|
Kako izbrati tekaške copate? | |
TRENER SVETUJE
|
V zadnjih treh letih vse pogosteje naletimo na nasvete, da so tekaški copati nepotrebni. Da smo ljudje davno v preteklosti tekli bosi in naj bi zato bila tekaška obutev nepotrebna. Tudi jaz sem že tekel bos okoli Blejskega jezera. Vendar tega nisem naredil zato, ker bi verjel, da je bolje, da tečem bos. Ne, bos sem tekel preprosto zato, ker nisem imel druge izbire. Tekaške copate sem namreč pozabil doma. Tako je tudi človek davno tega tekel bos. Če bi on imel takrat možnost obuti tekaške copate, bi jih po mojem mnenju zagotovo tudi obul. Zato me težko prepričate, da je bosonogi tek tisto pravo. Še zlasti zato, ko smo od rane mladosti skoraj neprestano obuti. Tekaški copati nam omogočajo, da lahko tečemo po različnih podlagah, nudijo nam dodatno blaženje in zaščito pri dotikanju tal. Z okrepljenim srednjim delom podplata zmanjšajo prekomerno natezanje stopalnega vezivnega tkiva. Pozimi nas ščitijo pred mrazom in mokroto, poleti pa pred pekočim asfaltom. To so dobre plati tekaških copat. Vendar, kot vsaka reč na tem svetu, tako tudi obutev nima le dobre strani. Slaba stran obutve je zagotovo v tem, da zaradi skoraj neprekinjene nošnje od rane mladosti slabše razvijemo naše naravne sposobnosti stopala, ki so se v njem nekako zapisale skozi več tisoč let evolucije. Obutev nam zmanjša občutek za bolj pravilno, bolj elastično stopanje na tla. Zato tudi velika večina rekreativnih tekačev udarja na peto, pa se tega sploh ne zaveda. Posledice takšnega teka se kažejo v večjih zaviralnih silah, obremenitvah kolena in kolčnega sklepa. Če poskusimo teči bosi, hitro začutimo, kako je stopanje na tla na srednji zunanji del stopala veliko bolj prijetno, kot pa če stopamo izrazito najprej na peto. Z mehkim podplatom nekoliko ublažimo dotik tal. Vendar, če pri tem udarimo najprej na peto, je dotik slabše blažen, kot če stopimo bosi na tla s prvim dotikom na prednji polovici stopala. Če hočemo izpopolniti našo tehniko teka, se je zato včasih zelo dobro tudi sezuti. Ko tečemo bosi, bolje začutimo, kako stopamo na tla in kako je stopanje na srednji zunanji del stopala bolj elastično, kot pa če najprej stopamo na peto. Ob stopanju na srednji del stopala začutimo tudi, da morajo mišice meč bolj dejavno sodelovati pri teku, pa tudi stopalne vezi so bolj obremenjene. Zato bodimo zelo previdni in postopni pri navajanju na bolj elastičen način teka. Večina od nas torej še vedno potrebuje tekaško obutev. Pri izbiri pa bodimo predvsem pozorni na ustrezno
|
|
|
Stabilnost medenice med tekom | |
TRENER SVETUJE
|
Naslov članka bi lahko bil tudi Pozibavanje z boki med tekom. Vendar bi se potem članka lotil leposlovno, ko bi razmišljal o takšnih in drugačnih izzivih, ki moškim predstavljajo dekleta, ki tečejo pred nami. Menda pa tudi dekleta rada pogledajo tja. No, kakorkoli že, osnovni predpogoj, da bomo lahko uživali v teh razgledih še mnogo tekaških kilometrov, je ta, da se moramo po lastnih močeh izogibati poškodbam. Pri tem pa ima gibanje medenice zelo velik pomen. Njena stabilnost vpliva na velikost številnih sil, ki delujejo na naše telo. Zato je zelo koristno razumevanje tega vidika tehnike teka. Ko stopimo z nogo na tla, deluje kolčni sklep poleg stopala, gležnja in kolena kot dodatni blažilec. Takrat se na obremenjeni strani raztegnejo mišice, ki sicer delujejo kot odmikalke noge. Pri tem se neobremenjena stran medenice posede. Kadar je to posedanje medenice preveč izrazito in dolgotrajno, smo zelo blizu preobremenitveni poškodbi teh mišic ali burze, ki leži pod iliotibialno vezjo na zunanji strani kolčnega sklepa in kolena. To posedanje pa dodatno spodbuja neželjeno gibanje kolena navznoter. S tem se obremenitve pod pogačico skoncentrirajo predvsem na eni strani hrustančne površine, ki se lahko zaradi tega hitreje preobremeni. Poskrbimo torej, da bomo imeli dovolj močne mišice odmikalke nog, in se jih naučimo uporabljati pri teku. |
|