake in njegov vrh zelo hladen, za razliko od doline, kjer so udeleženci zaključne podelitve bežali pred žgočim poletnim soncem. Bilo je veliko negodovanja zaradi slabe vidljivosti in posledičnega izgubljanja na progah, slednje je tudi krojilo vrstni red, tudi na stopničkah. Organizatorji bi morali, po mnenju številnih tekačev, predvideti takšen zaplet in dodatno označiti teren. Na srečo megla in spolzka tla nista zahtevala težjih poškodb, zdrsi so se iztekli srečno. Prestižna tekma na Klasiku je privabila tudi glavna tekmeca za zmago zadnjih let, Timoteja Bečana, tačas številko sedem na WMRA svetovni lestvici, in Mirana Cveta. In to kljub temu, da ju v sredo na svetovnem prvenstvu v gorskem in trejl teku v avstrijskem Innsbrucku čaka vertikal, pokonci postavljen kilometer. Timotej je za LT na cilju, kjer je tokrat pridelal kar lepo prednost pred Miranom, povedal, da se čuti dovolj dobro pripravljenega in da je njegova regeneracija hitra, tako da bo do srede nared za svetovno preizkušnjo (morda najpomembnejšo v letu, dodajmo). Pa Ratitovec mu ni bil dovolj, zvečer je tekel še v Medvodah, na nočnem teku, kjer pa je hranil moči in zmago prepustil tekmecu. Mirana o izbiri tekem nismo spraševali. Ko smo pri avstrijskem SP, dodajmo: tam bo tudi Ljudstvo tekačev, o nastopih naših bomo sproti poročali vsak dan, od srede do sobote (7.-10.6.), na našem profilu Facebooka, organizatorji pa napovedujejo tudi, da bodo na streamingu neposredno prenašali tekme. Avstrijsko prvenstvo bo drugo, na katerem bodo združeno nastopali gorski in trejl tekači, po lanskem SP na Tajskem, kjer Slovenije ni bilo; temu primerna bo številčnost slovenskih tekačev (24). Ženska konkurenca je bila na Klasiku oskubljena, tako da dosežka zmagovalke Klare Ljubi ne bi mogli realno ocenjevati. Deset minut prednosti pred prvo zasledovalko pa ni malo, že po njenem videzu in izdatnejši mišični masi je tudi mogoče sklepati, da je Klara napredovala v bitkah s klanci. Za LT je povedala, da se bolj kot prej posveča treningu v fitnesu, poškodba pa jo je ovirala v prizadevanjih za vstop v reprezentanco – kar ostaja njena ambicija. Panoramski tek (7 km, 600 m vzponov) je tokrat prinašal naslove in pokalne točke veteranom, slaba vidljivost pa je v dogajanje na cilju, kjer ni bilo mogoče razločevati, kateri prihodi kam sodijo (a niti gledalcev ni bilo veliko, žrtev zmede smo bili le poročevalci). Marko Leban je na cilju trdil, da je tretji, izkazalo pa se je, da sta dva sotekmovalca, ki sta bila pred njim, zašla, tako da se je na koncu veselil zmage. V ženski konkurenci je kraljevala veteranska trojica Ivica-Urška-Mihaela. Prva izvedba trejla (27 km, po 1.400 m vzponov in spustov) ni bila prav množična, so pa tekači pohvalili progo (a niti zmagovalec ni bil imun na izgubo orientacije). V zgodovino tekov na Ratitovec sta se prva vpisala Postojnčanka Rebeka in Korošec Tadej. Drugič zapored, po Hotavljah in tamkajšnjemu trejlu KBK, se je izkazalo, da je neujemanje standardov (starostna razporeditev tekačev v kategorije) moteče. V Hotavljah najboljših v kategorijah niso razglasili in na točke bomo morali počakati, da jih preračunajo koordinatorji PGT, v Železnikih pa so tekmo pokala PGT zadnji hip prekvalificirali v tekmo zgolj za udeležbo. Tekači si želijo uskladitve standardov organizatorjev tekov in preprostejša pravila. Naslednja tekma PGT bo članska Mala gora 11. junija, start je napovedan za 10. uro.
Izidi, absolutno:Klasik, moški:
Ženske:
Panoramski, moški:
Ženske:
Trejl, moški:
Ženske:
Najboljših šest na klasični progi.
Fotogalerija (z izidi) na Foto Google je na:
Video (YouTube) je na: https://www.youtube.com/watch?v=RiqW0nmXVVk
|
|
|
Dvajsetič na Špičasti vrh | |
|
ZADLOG 28 05 |
|
Dvajseti tek iz Zadloga na Špičasti vrh je društvo Trma zadnjo nedeljo v maju zaključilo z veliko, slastno torto, zmage pa sta se veselila Lucijan Zalokar in Varineja Drašler, slednja z rekordom. Tek na Špičasti vrh, štiri kilometre dolžine in kakšnih 400 metrov višine, ne sodi med težje teke v pokalu PGT, je dovolj tekaški, da na njem svoje odlike uveljavi Lucijan Zalokar, po atletski profesiji srednjeprogaš, katerega tekaška ljubezen so že nekaj časa gorski teki. Na Špičastem vrhu je novinar in pisatelj, zdaj že redni udeleženec primorskih tekov, vpisal svojo tretjo zmago v pokalu PGT, drugo na tej progi (zmagal je že lani). Od Simona Aliča ga loči četrt stoletja (letnika 1971 in 1995), pretečeni kilometri pa Simonu med drugim pomenijo tudi 12 let trajanja njegovega rekorda na Špičastem vrhu. Tudi letošnjo tekmo je rekord zdržal, medtem ko je Varineja Drašler postavila novo znamko. Slednje zahteva pojasnilo. Zadnji dve leti je bil start teka premaknjen za nekaj deset metrov bliže tamkajšnjemu igrišču, letos pa so ga vrnili na običajno mesto. To pomeni, da obstajata dve vrsti rekordov, na nekoliko daljši progi (na tej so tekli tokrat) in na skrajšani. Na skrajšani progi sta lastnika rekordov Lucijan (22:18 leta 2022) in Varineja (24:31 leta 2021), na tradicionalni, daljši progi pa Simon A. (20:47 leta 2011) in Varineja z letošnjim dosežkom. Podatki so vzeti iz arhiva PGT. Simonov rekord je za zdaj na varnem, okrog Varinejinega pa bo verjetno v naslednjih letih gneča – in najbrž lastnica rekorda tega ne bo opazovala križem rok (nog). Varineja je v nedeljo dopolnila poker zmag, najboljša je bila na vseh tekmah 2020-2023. Anja je tokrat ponovila uvrstitev na tretjo stopničko, druga je bila Lucija Krkoč, trenerka ostalih dveh, ki zaradi poškodbe zadnje čase ne more trenirati tako, kot bi si želela. Med moškimi je zasedba prvih dveh mest ostala enaka, na tretjem pa je Uroša Rozmana zamenjal Urban Lavrenčič. Uroš je tokrat na nehvaležnem četrtem mestu, »leseno medaljo« pa je med dekleti po Hotavljah še drugič osvojila Angležinja Madeleine Whybrow. Dejstvo, da je bila četrta, nikakor ne pomeni, da je z njenim treningom in dosežki kaj narobe, treba je le vedeti, da je prva trojica sestavljena iz samih reprezentantk, ki bodo na začetku junija v Avstriji skušale priti kar najviše na svetovnem prvenstvu. Ob 55 odraslih, kar je za letošnje gorskotekaške razmere zelo solidno število, je v Zadlogu teklo še 46 otrok, večinoma domačinov. To je čudovita množičnost, ki bi se je – četudi na nekaj nižji ravni – želeli tudi na drugih mladinskih tekih. Najhitrejša sta bila na dvokilometrski progi predstavnika mlajših, tako dečkov kot deklic, Anej Curk in Lina Božič. Odlična ultraša Jan Božič in Nina Frelih, prvi je na tej progi zmagal pred šestimi leti, Linina starša, sta bila tokrat navijača, kajti letošnje (in še kakšno) leto je namenjeno prenovi družinskega bivališča in za resen trening enostavno ni časa. Izvedba teka je bila takšna kot vedno, prijazna in izdatna, slovesu enega najprijetnejših tekov v PGT in na Primorskem se društvo Trma ni izneverilo. Če se ozremo za dve desetletji nazaj, pravzaprav lahko ugotovimo, da je bil Zadlog začetnik sloga ne pretirano množičnih, zato pa izrazito domačnostnih tekov. Vsem, ki sodelujejo pri organizaciji, in zvestim tekačem (po ne docela preverjenih podatkih imajo po 19 udeležb Urban in Luka Rupnik ter Danilo Pudgar, ki je prvi tek zgrešil ravno tokrat) sta se zahvalila dolgoletni gostitelj prireditve Jošt Rupnik in Gregor Rupnik, predsednik KS Črni Vrh. Naslednji gorski tek iz serije PGT bo Tek na Ratitovec (3. junija) s ponudbo nekaj tekov različnih dolžin. Zaradi neujemanja starostnih kategorij bo tek veljal le za udeležbo, so sporočili koordinatorji PGT. Za točke bo spet veljala Mala gora (11. junija).
