Svetovno (ugandsko) prvenstvo v gorskem teku

PREMANA, ITALIJA

30 07
 2017

Na svetovnem prvenstvu v gorskem teku, disciplina gor-dol, ki so ga pripravili Italijani v Premani, je pet od osmih zlatih medalj pospravila Uganda; to je bila nekakšna interna tekma Ugandcev. Po ene zmage so se veselili Američani, Romuni in Kenijci. Slovenci niso bili uspešni, v štirih kategorijah so zabeležili dve uvrstitvi v prvo polovico uvrščenih (obe v drugo četrtino), 23. je bila Katja Podobnik, 34. pa Gašper Bregar. Časovni zaostanki Slovencev na cilju so bili v povprečju 27-odstotni, največji v zadnjih letih.

Še sveži evropski prvak, Italijan Xavier Chevrier, je v pogovoru za Ljudstvo tekačev na Veliki planini soglašal, da bo na svetovnem prvenstvu najbrž res »videl črno«, kot smo mu napovedali. Xavier je letos v odlični formi, zanimivo pa je, da je uspešnejši v svoji nekaj slabši disciplini, teku gor. V Premani, vasi severno od Milana in Bergama z nekaj več kot 2000 prebivalci, znani po kovaštvu, je zasedel šesto mesto, pred seboj pa je videl štiri Afričane in "afriškega" Američana Josepha Graya, lanskega svetovnega prvaka v gorskem teku. Napoved, povedana v šali na evropskem prvenstvu, se je tako v celoti uresničila. Če ne bi bilo črnega plazu v Premani, bi tudi tam Xavier osvojil zlato medaljo ... Bo pa domov odnesel srebro, ki ga je osvojila italijanska ekipa. Naši zahodni sosedi tokrat niso osvojili niti ene zlate medalje, čeprav je bilo njihovih medalj pet, od tega štiri ekipnega izvora (s tem so ponovili lansko SP v Bolgariji, kjer so tudi pobrali štiri ekipne medalje). Ob evropskem prvaku sta za srebro ćlanov najbolj zaslužna brata Dematteis, Bernard in Martin, ki ju na Veliki planini nismo videli.

V članski moški konkurenci se je ponovila lanska slika uvrstitve najboljših mladincev. V Bolgariji je bil najboljši Ugandec peti, so pa zato vse tri medalje pobrali ugandski mladinci. No, v Premani so se zbiralci medalj zbrali v članski konkurenci, dva od lanske vodilne mladinske trojice sta v krstnem nastopu za člane počistila z vso konkurenco, le med seboj sta zamenjala mesti (Joel Ayeko je bil lani mladinski zmagovalec, Victor Kiplangat pa je bil drugi). Fred Musobo najbrž ne žaluje preveč zaradi »samo« tretjega mesta, saj je na SP v Veliki Britaniji užival v zmagoslavju članskega zmagovalca.

Tekmo članic je sebi v prid odločila Lucy Wambui Murigi, legendarna Andrea Mayr pa je "slovenski" bron pretopila v srebro in bo najverjetneje prihodnje leto, ko bo na sporedu spet čisti vzpon, kandidatka za sedmo svetovno zlato. Znanki s slovenskih tekem, Britanka Sarah Tunstall in evropska prvakinja Maude Mathys (Švica), sta bili tretja in četrta, zanimivo pa je, da so ekipne medalje osvojile države, ki med posamično prvimi tremi niso imele predstavnic.

Tudi med mladinci je zmagal Ugandec, tako da se tradicija mladinsko-članskih zmag te afriške države lahko nadaljuje. In se začne tudi pri mladinkah, saj je tudi tu zlato dobilo ugandsko lastnico.

Slovenski nastopi so po pričakovanju ostali v ozadju. V prvi polovici uvrščenih najdemo dva slovenska gorska tekača, člana Gašperja Bregarja na 34. mestu med 99 uvrščenimi, z dobrimi devetimi minutami zaostanka na 13-kilometrski progi, na 23. mestu med mladinkami (55 uvrščenih) pa je Katja Podobnik z zaostankom 5:35 na 6,5-kilometrski progi. Glede na to, da na Veliki planini ni tekla nobena od mladih Slovenk, je napredek, da so tekle tri mladinke, da je ena zabeležila celo formalno najvišjo slovensko uvrstitev, a hkrati moramo omeniti, da Karin  Goršek, sicer obetaven talent, ni prišla na cilj in da smo ostali brez ekipne uvrstitve v tej kategoriji.

V Premani so izvolili novo vodstvo WMRA. Predsednik sveta je postal šestkratni svetovni prvak, Novozelandec Jonathan Wyatt, Tomo Šarf je še naprej član tega organa v funkciji generalnega sekretarja.

Tako kot na Veliki planini tudi v Premani Slovenija ni znala igrati s svojimi najmočnejšimi kartami. Podobno bo tudi naslednji konec tedna, 6. avgusta, ko bo Premana gostila še gorske maratonce, ki se bodo merili za svetovne naslove. Slovenija tja pošilja člansko ekipo s štirimi tekmovalci in žensko s tremi tekmovalkami. Lani smo se v Podbrdu veselili brona Lucije Krkoč in Mitje Kosovelja ter srebra ženske ekipe, pred tem so naša dekleta s SP v ZDA pod vodstvom četrtouvrščene Mateje Kosovelj domov prinesla bronasto ekipno medaljo. Tokrat ni v reprezentanci nobenega od naštetih treh šampionov.