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij:ml. člani: Lucijan Zalokar
Najhitrejše so bila članice državne reprezentance (z leve): Lucija, Varineja, Anja.
Najhitrejši moški (z leve): Simon A., Lucijan, Urban.
Fotogalerija z izidi (Foto Google) je na:
https://www.youtube.com/watch?v=PfCDHsQ6Yec
|
|
|
13. Trejl Kopačnica-Blegoš-Kopačnica | |
|
KOPAČNICA 20 05 |
|
ŠD Marmor Hotavlje je tretjo soboto v maju v sodelovanju z združenjem za gorski tek trinajstič izpeljal svoj tek. Tokrat je bila proga nekoliko spremenjena, tako da smo dobili nove rekorde te 20-kilometrske proge s 1.100 višinskimi metri. Zmagovalca sta bila novinca v Kopačnici, Miran Cvet in Katarina Pišotek. Tek je štel za točke PGT ter za veteranske uvrstitve državnega prvenstva in slovenskega pokala v kratkem trejlu, in seveda tudi za pokal Pušeljc, zato tudi množičnejša udeležba, najvišja na tekih PGT letošnje sezone. Na cilju smo našteli 166 gorskih oziroma trejl tekačev. V razpisu slovenski veteranski pokal ni bil omenjen, tako da so bili nekateri tekači presenečeni, ko so bili priče dvema razglasitvama izidov. Razglasitve najboljših v boju za točke PGT ni bilo, zato v tem trenutku še ne moremo poročati o zmagovalcih kategorij, kot je to običajno, ko pišemo o tekmah tega pokala. Sicer pa so vsi ostali izidi razvidni iz tabel, ki jih objavljamo v naši fotogaleriji. Zmagala sta tekačica in tekač, ki na tej progi še nista nastopila, Miran Cvet in Katarina Pišotek. Miran je pogost udeleženec na primorskih tekih, in ker zadnje čase pogosteje nastopa na trejlih (prej se je bolj osredotočal na strme vzpone), njegov prihod v Kopačnico – v času zadnjih priprav na svetovno prvenstvo v avstrijskem Innsbrucku - ni bil kakšno posebno presenečenje, saj tudi sicer rad raziskuje nove tekaške destinacije. Lanski zmagovalni čas Gašperja Bregarja je izboljšal za približno dve minuti (za 100 metrov krajša proga tega razmerja ne spremeni bistveno), ni se gnal do zadnjih atomov moči, nakazal pa je, da bi bilo mogoče čas spraviti pod poldrugo uro. Miranu je bil blizu 29 let mlajši Jaka Oblak, Tomaž Koprivec pa je na tretjem mestu zaostal za osem minut. Večkratni zmagovalec pokala PGT Simon Strnad je bil sedmi (še vedno občuti posledice zdravstvenih težav), privoščil si je izlet na Gorenjsko, kjer je na rojstni dan pred leti že tudi zmagal. Tekaškim prijateljem je prinesel pokazat vzorce sadnih namazov svoje bio produkcije. Žensko konkurenco je obogatila mlada raziskovalka Katarina Pišotek iz Mengša, letnik 1994, že državna prvakinja v cestnem teku in letošnja slovenska zmagovalka teka Wings for Life. Zmagovalni čas je za več kot štiri minute spustila pod dve uri. Samo tri sekunde je za njo zaostala reprezentantka Katja Kegl Vencelj, ki se tako kot Cvet pripravlja na odhod v Innsbruck, tretja Tajda Knafelj pa je že prekoračila dve uri. Četrta je bila angleško-koprska veslačica Madeleine Whybrow, tudi ena od zmagovalk tekov PGT. Omenimo še Evo Urbanc, ki tačas kraljuje na dolgih trejlih (zmagi na 100 miljah Istre in 107 kilometrih vipavskega UTVV). Po tako dolgih preizkušnjah v zadnjem času se je tokrat sprehodila na mini trejlu, gledano z njene perspektive, zasedla je šesto mesto med dekleti. Naslednji tek za točke PGT bo 28. maja gorski tek na Špičasti vrh (Zadlog), start bo ob 10. uri.
Izidi, absolutno:Moški:
Ženske:
Zmagovalca, Miran Cvet in Katarina Pišotek. Med njima je 26 let.
Fotogalerija (Google Foto) z izidi je na:
Video (YouTube) je na: https://www.youtube.com/watch?v=UmyHcdGrtQI
|
|
|
Premierni Vertikal Kucelj | |
|
VRTOVIN 14 05 |
|
Vrtovinci so 14. maja 2023 prvič izpeljali gorski tek na Kucelj (na Čavnu, 1237 m). Prva zmagovalca sta Simon Alič in Varineja Drašler, člana ŠD Nanos. Kot je v svoji izjavi za video Ljudstva tekačev povedal vodja teka Dominik Kobol, so se v Vrtovinu za organizacijo teka odločili »za slavo domačega kraja«. Bilo je nekaj manjših pomanjkljivosti, a je premiera na Vertikal Kucelj pritisnila pečat domačnosti in prizadevnosti. »Tek so pripravili prvič, a bolje kot nekateri organizatorji že tradicionalnih tekov,« je občutke 37 tekačev in še nekaterih udeležencev povzela zmagovalka Varineja, Enzo Tesolin, eden od šestih italijanskih gorskih tekačev, pa je dodal še svojo pohvalo organizatorjem. 37 ni ravno visoko število, upoštevati pa je treba zahtevnost več kot kilometrskega vzpona (4.800 dolžinskih in 1070 višinskih metrov), slabo vreme in dejstvo, da gre za prvo izvedbo. A tek ima svoje odlike, začenši s konfiguracija proge, čeprav na cilju ni pokritega prostora in je izpostavljenost vetru lahko zelo neprijetna. Trener Edvin Kosovelj, član strokovnega tima slovenskega združenja za gorski tek, si je progo in tek ogledal ter dal nekaj nasvetov; med drugim je opozoril, da bi bilo zaradi varnosti lažjih tekačic (in takšne so praviloma vse najboljše) dobro cilj z izpostavljenega vrha premestiti v zavetje, kjer jih burja ne bi toliko premetavala. Omenimo še, da si je tekmo na zgornjem delu proge ogledal tudi predsednik gorskotekaškega združenja Dušan Papež, kar bi utegnilo pomeniti, da ima Vrtovin možnosti za izvedbo ne le lokalnih, temveč tudi širših tekem – seveda ob izpolnjevanju določenih pogojev. O tem Kobol še ne razmišlja, za zdaj je pri politiki »korak za korakom«. Večnamenski prostori krajevne skupnosti Vrtovin so se izkazali za primerno lokacijo prijavne službe, okrepčevalnice in podelitve priznanj. Vrtovinci so jih napolnili z gostoljubnostjo (pecivo, pijače …) ob prihodu tekačev in po njihovi vrnitvi z gore. Izvedba ni imela bistvenih pomanjkljivosti, za nameček so tekači dobili spominske majice, zdi se, da je preizkušnjo za vstop med teke PGT, ki veljajo za točkovanje, vrtovinski vertikal opravil uspešno (letos tek velja za udeležbo v tem pokalu). Še nekaj podatkov o tekmovalni plati. Med moškimi je bil na cilju najhitreje Simon Alič, zaščitni znak PGT, ki ni imel hujše konkurence, zato je na cilj pritekel z nekaj rezerve. Ocenil je, da bi v optimalnih razmerah in če bi mu kdo dihal za ovratnik, čas lahko spustil za kakšnih pet minut. Je pa res, da je v nogah še čutil napore nastopa na Triajurju, kjer je ponovil lansko tretje mesto med solisti, tekači/kolesarji, ki opravijo sami z vsemi tremi odseki proge prek Matajurja. Tokrat je bil edini Slovenec na tekmi (morda bi se italijanski organizatorji lahko vprašali, kaj delajo narobe, da jih ne obiskuje več slovenskih tekmovalcev, tako kot pred leti …). Dve minuti za Simonom je v cilj prišel Denis Štenkler, enako mesto si je priborila njegova partnerka Dominika Zupančič Valant. Samo Simon in Denis sta bila pred peresno lahko Varinejo Drašler, ki je odtekla super tek, burja v prsa je ni uspela ustaviti. Tretja sta bila Italijan Giorgio Turel, najzvestejši udeleženec PGT iz sosednje države, in Anja Mikuž, novopečena reprezentantka. V Vrtovinu smo videli kar tri tekačice, ki bodo čez slab mesec v avstrijskem Innsbrucku branile slovenske barve na svetovnem prvenstvu v gorskih tekih in trejlih, Varinejo, Dominiko in Anjo. Naslednja tekma (tokrat za točke) PGT bo v soboto, 20. maja, Trejl KBK v Kopačnici pri Hotavljah. To bo tudi tekma za državno prvenstvo za veterane v kratkem trejlu.
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij:ml. člani: Dens Štenkler
Tri reprezentantke na stopničkah.
Najhitrejši moški.
Fotogalerija in vsi izidi (Google Foto) je na: Video (YouTube) je na: https://www.youtube.com/watch?v=gKo4wqPjM-s&t=11s
|
|
|
Marku Tratniku deseti Javornik | |
|
COL 23 04 |
|
Zmagovalca 19. izvedbe Bubinega spominskega teka na Javornik, ki ga je društvo Trillek na Colu pripravilo 23. aprila 2023, sta bila Varineja Drašler in Marko Tratnik, za katerega je bila to že deseta zmaga na domačem terenu. Dan je bil zelo primeren za tek, v spodnjem delu trase že kar prevroč, proti cilju pa je temperatura padala in publika pri planinski koči na Javorniku je potrebovala že kar zimska oblačila. A v primerjavi z nekaterimi izvedbami teka, ko je pod vrhom gore zmrzovalo, je bil to idiličen spomladanski dan. Na cilju sta sestrici Rebeka in Karmen Koren pripravili obilno in prijetno dekorirano sadno okrepčilo, več kot zadostno obilno za 54 tekačic in tekačev; del udeležencev so organizatorji potem nazaj na Col prepeljali s kombiji. Prvi je bil na cilju Marko Tratnik. Desete zmage na domači progi si ni pustil vzeti, je pa res, da ga je (skoraj domačin) Urban Lavrenčič vztrajno preganjal in mu dihal za ovratnik. Zmagovalec je sicer ostal nad mejo 40 minut, edino Miran Cvet se je pred dvema letoma spustil pod njo, realna časovna razlika med prvima dvema pa bi lahko bila manjša od zabeležene minute. Lucijan Zalokar, novinar in pisatelj, sicer pa specialist za srednje ravninske proge, se ni vključeval v dirko za zmago, s svojim tempom si je na tekaški progi preudarno priboril bron. Med ženskami je bila tokrat konkurenca nekoliko šibkejša, običajnih obiskovalk stopničke Anje Mikuž in Klare Močnik ni bilo na startu (Klara je zbolela in je izpustila tudi pregledno tekmo mladink na Škabrijelu), Markova sestra Petra pa te dni plačuje davek za nastop na sicer uspešnem DP v trejlu (pre)hitro po prebolelem covidu. Varineja Drašler je premočno zmagala pred še enim adutom Tratnikov, Markovo boljšo polovico Nadjo, tretja pa je bila Angležinja Madeleine Whybrow, 31-letna doktorica matematike, ki zadnja leta živi v Kopru, sicer pa je uspešna veslačica (zadnja dva vikenda je na regatah v Zagrebu in na Bledu osvojila sedmi mesti), ob tem pa na Istrskem maratonu polmaratonsko progo pretekla v uri in 36 minutah. Ko omenjamo Anjo Mikuž, dodajmo, da je bila pred dnevi prvič uvrščena v gorskotekaško državno reprezentanco, disciplina gor.
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij:ml. člani: Lucijan Zalokar
Najhitrejše ženske absolutno.
Najhitrejši moški absolutno.
Video (YouTube) je na povezavi: https://www.youtube.com/watch?v=GpqdxaqHwV4&t=12s
|
|
|
22. Gradiški gorski tek | |
|
GRADIŠČE PRI VIPAVI 10 04 |
|
Na 22. Gradiškem gorskem teku, ki ga pripravlja vipavsko TD Burja, sta bila najhitrejša Simon Alič in Varineja Drašler, slednja je (po naši evidenci) postavila ženski rekord, za 11 sekund je izboljšala svoj lanski, prav tako rekordni dosežek. Teklo je 76 odraslih in 14 otrok, čemur lahko dodamo še devet pohodnikov. Če koga moti dejstvo, da končno število za las ne doseže stotice, lahko naštetim doda še avtorja tega zapisa in posnetkov, ki se je za prepričljivejše poročanje prav tako povzpel do cilja na Škavnici. Vreme je bilo v prvih urah velikonočnega ponedeljka hladno in burjasto, a se je temperatura dvigovala in na podelitvi priznanj kratki rokavi niso bili prav nič pretirani. Tekači pa so se itak dodobra segreli na progi in na cilju še ob toplem čaju. Videli smo kar nekaj novih obrazov, kar po padcu udeležb na tekih po koroni razveseljuje, vendar ne na stopničkah, namenjenih najboljšim absolutno. Najhitrejši je bil Simon Alič, ki (spet) ni vedel povedati, katera zmaga je to. Zagotovo je več kot deseta, kaj več pa bo najbrž vedel Anej Likar, uradni statistik Ljudstva tekačev in PGT. Drugouvrščenega Uroša Rozmana je spremljala družina, ki si je privoščila prijeten praznični izlet, na koncu pa so domov odpeljali še nekaj steklenic žlahtnega vipavskega vina. Tokrat je tekel tudi Urošev oče Aleš, ki je s srebrom v kategoriji znova dokazal pravilnost reka, da jabolko ne pade daleč od drevesa. Tretji je bil domačin Urban Lavrenčič, ki mu je očitno vseeno, kje teče, po ravnini ali v klanec, zdaj pa svojo pozornost posveča 60-kilometrski progi UTVV, kjer bo med favoriti. Zmagovalec med starejšimi veterani Jože Rogelj je prvo mesto osvojil kljub natrgani mišici, ki jo je začutil (na njegovo srečlo) le malo pred ciljem. Med ženskami je po pričakovanjih slavila Varineja Drašler z rekordnim dosežkom. Svoj lanski rekord je popravila za 11 sekund. Druga je bila Varinejina klubska kolegica Anja Mikuž, ki je lanski čas izboljšala za dobre tri minute in tokrat za Varinejo zaostala le za 18 sekund. Proga s strmim koncem ji ustreza, trdemu treningu, ki se mu predaja že dalj časa, pa je letos dodala še terapije v novogoriški hiperbarični komori Mateje Kosovelj, s katerimi predvsem pospešuje regeneracijo. Tretja je bila najmlajša v tem triu Klara Močnik. Merjenje deklet utegne biti v nadaljevanju sezone še zelo zanimivo, prav tako tudi poskusi uvrstitev v državno izbrano vrsto. Na krajši progi so tekli mlajši dečki in deklice. Če so bili med odraslimi člani ŠD Nanos zelo uspešni, je bilo med najmlajšimi nekoliko drugače, zmagi sta odšli v Šentjernej in na Godovič. Ampak ne komurkoli, Andrej Pintarič je namreč nečak legende PGT Mihaele Tušar, ki ga je tudi pripeljala na tekmo v Gradišče. Geni ne lažejo! Organizatorji so tokrat imeli nekaj težav z uvrstitvami, sicer pa so prireditev izpeljali, kot običajno, kakovostno, delili so praktične nagrade in žlahtno kapljico, pa tudi jota je bila izvrstna. Naslednji tek iz serije PGT bo v nedeljo, 23. aprila, gorski tek na Javornik (Col).
P.s. Niti Anej Likar ne ve natančno, koliko zmag je v Gradišču zabeležil Alič. 12, 13 ...? Slo maraton na Facebooku piše o 13 zmagah, zato v odsotnosti drugačnih argumentov tudi mi vzemimo ta podatek za dejstvo. Torej: Simon Alič je 10. aprila 2023 na Škavnici zmagal trinajstič.
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij: ml. člani: Domen Vogrin (KGT Papež)
Fotogalerija (Google Foto, vključno z izidi) je na: Video (YouTube) je na:
VJ
|
|
|
Štafeta Ljudstva tekačev: napad virusa trail-20 | |
|
PRIMORSKA 01 04 |
|
Štafeta Ljudstva tekačev Bovec-Koper se je dogajala 1. aprila, a v njej ni bilo nič prvoaprilskega. Prvoaprilska je bila zgolj napoved vremenarjev, ki so govorili o nevihtah in plohah, dejansko pa je tekače na 150 kilometrih njihove skupne poti spremljalo sonce. Ne pozabimo, tek je mednaroden, tako zaradi trase po Sloveniji in Italiji kot zaradi sodelovanja tako slovenskih (ne samo primorskih) kot italijanskih tekačev. Naj ponovimo že velikokrat doživeto izkušnjo tekačev na tem koncu Slovenije: ko je dovolj dobre volje in pozitivne energije, se jim podredi tudi vreme. Dan, ki je napovedoval dež in večje napore zaradi dodatne porabe energije, se je iztekel tako rekoč sanjsko. Pa ni bil petkov večer, ko sva se skozi dež in mrak z Eleno v njeni alfi prebijala od Kopra proti Bovcu, prav nič obetaven. Pričakal naju je vodja Blitz Bovec maratona Vasja Vitez. V kavarni sredi Bovca smo izmenjali informacije, potem pa sva odhitela v Čezsočo k Vančarju, da ujameva nekaj spanca. Vančar je bil zaprt, menda so se tam mudili filmarji, kaj več o snemanju, katerega kulisa je bil bovški konec, pa ne bi vedel povedati. Ob štirih sva bila spet pokonci, in pogled skozi okno je bil pomirjujoč: dež je ponehal, a bilo je hladno, le nekaj stopinj nad ničlo. Četrt pred peto, so se sredi Bovca začeli zbirati tekači, člani TK Bovec, ter Darja in Marko Dugon. Marko je prinesel štafetno palico, tokrat pravo umetniško delo. Prislužil si je priznanje tekačev in organizatorjev, zaradi oblike in lahkotnosti palice. Vasja je v kamero nagovoril vodjo Luka Koper Istrskega maratona Simona Rusjana in istrskim organizatorjem zaželel uspešno izvedbo teka. Pet minut čez peto se je kolona devetih tekačev odpravila proti Kobaridu in Kopru. Ob 23.33 je bila štafetna palica v koprski Taverni, vmesnih 150 kilometrov pa ni zaznamovala prav nobena težava. Vse je teklo po predvidevanjih, če je kateri od odsekov vzel kakšno minuto več, so tekači na drugih to nadoknadili. Spremljevalno vozilo je zagotavljalo okrepčila, tekači pa so uživali v sončnem dnevu – in ponujali zamisli, kako v prihodnje tek narediti še privlačnejši. Preletimo kronologijo sobotnega dogajanja. V ekipi šefa bovškega maratona smo se še posebej razveselili sodelovanja dveh mladih tekaških upov, Taje Kravanja in Mathiasa Mlekuža, še sveže državne prvakinje in državnega podprvaka v gorskem teku. Ni jima bilo pretežko vstati sredi noči, polmaratonska razdalja do Kobarida pa jima kljub mladosti prav tako ni delala težav. Nadaljevanje proti Tolminu so prevzeli Andrej in Matija Kutin ter Tia in Tina Žagar oziroma Fratina Žagar. Nabralo se je nekaj minut časovne rezerve, ki bi utegnila priti prav na odseku Tolmin-Kanal, speljane v trejl slogu, kombinaciji asfalta in makadama s 300 višinci. Paolo Glavina iz Boljunca ter domačina Florijan Kovačič in Danilo Božič niso mogli prehvaliti slikovitosti tega odseka. Na cilju v Kobaridu so bili na minuto točni, potem pa si je Paolo privoščil še tek nazaj, do avtomobila v Tolminu (za kar je porabil četrt ure manj). Tudi naslednji odsek je bil nekaj manj kot polmaratonski. Med Kanalom in Solkanom so tekli Počasni, a drzni, katerim se je prvič pridružil Nik Rajterič, ki se je pred nedavnim iz notranjosti Slovenije preselil na Goriško. Vodja Počasnih Renato Lešnik nas je presenetil z »grožnjo«: »Na tem teku ne bomo več sodelovali, če asfalta ne zamenjamo za trejl progo!« In je dodal podrobnosti. Kanal in Solkan je mogoče povezati s trejlom približno enake dolžine (20 km), le da je vmes 700 višincev. Očitno se virus trejl-20 širi, okuženih je vse več tekačev. Ni panike, zadeva se zdi povsem izvedljiva, če pa bo kdo želel teči po dosedanji progi vzdolž desnega brega Soče, si bo lahko privoščil tudi to. Navsezadnje smo demokratična država … Solkan in Bilje sta povezala vsakokratni udeleženec štafete Valter Hvala in Nik, ki je ocenil, da potrebuje še dodatek enajstih kilometrov. Ustavili smo se pri Valdi Dornik, katere gostoljubja nikoli ne pohvalimo dovolj, in njeni mami, 92-letni gospe z briljantnim spominom. Pogrnjena miza je nekaterim še nudila dobrote, ko sta se Valda in Matej Gabrijelčič, oba veterana naslednjega odseka, že zapodila v strmino proti Trstelju in Zagrajcu. To je v smeri Bovec-Koper najzahtevnejši odsek, lani in letos še posebej težaven zaradi morečega pogleda na pogorišče. V Zagrajcu je naslednja tradicionalna postojanka Ljudstva tekačev, kmetija Kosovel. Pričakala nas je skoraj vsa družina, od najstarejšega Edvina do trojke razposajenih fantičev. Na mizi se je znašel pršut, ob njem teran (po mojem je zadnji letnik še posebej dober). Poti nismo mogli nadaljevati brez nekaj litrov žlahtne črnine za tekaške kolege iz Istre. Potem so na sceno stopili Kraški tekači, da se ve, kdo najbolj obvlada tekaške poti Krasa. Njihova sta bila odsek do Krajne vasi in nadaljevanje do Sežane, skupaj za dober polmaraton. Z njimi je raztegnila noge Elena, po urah v avtomobilu ji je tekaška akcija prijala. Na cilju, tam, kjer se začenja in končuje Mali kraški maraton, se je že krepko mračilo, ko je okrog 20. ure štafetno palico prevzel Tržačan Stefano Bevilacqua, organizator Kokoš trejla, sponzor športnih prireditev in vsestranski športnik. Nekajminutni zaostanek za časovnico je na poti proti Bazovici in Jezeru izničil in avtorju teh vrstic omogočil, da je po urniku prispel v Boljunec. Zadnji odsek, spet slabega pol maratona, so oddelali tekači Vesele srede, ki so ob vodnjaku za koprsko Taverno sklenili, da štafetno palico Simonu Rusjanu izročijo naslednje dopoldne, ko je bil napovedan ogled trase istrskega maratona (večerni sestanek organizacijskega odbora maratona je bil predolg). Rečeno, storjeno. Zabeležili smo številčnost večjih tekaških skupin. Če statistika ne laže, je sodelovalo največ tekačev TD Bovec (11), sledili so Počasni, a drzni (9), Kraških tekačev je bilo sedem, tekačev Vesele srede pa pet. Skupaj je sodelovalo 41 tekačic in tekačev. Hvala vsem, ki so nam pomagali izpeljati našo deveto štafeto, tako tekačem kot gostiteljem! Srečno organizatorjem maratonov!
Tik pred startom v Bovcu. Štafetno palico ima v roki državna prvakinja Taja Kravanja.
Predaja palice v Kanalu.
Na cilju pri Taverni.
Fotogalerija je na Facebooku: Video je na YouTube:
VJ (avtor je sodeloval kot organizator, zato njegova nepristranskost tokrat ni dokazana)
|
|
|
Kokoš trejl | |
|
BAZOVICA 19 03 |
|
Nedelja, 19. marca 2023, je bil čudovit dan za čudovit tek v naravi po Krasu. Italijanski organizatorji (društvo Evinrude iz Milj) je dvanajstič izpeljalo trejl na Kokoš, po italijanski in slovenski strani meje, ki je že postal tradicija in sinonim za odlično tekaško prireditev. Tako kot na večini teh tekov so se slovenski tekači izkazali tudi tokrat, na najdaljši in najbolj cenjeni progi (16 km s 600 višinci) sta zmagala Timotej Bečan in Lucija Krkoč. Priložnost za udeležbo na trejlu, ki ga tekači vse bolj hvalijo, je tokrat izkoristilo nekaj več kot 20 udeležencev iz Slovenije, med njimi smo ob članih ŠD Nanos zaznali še skupino članov ŠD Postojna, ostali pa so bili razpršenega porekla. Res je, da omejitev iz časa korone ni več, ostajajo pa pravila, veljavna v italijanskem športnem svetu, ki na ustrezne (priznane) klube nevezanim tekačem otežujejo udeležbo. V Italiji namreč ni tako kot pri nas, ko plačaš, prideš in tečeš na lastno odgovornost – in se zaradi tega ne dogaja nič pretresljivega. Kljub birokraciji organizatorji skušajo biti čimbolj življenjski, a tudi minimum, ki ga zahtevajo od prijavljenih, marsikoga odvrača. Na srečo tisti najboljši, te Italijani znajo prijazno povabiti na prireditev in jim posvetijo ustrezno pozornost, tovrstnih težav nimajo, termin, lokacija, način izvedbe itd. pa jim dokaj ustrezajo. In na stopničke stopajo praviloma slovenski šampioni, po besedah enega od organizatorjev Stefana Bevilacque je zmago na najdaljši in najbolj spoštovani progi samo prvič odnesel italijanski tekač, reprezentant Gabriele Abate (eno srebro na SP v gorskem teku posamično, 5 zlatih medalj na SP ekipno), vseh enajst preostalih (moških) zmag pa je bilo slovenskih. Mitji in Mateji Kosovelj so sledili naši drugi šampioni, zadnji dve leti zmaguje Timotej Bečan, Matejina kolegica iz zlatih časov slovenskega gorskega teka Lucija Krkoč pa je tokrat zmagala tretjič. Stefana niti najmanj ne moti prevlada slovenskih tekačev, zatrjuje, da je z njihovo udeležbo počaščen in vsako leto si prizadeva za to, da se vračajo v Bazovico (sam se z veseljem udeležuje štafete Ljudstva tekačev med Koprom in Bovcem). Izvedba tekme je bila tudi tokrat uglajena, odlično organizirana, obenem pa s tipičnim italijanskim glamurjem, nepogrešljivim na vsaki, tudi manj pomembni prireditvi. Graziano Ferlora, vodja organizacije, je v svojem nagovoru udeležencem obnovil dogajanje v minulih koronskih letih in z zadovoljstvom ugotovil, da je trejl uspešno prebrodil vse ovire tudi v obdobju 2020-2022 in da se ob pomoči sponzorjev veseli še novih nadaljevanj. Natančnejših podatkov o skupni udeležbi ni na voljo, domnevamo pa, da je v Bazovici teklo kakšnih 500 tekačev, kar je za ta čas, ko udeležbe na tekih še krepko zaostajajo za predkoronskimi, odličen podatek. Na cilju so našteli 102 udeleženca desetke, 16-kilometrski glavni tek pa je končalo 315 tekačev. Temu moramo dodati še kakšno stotino tekače oziroma hodcev na netekmovalni 8-kilometrski trasi. Najdaljši tek je bil tehnično manj zahteven kot lani (tokrat so tekli najdalj na slovensko stran, do Velikega Gradišča), bolj tekaški, omogočal je višje hitrosti. Organizatorji so ga takšnega naredili zavestno, pričakovali so nižje čase najboljših, vseeno pa jih je najboljši slovenski gorski tekač Timotej Bečan presenetil, ko je uro ustavil pri uri, petih minutah in 35 sekundah. Dve minuti za njim je tek končal Marko Tratnik, še dobro minuto več je potreboval Gašper Bregar, slovensko falango pa je zaključil Uroš Vodopivec. Najboljši Italijan je bil šele peti, to je bil Lorenzo Buttazzoni. Dobrih osem minut za Timotejem je bila na cilju najhitrejša ženska, Lucija Krkoč, z izdatno prednostjo pred najhitrejšo »domačinko«, Tržačanko Caterino Stenta, s katero je tekmovala Petra Tratnik, na cilju tretja s 17 sekundami zaostanka za Italijanko. Simon Alič, legenda primorskih gorskih tekov, je bil deveti (potarnal je, da na progi ni našel nobenega pravega klanca), triatlonec Aleš Suhadolnik je tokrat »prisprintal« na 13. mesto (vajen je bistveno daljših prog), njegova boljša polovica Marjeta Šibelja pa je zmagala v kategoriji F40. Veteran Asim Kaltak je zašel in nasprotnikom podaril dva kilometra proge (en kilometer v napačno smer, nato pa še vračanje na pravo pot) … Slovenski gorski tekači bodo v soboto, 25. marca, tekli k Sv. Primožu nad Kamnikom, dan pozneje bodo ravninski tekači tekli na Malem kraškem maratonu. Izidi:16 km, moški absolutno:
|
|
|
Štafeta Ljudstva tekačev Bovec-Koper 2023 | |
|
PRIMORSKA 12 03 |
|
Ljudstvo tekačev (LT) bo v soboto, 1. aprila 2023, devetič pripravilo štafetni tek med Bovcem in Koprom. Tekači se bodo na 150-kilometrsko progo podali ob 5.00 v Bovcu, v Koper pa naj bi prispeli okrog polnoči. Prva štafeta je šla na pot leta 2014, ko je LT iz Bovca organizatorjem prvega Istrskega maratona prinesla štafetno palico, simbol maratonske ideje in tradicije. V Bovcu so namreč leta 1979 pripravili prvi primorski in slovenski maratonski tek. Odtlej pred izvedbo bovškega in istrskega maratona vsako leto v drugo smer tečejo tekači z (doslej vedno) kovinsko palico. Epidemija covida je ta red nekoliko spremenila, ker leta 2021 tekov in štafete ni bilo, je pot tekače dvakrat zapored vodila iz Kopra v Bovec. Tokratni tek se bo začel v Bovcu in naj bi ga, kot običajno, sestavljalo deset etap. Število etap je naključno in se ravna po željah tekačev, vsak od njih lahko odteče daljši ali krajši del proge. Tako kot lani bo tudi letos etapa Tolmin-Kanal v trejl slogu, teh 20 km je delno asfaltiranih in delno makadamskih, tekači pa premagajo še 300 višinskih metrov. Novost pa je manjša sprememba na relaciji Zagrajec-Sežana, saj tokrat vmesni postanek ne bo v Dutovljah, temveč v Krajni vasi. Spremembo so predlagali kraški tekači, tako bo tek bolj tekoč, tekači pa bodo manj izpostavljeni prometu. Tekači bodo prenašali kovinsko štafetno palico, dolgo 15 centimetrov, premera 2,5 centimetra, težko 377 gramov. Palica je pravo umetniško delo, idejo in izvedbo je podpisal večkratni udeleženec štafetnega teka Marko Dugon. Predvidena trasa štafetnega teka Bovec-Koper (1. aprila 2023):Bovec-Kobarid, 23 km, start ob 5.00 Urnik je približen, dejansko ga bo narekoval tempo sodelujočih. Nekaj daljša bosta postanka v Biljah in Zagrajcu. Osnovna naloga je preteči vso razdaljo, pri čemer na posameznih odsekih sodeluje poljubno število tekačev. Vsi udeleženci sodelujejo na lastno odgovornost, poskrbljeno bo za spremljavo z vozilom in osnovno okrepčilo. Kandidati za sodelovanje v štafeti naj se do 22. marca 2023 prijavijo na e-naslov:
Letošnja štafetna palica, delo Marka Dugona, in ovca iz Bovca :).
Lani je štafeta med Kanalom in Tolminom prvič tekla prek Mosta na Soči, ta del trase je začrtal domačin Tomaž Kenda (za njim na kolesu Paolo Glavina iz Boljunca).
VJ
|
|
|
9. Sabotin vertikal | |
|
SOLKAN 19 02 |
|
Tudi deveta izvedba Sabotin vertikala je bila kronometrska, tako kot lani. Zmagala sta Uroš Rozman in Varineja Drašler, našteli pa smo 44 tekačev (lani 71), od tega osem žensk. Rekord proge Mirana Cveta je ostal nedotaknjen, novinec na tej progi, Gorenjec Uroš Rozman je za njim zaostal za tri minute, pa tudi Varineja Drašler je za svojim rekordom zaostala za minuto. V okrnjeni udeležbi, za katero gre kriviti predvsem letos nenavadno darežljiv sneg, nismo videli nekaterih močnejših gorskih tekačev, niti enega z lanskih stopničk, medtem ko je pri ženskah ostala ista zasedba, le da je na drugem mestu Klaro Močnik zamenjala Anja Mikuž. Za razliko od zmagovalke, aktualne skupne zmagovalke PGT Varineje, sta obe zasledovalki lanska časa izboljšali, Klara (letnik 2007) za minuto, Anja pa za dve. Klara po končani devetletki šolanje nadaljuje v Ljubljani, kjer trenira pri Svjetlanu Vujasinu, ki je vzgojil Marušo Mišmaš in Žana Rudolfa. Njena postava doživlja spremembe, kot sama pravi, pa se način treniranja niti ni kaj bistveno spremenil. Prva tekma PGT v letošnjem letu ji je prinesla napredek, presenetljivo pa je zbijanje časa na progi tega mini vertikala še uspešneje šlo od nog enajst let starejši Anji. Za slednjo je uspešna bazična priprava s treningi, ki jih piše Lucija Krkoč. Anja je zimo kronala s skupno zmago v hrvaški istrski zimski ligi. Lanski zaostanki na Sabotinu za Varinejo so se stopili, pri Anji s treh minut in pol na slabe pol minute, pri Klari s treh na manj kot eno minuto; šampionka bo morala ukrepati, če noče, da ji zasledovalki prideta preblizu. Uroš je svoj prvi nastop na Sabotinu zaokrožil z zmago in se veseli dobre forme za ta letni čas, tudi zato, ker je zadnje čase tekel bolj po ravnini. Giorgio Turel se je na domačem terenu (domuje na italijanski strani pod tem hribom) izkazal z drugim mestom, njegova želja pa je, da mu skupaj s kolegi v domači vasi uspe izpeljati še en tekaški vzpon na Sabotin, tokrat z italijanske strani. Elis Filipič je pred nedavnim doživel poškodbo pri kolesarjenju in tretja stopnička je kar nekoliko presenetljiv uspeh po razmeroma skromnem zimskem treningu. Izvedba je bila tekoča, vodja Miha Repič in solkanski kajakaši so se izkazali. Bo pa skromna udeležba Miho udarila po žepu, saj vse, kar je manj kot 60 udeležencev, v njegovi kalkulaciji stroškov pomeni, da bo razliko pokril sam – kot je povedal za Ljudstvo tekačev. Teklo se je na pustno nedeljo, presenetljivo pa noben od tekmovalcev s svojo opravo tega ni obeležil. Z izjemo Niki, nadobudne pomočnice pri podeljevanju priznanj, in vašega poročevalca. Pust je zakon, tudi za tekače! Naslednji tek v PGT bo v Gradišču nad Vipavo, 22. Gradiški tek bo TD Burja pripravilo 10. aprila.
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij:ml. člani: Patrik Zajec ml. članice: Klara Močnik
Šest najhitrejših v absolutni konkurenci. Fotogalerija je na (Google Foto): Video je na (YouTube):
VJ
|
|
|
Predstavitev sezone PGT 2023 | |
|
PODRAGA 16 01 |
|
Tudi tokrat so se za sestavo sezone 2023 organizatorji Primorskih gorskih tekov sestali v Podragi in ob toplem kaminu najprej pregledali sezono 2022, nato pa izdelali seznam tekov. NAJNOVEJŠE: 14. MAJA BODO V VRTOVINU PRVIČ IZPELJALI KUCELJ VERTIKAL, KI BO ŠTEL ZA UDELEŽBO V PGT. Tehnični vodja Ivo Kete je poročal o lanski sezoni, v kateri so bili izvedeni vsi predvideni teki, razen dveh, namenjenih udeležbi. Na 19 tekih so zabeležili 1.935 nastopov (od tega 1.513 tekačev s stalnimi startnimi številkami), v povprečju 102 na tekmo. Največ je bilo udeležencev KBK trejla, 138, Kozina in Ponikve pa sta vpisala najmanj udeležencev, po 42. Številke ne razveseljujejo, zlasti v primerjavi z leti okrog 2015, ko se je nabralo od 2.500 do 3.000 nastopov. Klavdij Čendak, ki s Ketejem pogon PGT usmerja že poldrugo desetletje, ni pričakoval takega osipa, vendar ugotavlja, da so bili PGT lani ob pokalu Združenja za gorski tek edini izpeljani tekaški pokal v državi, in ugiba, v kolikšni meri je osipu botrovala povečana tekmovalnost, saj kar nekaj tekačev na tek niti ne pride, če vidi, da nima možnosti za dobro uvrstitev. So pa na drugi strani na praktično vsakem teku udeleženci, ki tečejo izven konkurence in jih izid ne zanima. Z nekajletno zamudo se tako potrjuje upravičenost uvedbe kategorije netekmovalcev (očitno je bil prvi poskus prezgodnje kikirikanje petelina). V obtoku je 300 stalnih startnih številk, a jih je na tekih v povprečju videti samo 80. Organizatorji so v Podragi razmišljali, kaj narediti za boljšo promocijo PGT. Prav daleč niso prišli, strinjali pa so se, da naj vsak tek po svoje skrbi za to, da pritegne tekače ter opozori na svoje posebnosti in prednosti. Rak rana tekem so izidi, ne sicer na samih tekih, temveč njihova predstavitev javnosti. Kete, kateremu so organizatorji sezname dolžni poslati takoj po končani tekmi, ima s tem veliko težav. Organizatorji so kazali razumevanje za to, koliko bo opozorilo zaleglo, pa bomo še videli. Lanska sezona je bila nazoren prikaz nespoštovanja teh dogovorov, tekači pa z velikimi zamudami pri objavljanju na uradni spletni strani PGT seveda niso bili zadovoljni. Takšna neresnost zagotovo vpliva na podobo PGT v javnosti in na udeležbo. Tekače prosijo, naj med sezono ne spreminjajo klubske pripadnosti, če to ni zelo nujno, saj v pripravo izidov vnašajo dodatno zmedo. Seznam tekov PGT 2023 (in prvi v PGT 2024):Tek na Tabor (Gaberje) je bil že 1. decembra 2022. Tekli so član in mladina (Č+M). Teku je sledila zaključna prireditev PGT 2022. Mini vertikal na Sabotin (Solkan), 19. februarja. Tudi tokrat bo tek kronometrski. Start bo ob 10.00, središče dogajanja (tudi podelitve), bo solkanski kajak center. Do starta, ki bo na običajnem mestu, bodo tekači odšli peš (2 km). Za Č. Gradiški tek (Vipava), 10. aprila. Start bo ob 10. Za Č+M. Bubin tek (Col), 23. aprila. Start bo ob 10. Za Č. Kucelj vertikal (Vrtovin), 14 maja. Start bo ob 10. Za Č. KBK trejl (Hotavlje), 20. maja. Tek bo veljal tudi za Pušeljc. Za Č. Tek na Špičasti vrh (Zadlog), 28. maja. Start bo ob 10. Za Č+M. Tek na Ratitovec (Železniki), 3. junija. Tek bo veljal tudi za Pušeljc. Za Č+M (mladina za udeležbo). Tek na Malo goro (Kamnje), 11. junija. Tekma bo veljala tudi za veteransko DP. Start ob 10. Za Č. Podbrdo Trail Running (GM4O, Podbrdo), 17. junija. Vsi teki bodo šteli za udeležbo (tudi mladinski), 42 km pa za točke. Tek bo veljal tudi za Pušeljc. Za člansko DP v gorskem teku gor-dol bo speljana nova proga, cca 10 km. Za Č+M. Tek čez Veliko Gradišče (Vrhpolje), 25. junija. Za Č+M. Tek po Šentviški planoti (Ponikve), 9. julija. Start bo ob 10. Za Č+M. Trejl na Bevkov vrh (Jazne), 23. julija. Za Č+M. Vertikal Porezen (Cerkno), 29. julija. To bo tudi pokalna tekma (časovni hendikep) PGT. Tekma bo veljala tudi za člansko DP gor. Start bo ob 9. Za Č. Tekaški vzpon na Široko (Most na Soči), 15. avgusta. Za točke bo štel gorski tek, za udeležbo trejl. Za Č+M. Hg Trail (Idrija), 18. avgusta (petek). Za Č+M. Tek na Črno prst (Podbrdo), 2. septembra. Tek bo veljal tudi za Pušeljc. Tekma bo veljala tudi za člansko DP vertikal. Start bo ob 9. Za Č. Tek na Angelsko goro (Otlica), 17. septembra. Start bo ob 10. Za Č+M. Tek na Hleviše (Idrija), 24. septembra. Start bo ob 10. Za Č+M. Tek na Nanos (Podnanos), 8. oktobra. Start bo ob 10. Za Č+ M (morda, končna odločitev še ni sprejeta). Zaključna prireditev PGT 2023 (Gaberje), 3. decembra. Tek na Tabor bo štel za PGT 2024. Za Č+M. Vertikal v Reziji bo štel za udeležbo, če se ne bo pokrival s katerim od terminov drugih tekem PGT. O vzponu na Sabotin z italijanske strani še ni znana odločitev organizatorjev, če pride na seznam PGT, bo štel za udeležbo. Na seznamu je torej za zdaj 19 tekov, tako kot lani, od tega 12 tudi za otroke. Točke: za udeležbo in za absolutne točke bo veljalo 10 tekov, za kategorijske točke 12. Veljale bodo samo tiste točke, ki bodo osvojene po nakupu stalne številke PGT.
Sestanek v Podragi so po opravljenem delu zaključili z napolnjeno mizo in nazdravljanjem kar najbolj uspešni sezoni.
VJ
|
|
|
30 let Društva ljubiteljev teka Filipides | |
|
ŠEMPETER PRI GORICI 14 01 |
|
Društvo ljubiteljev teka (DLT Filipides) je na občnem zboru, ki so se ga udeležili dosedanji predsedniki, tudi prvi predsednik Zmago Magajne, in ducat članov, obeležilo 30-letnico svojega delovanja. Spomnili so se glavnih dogodkov v minulih treh desetletjih, preletel jih je Miro Vogrič, izvedb tekov in številnih bleščečih tekaških nastopov tako doma kot v tujini. Člani so prejeli priložnostna spominska priznanja, Petru Blažeju, enemu od ustanoviteljev društva, je sedanji predsednik Sebastjan Polanc ob osebnem jubileju, 80. rojstnem dnevu, izročil posebno plaketo. Srečanje je bilo tudi delovno, po pregledu zadnjih aktivnosti društva so se pomenili o tem, kaj nameravajo postoriti v tem letu. Lani je DLT Filipides organiziral gorski tek na Angelsko goro (Otlica), in v načrtu je tudi letošnja izvedba tega teka pod taktirko predsednika Polanca. Nameravajo ponovno obuditi tradicijo društvenih tekov, nadaljevati z novoletnim tekom na Trstelj, seveda pa bo najpogostejša aktivnost sodelovanje in zastopanje klubskih barv na tekaških prireditvah. Društvo bo članom pomagalo pri prijavljanju na nekatere teke, vendar na to lahko računajo samo tisti, ki bodo do konca junija poravnali članarino v višini 10 evrov (red mora biti). Kot že velikokrat v zadnjih časih so tudi tokrat razmišljali o tem, ali in kako nadaljevati s tradicijo teka po Panovcu, a se je tudi tokrat zataknilo pri vprašanju, kdo bi prevzel vodenje in odgovornost za izvedbo tega teka. Za tiste, ki tega ne vedo, zapišimo, da je DLT Filipides eno od redkih, morda celo edino športno društvo z dvema spletnima portaloma. Na društvenem, poimenovanem z imenom društva, ki ga ureja Vogrič, je ob novicah o društvenem življenju mogoče spremljati Primorske pokalne teke (žal zadnja leta ti niso v preveč dobri formi), na portalu Ljudstvo tekačev, ki ga ureja Venčeslav Japelj, pa je poročanje osredotočeno na Primorske gorske teke in še nekatere vidike slovenskega teka, od čiste rekreacije do nastopov državnih reprezentantov. Ljudstvo tekačev živi tudi dokaj intenzivno življenje na istoimenskem profilu na Facebooku. Za prijetno vzdušje in pogostitev sta v svoji kleti poskrbela gostitelja občnega zbora, Valda Dornik in njena »slabša polovica« Valter. Druženje so zaključili s torto, ki je potrdila Valdino mojstrstvo pri pripravi slaščic.
Sprehod skozi tri desetletja DLT Filipides (pripravil ga je Miro Vogrič)1991 - Začetek ustanavljanja društva, decembra prvi sestanek. 1992 – 30. julija vpis v register, 4. decembra prvi občni zbor (v prostorih ZT) ime društva DLT Filipides Nova Gorica, prvi predsednik Zmago Magajne, ki društvo vodi do leta 2001; statut je napisal Peter Blažej, ime predlagal Igor Manfreda. 1993 – Preimenovanje pokala v Teki za pokal severne Primorske. 1994 – Organiziran Tek po Panovcu za otroke in odrasle (7, 11, 21 km, 540 tekačev). 1995 – Vrhunec pokalnih tekov je Tek po Panovcu, katerega se udeleži 610 tekačev. 1997 – Vrhunec društva, na članskem seznamu je 141 tekačev in tekačic. 1999 – Prva spletna stran. 2000 – Začetek sodelovanja s Primorskimi novicami (PN). 2001 – Predsednik postane Viljem Leban. 2005 - Izdani ni sta dve številki društvenega biltena. 2006 – Predsednik postane Miro Vogrič. 2008 – Prva udeležba na štafeti 24x1h v Trstu (v naslednjih letih še trikrat). 2009 – Prva organizirana udeležba na krvodajalski akciji, to se nadaljuje še nekaj nadaljnjih let. 2012 – Vzporedno z zaključno podelitvijo PPT društvo obeleži svojo 20-letnico društva (razstava in podelitev priznanj članom). 2013 – Predsednica postane Jana Kotar Ilijaš, vodenje PPT pa prevzame Marko Peric. 2016 – Vodenje PPT prevzame društvo TD Bistrc. 2020 – Zaradi covida-19 je delovanje društva dodatno okrnjeno. 2022 – Po dveh letih je ponovno sklican občni zbor društva, za predsednika je izvoljen Sebastjan Polanc. Udeležbe in dosežki na tekih: Spomin na preminule člane:
VJ (avtor je član DLT), fotografije: DLT
|
|
|
Tek na Tabor in zaključek PGT 2022 | |
|
GABERJE 04 12 |
|
Sezona Primorskih gorskih tekov se je iztekla prvo nedeljo v decembru z gorskim tekom na Tabor, ta velja za sezono 2023, in zaključno prireditvijo. Najboljša gorska tekača absolutno sta v sezoni 2022 Simon Alič in Varineja Drašler. Program dneva so člani TD Burja in vodstvo PGT izpeljali brez Darka Hrovatina, ki je bil odsoten zaradi zdravstvenih razlogov. Tako kot običajno so najprej izpeljali tek na Tabor, nato pa sledila zaključna prireditev PGT 2022 v režiji Klavdija Čendaka in ob pomoči sodelavcev iz društva PGT. Klavdij, koordinator pokala, ni bil zadovoljen z udeležbo, skromno v primerjavi z energijo, ki so jo on in njegova ekipa vložili v priprave, a takšna je letos tekaška realnost. Tokrat je teklo 45 odraslih in osem otrok, skupaj torej 53 tekačev, lani pa smo jih našteli 57. A v primerjavi s padcem udeležbe na tekih po Sloveniji v tem letu to niti ni tako slab podatek, tam so se številke še precej bolj poslabšale. Če se naslonimo na izkušnje iz kolesarskega sveta, ki letos že nakazujejo ponovno rast udeležbe na dirkah, z nekaj optimizma lahko pričakujemo, da bo leto 2023 prineslo novo energijo tudi v tekaški svet. Treba je torej preživeti – in seveda narediti vse, da bodo gorski teki še privlačnejši in da bodo uveljavili svoje primerjalne prednosti pred drugimi športnimi panogami. Najhitrejša sta bila – tako kot lani – Uroš Rozman in Varineja Drašler. Uroša je preganjal Simon Alič, Varinejo pa Klementina Lemut, kateri pa je bilo videti, da se zadnje čase manj ukvarja s klanci. Uroš si je pritekel tudi drugo mesto sezone absolutno, za Simonom Aličem, ki je ponovil lansko zmago. Med dekleti je lansko sezonsko zmagovalko Mihaelo Tušar zamenjala Varineja Drašler. Oba zmagovalca napovedujeta, da bosta tudi prihodnje leto grizla v primorske klance, ki so jima tako pri srcu. Novincu na teh stopničkah Urošu se je pridružil Lucijan Zalokar, sicer bolj ravninski srednjeprogaš, a očitno tudi vse boljši gorski tekač. Varineji sledita (rosno mlada) Klara Močnik in Anja Mikuž. Podatkom o uvrstitvah dodajamo letnice rojstva, da bo slika popolnejša in perspektivnejša. O dogajanju v dvorani krajevne skupnosti več pove video, omenimo le še najboljše v pokalni tekmi: zmagi Simona Aliča in Mihaele Tušar v teku, kjer s pomočjo posebne formule izničijo prednost mlajših tekačev in vse postavijo na enako izhodišče. V sezoni 2023 bistvenih sprememb v programu tekov (tega bodo pripravili v naslednjih tednih) ni pričakovati, so pa nekoliko drugače kot doslej razporejene moške kategorije, kjer ni več kategorije superveteranov. Svetujemo ogled pravil na uradni strani PGT, kjer najdete tudi vse izide sezone 2022.
Izidi teka na Tabor, absolutno:Moški:
Ženske:
|
|
|
21. Štanjelski tek | |
|
ŠTANJEL 03 12 |
|
ŠKD Hruševica je prvo soboto v decembru izpeljalo svoj tradicionalni tek. Proga je doživela nekaj sprememb, tako da se rekordi štejejo na novo, nova rekorderja sta Aleš Suhadolnik in Mateja Kosovelj. Nekaj »tehničnih« vzrokov je narekovalo spremembo proge, ki je letos merila 10.300 metrov, ob 200 višincih (prej dolžina ni dosegla desetih kilometrov). Domačini so tek izpeljali z dobro znano prizadevnostjo in prijaznostjo, tako da si lahko tudi za naprej obetajo dober obisk iz številnih koncev Slovenije. Prijavljenih je bilo 230 tekačev, ne najboljša vremenska napoved pa je odgnala kakšno petino tekačev. Na cilju smo našteli 190 tekmovalcev, napovedanega dežja ni bilo. Zmagala sta triatlonec, tudi ironman, Vremec Aleš Suhadolnik in Goričanka Mateja Kosovelj. Aleš je na cilju povedal, da že dolgo ni tekel na tako kratki progi in da mu je takšno »čiščenje ventilov« prijalo. Napovedan je bil tudi prihod Mitje Kosovelja, a so mu opravki preprečili izlet na Kras. Mitja sicer ne trenira, za vzdrževanje osnovne pripravljenosti si vsake toliko privošči kak tek za svojo dušo, podobno pa je tudi z drugimi tekači, ki so tokrat krojili vrh, tako da bi utegnil biti boj za stopničke zelo zanimiv. Pa drugič … V Štanjel pa je prišla sestra dvakratnega svetovnega prvaka v gorskem maratonu Mateja. Pred startom je povedala, da ne trenira kaj veliko, se je pa dobro počutila, saj se zdi, da se je zelo dolga serija poškodb le iztekla. Nima še veliko moči, z njo je tudi nekoliko varčevala, zmaga pa je njeno razpoloženje še dvignila. Dodajmo, da Mateja, gorska tekačica z nekdanjega ženskega svetovnega vrha (v že legendarnem dvojcu z Lucijo Krkoč), nikoli ni tekla zato, ker je pač »morala«; tek je del nje, v njem vselej uživa, pa naj gre za tekmovanje ali čisto rekreacijo. V tekmovalnem smislu še ni rekla zadnje besede, njen štanjelski nastop, čeprav še daleč od tiste pripravljenosti, ki si jo želi, bi lahko bila stopnička na poti povratka v vrh za to tekačico, rojeno leta 1988. Na preostalih stopničkah so se zvrstili Marko Grobelnik, Peter Kastelic, Ana Vrečar in Tajda Knafelj, pogosti udeleženci primorskih tekov (Peter počasi tudi dejansko postaja Izolan), med katere bi se v bodoče utegnila uvrščati tudi Tajda, ki jo je v Štanjelu spremljala hčerkica. V Štanjelu pozornost posvečajo tudi množičnosti posameznih tekaških skupin. Tokrat dolenjskega avtobusa ni bilo, pripeljal pa je avtobus Marmorja Hotavlje, za goriškimi Počasnimi, a drznimi (31 udeležencev) z 18 tekači druge najštevilnejše skupine. Tretji so bili tekači Vipavske doline (16), četrti pa je bil Gozdarski inštitut Slovenije (14). Kot vselej so podjetni organizatorji pod taktirko Rajka Grče poskrbeli še za tržnico s specialitetami Krasa, pa ne samo s teranom, ki se je za pivom moral zadovoljiti z drugim mestom med pijačami. Tekači so dobili običajno kraško malico, pršut in žemljo, izotonično pijačo in nogavice, na stopničkah pa so delili še druge praktične nagrade. Priznanja je delil komenski župan Erik Modic.
Vrstni red, absolutno:Moški:
Ženske:
Najhitrejši v Štanjelu.
Fotogalerija (z izidi) je na:
Video je na: https://www.youtube.com/watch?v=zxlI7RgfO5Q&t=8s
VJ
|
|
|
24. Gorski tek na Nanos | |
|
PODNANOS 09 10 |
|
Planinsko društvo Podnanos praznuje 40 let plodnega dela in na tradicionalno drugo nedeljo v oktobru (isti termin kot Barcolana) je izpeljalo že 24. Gorski tek na Nanos, memorial Fabjana Furlana. Zmagala sta Simon Alič in Varineja Drašler. Udeležba je bila povsem v trendu leta 2022, okrnjena, teklo je 51 odraslih gorskih tekačev. Mladinskega teka tokrat niso izpeljali, bilo ni niti rolkarskega vzpona na Nanos, ki ga pripravljajo zadnja leta, vseeno pa je peščica najbolj zagrizenih (smučarskih) tekačev progo premerila neuradno. Med njimi (tudi tokrat sta Petra in Marko Tratnik izbrala rolke namesto gorskega teka) je bil biatlonski reprezentant Rok Tršan, ki je že v pripravah na novo snežno sezono. Polšesti kilometer dolga proga s 700 višinci se je najprej vdala Simonu Aliču, ki je na svoj (doooolg) seznam zmag na PGT vpisal novo nanoško zmago. Z njo je zaključil tekmovalno leto v PGT, znova tudi s skupno zmago, katere pa se skorajda ne zaveda (čeprav mu zagotovo ne bo odveč), kot bi lahko sodili po njegovi izjavi v videu. Zagotovo pa mu gre verjeti, ko pove, da zmag ne šteje in da mu ne pomenijo toliko kot uživanje v gorskih tekih, v sožitju z naravo. Daleč najuspešnejšemu udeležencu v zgodovini PGT (statistiko bo do zaključne prireditve PGT 2022 v Gaberju zagotovo dopolnil sodelavec Ljudstva tekačev Anej Likar) se je znova pridružila Varineja Drašler, voditeljica mladega vala gorskih tekačic PGT, ki je dozorel in zamenjuje nerjaveče veteranke, dame gorskega teka s še vedno največ udeležb (Mihaela, Urša …). Varineji sledita Klara Močnik in Anja Mikuž, medtem v moški konkurenci še ne moremo resno govoriti o nasledstvu Aliča in njegove generacije, kar potrjuje tudi vse pogostejši udeleženec primorskih tekov Miran Cvet, fenomen slovenskega kolesarstva in gorskega teka. Spomnimo, Miran je bil na poti, da postane v svojim mladih letih mednarodna kolesarska profi zvezda, nekaj takega, kot so danes Pogačar, Roglič in Mohorič, a mu je to preprečila takrat vsemogoča JLA. Predstave, s katerimi že desetletja navdušuje Simon, nam Miran, ki se je teku začel posvečati še malo kasneje kot Simon, odigrava Hrastničan na še nekoliko višji ravni. Pošteno povedano, dolgo smo bili prepričani, da Simon nima prave primerjave in konkurence, potem pa je Miran cesto zamenjal za gorske strmine … In tu je še Simon Strnad, Svetovni, Evropski in Balkanski, če se pošalimo, še en v vrsti nerjavečih tekačev, prihajajočih iz kolesarskih vrst. Kakorkoli, ob izteku sezone 2022, ki jo je obeležil upad števila tekmovalcev, zapišimo upanje, da bodo naši veterani in veteranke še dolgo kazali pot mladim in da slednjih ne bo zmanjkalo. Je pa res, da je mladina izpostavljena tolikim skušnjavam, da je posvečanje gorskemu teku, športu s sedmimi skorjami, vse težje. Vrnimo se na Nanos. Burja je bila na cilju pri Eko koči, nekdaj lovski, manj ihtava, sonce je udeležence prireditve prijetno grelo, pogostitev je bila primerna in delitve priznanj niti ni bilo treba čakati predolgo. Vsak od 51 tekačev je z Nanosa odnesel svojo zgodbo, mi zabeležimo dva utrinka. Milivoj Papič, eden najbolj zagrizenih (in najuspešnejših) starejših slovenskih gorskih tekačev, se je na progi izgubljal, a mu to vseeno ni preprečilo poti na najvišjo stopničko v kategoriji. Fabio Feri, naš tekaški prijatelj iz Trsta, je na poti v Podnanos ugotovil, da je doma pozabil tekaške copate, zato se je obrnil nazaj, na start pa uspel priti z ne preveliko zamudo – in na cilju sploh ni bil zadnji. Dodajmo še šest najboljših na pokalni tekmi PGT (idrijski vertikal), kjer so uporabili hendikep preračun starosti tekačev po merilih AZS. Zmagala sta Mihaela Tušar in Simon Alič, druga sta bila Klara Močnik in Simon Strnad, tretja pa Urša Trobec in Uroš Rozman. Tudi ta uvrstitev je še neuradna. Ker je bil vertikal na Sabotin, napovedan za 14. oktober 2022, odpovedan, je sezona PGT 2022 končana. Sabotinski vertikal (z italijanske strani) naj bi izpeljali 11. februarja 2023, na valentinovo, veljal naj bi za udeležbo v PGT 2023. Zaključna prireditev PGT 2022 je napovedana za nedeljo, 4. decembra 2022, v Gaberju, kjer bo TD Burja izpeljala tudi prvi tek sezone PGT 2023, Tek na Tabor.
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij:ml. člani: Filip Jerala (Let s dance)
Zmagovalca na Nanosu in v skupni razvrstitvi PGT 2022: Varineja Drašler in Simon Alič.
Fotogalerija (vključene so razpredelnice z izidi) je na FB: Video je na YouTube:
|
|
|
21. Vzpon na Hleviše | |
|
IDRIJA 24 09 |
|
TSK Idrija je na zadnjo soboto v septembru izpeljal svoj 21. Vzpon na Hleviše za kolesarje in gorske tekače, za odrasle in mladino. Gorskih tekačev je bilo 46 (46 odraslih in 21 otrok), kolesarjev pa 34. Na nekaj manj kot šestkilometrski, dokaj tekaški progi sta med tekači slavila Lucijan Zalokar in Klara Močnik, oba drugič v PGT. Kazalo je na dež, a se je izšlo brez moče, tekmovalcem so bile na voljo praktično optimalne razmere: primerna temperatura, nizka vlažnost, dober oprijem. Konkurenca med 46 odraslimi tekači ni bila najmočnejša, zlasti med ženskami smo pogrešali osvajalke stopničk in medalj na zadnjih tekmah. A štejejo tisti, ki so tekmovali, in vse osvojene medalje. Pri ženskah je slavila mladost, a klobuk dol pred veteranko Sergejo Lipušček, pred časom serijsko zmagovalko na domači tekmi, še vedno se prebije na stopničke (tokrat je tekla za TK Kobarid). Zmagovalka Klara Močnik je tokrat nastopila za TSK Idrija, medtem ko je prvo zmago vpisala kot članica KGT Papež. Anja Mukuž se je veselila srebra z zaostankom pol minute. Brez tekmovalk so bile kar tri kategorije. Pri moških je bil Simon Alič presenetljivo tretji, za Lucijanom Zalokarjem in Urošem Rozmanom. V prvem delu proge so se ti trije izmenjavali v vodstvu, na ravnini vrh vzpona sta Lucijan in Uroš potegnila, Simon, specialist za ekstremne strmine, pa je zaostal in v 200-metrskem zaključnem vzponu zaostanka ni uspel nadoknaditi. Poraz je sprejel s humorjem: »Le kaj sta jedla danes zjutraj? Kar letela sta!« Za vsak primer smo preverili njun zajtrk. Uroš si je privoščil slovenski zajtrk s kruhom, medom in skuto, Lucijan pa se je posvetil kosmičem in banani. Nekdanji smučarskoskakalni as Danilo Pudgar je na cilju demonstriral telemark in razglasil, da je postavil nov osebni rekord, 146 metrov (njegov rekord je sicer 145 metrov). Vaš poročevalec mu je pripisal oceno 19. 21 je kar razveseljivo število mladih tekmovalcev, večina je bila iz najmlajše kategorije, za to sta poskrbela klub organizator in PGD Vojsko, a pogrešali smo mlade tekače iz drugih primorskih (kaj šele slovenskih) okolij. Organizatorji tekmovalce oskrbeli z majicami, posebnimi nagradami za najboljše in žrebanjem praktičnih nagrad za vse prijavljene. Komentator na cilju se je izkazal s predstavljanjem vseh, ki so prihajali v cilj, kar se na teh tekih zelo redko dogaja. Skratka, tekma je bila na visoki ravni, pogrešali smo le metlo, ki bi zanesljivo vedela, kdaj je cilj prečkal zadnji tekmovalec (tako smo zgolj ugibali). Naslednjo soboto (1. oktobra) bo osrednji gorskotekaški dogodek v državi mednarodni tek na Šmarno goro, 9. oktobra (nedelja) pa bo na sporedu še zadnji tek PGT 2022 za točke.
|
Stran 3 od 33