 

Izidi:

Moški:

  1. Victor Kiplangat (Uganda) 52:31
  2. Joel Ayeko (Uganda) 52:50
  3. Fred Musobo (Uganda) 53:57

34. Gašper Bregar, 52. Timotej Bečan, 63. Matic Plaznik, 73. Luka Kramarič (99 uvrščenih)

Ekipno: 1. Uganda, 2. Italija, 3. ZDA, 13. Slovenija (23 uvrščenih)

Ženske:

  1. Lucy Wambui Murigi (Kenija) 1:01:26
  2. Andrea Mayr (Avstrija) 1:02:44
  3. Sarah Tunstall (Velika Britanija) 1:04:16

41. Sara Jaklič, 44. Tina Kozjek, 50. Maja Peperko (64)

Ekipno: 1. ZDA, 2. Italija, 3. Češka, 11. Slovenija (15)

Mladinci:

  1. Oscar Chelimo (Uganda) 26:46
  2. Daniel Pattis (Italija) 27:42
  3. Talon Hull (ZDA) 28:01

41. Tine Hren, 47. Tine Habjan, 53. Nejc Uršič (59)

Ekipno: 1. Uganda, 2. Romunija, 3. Italija, 13. Slovenija (14)

Mladinke:

  1. Risper Chebet (Uganda) 31:46
  2. Bahar Atalay (Turčija) 33:02
  3. Lauren Gregory (ZDA) 33:33

23. Katja Podobnik, 46. Ana Meta Dolinar, Karin Goršek ni končala tekme (55)

Ekipno: 1. Romunija, 2. ZDA, 3. Italija (11)

 

premana-zenskeZmaga Lucy Wambui Murigi, Kenijke, ki je Ugandcem pomagala ohraniti afriški monopol nad prvimi mesti posameznikov.

 

premana-moski
Tako pa je zmagal mladinec Oscar Chelimo.

 

VJ, foto: @corsainmontagna

 

 

















 

 

 

Goriški teki odprti za Slovence

GORICA

28 07
 2017

Vrata za sodelovanje na tekih v Italiji se letos zaradi tamkajšnje športne birokracije zapirajo, a iz Gorice prihaja dobra novica: nastopi na tekih MGM bodo še naprej brez omejitev.

V Italiji so letos zaostrili pogoje za sodelovanje tujcev na tekih, ki sodijo pod pristojnost tamkajšnje atletske zveze Fidal. Čeprav direktive Evropske unije tega ne določajo (v večini držav je sodelovanje rekreativcev na tekaških tekmovanjih prosto, odgovornost pa nosi vsak tekmovalec zase), Fidal od tujcev zahteva zdravniška spričevala in tako imenovani run card, letno licenco za tekače. V Italiji so elementi zdravniškega pregleda natančno določeni in to tržišče zdravstvenih storitev je dobro razvito. Seveda je tudi prodaja run card odličen posel za Fidal. Toda tekači nismo ravno navdušeni nad tem, da nam kar tako vlečejo denar iz žepov.

Slovenci se onkraj naše zahodne meje že nekaj let srečujemo z italijansko športno birokracijo, stopnja doslednosti pri preverjanju zahtevanih dokumentov pa je bila vedno neizenačena, odvisno od dobre ali slabe volje organizatorjev. Pri naših zahodnih sosedih namreč nikoli ni bilo enotnosti glede ta ureditve, zlasti organizatorji nam bližnjih tekov so praviloma zagovarjali liberalni pristop, prosto sodelovanje tekačev iz tujine na njihovih prireditvah. Prisotno je bilo tudi iskanje lukenj v predpisih, uveljavljeno je bilo razlikovanje med posameznimi državami (denimo na območju Alpe-Adria; Slovencem je bilo včasih dovoljeno teči na tekih, kamor ne morejo Hrvati, Madžari ...).

Razumljivo je, da si organizatorji v naši neposredni soseščini prizadevajo pritegniti čimveč Slovencev, saj jim prinašamo večjo množičnost in dodatni zaslužek. Polmaraton v Palmanovi je najmnožičnejši slovenski tek v tujini, število slovenskih tekačev se približuje tisočici, kar predstavlja skoraj tretjino vseh tekačev. Za Slovence zanimivih tekov je blizu meje kar precej, tudi v Italiji je namreč v porastu število trejlov, ki so pravi bum med tekači v Sloveniji in vroče žemljice sodobnega rekreativnega teka, ob dolgi tradiciji prirejanja manjših lokalnih tekov. Italija je dežela teka, ta je veliko bolj kot v Sloveniji nepogrešljiv del njihove kulture.

Kaj se torej poslej napoveduje za slovenske tekače na italijanskih tekih? Glede sodelovanja na tako imenovanih netekmovalnih (čeprav merijo čase in ugotavljajo vrstni red) tekih v izvedbi organizatorjev izven Fidalove pristojnosti tudi za naprej za rekreativne tekače ne bo težav, prijavljali se bomo in tekli brez zdravniških spričeval in run card, le izjavo o prevzemanju odgovornosti za lastni nastop bomo morali podpisati (praviloma). Teh tekov ni tako malo in nekateri so tako prijazni, tudi cenovno, da lahko enakopravno tekmujejo s primorskimi, o katerih se dober glas vse bolj širi v Italijo. Odličen primer takšne prireditve je Triajur, kolesarsko-tekaška štafeta po pobočjih Matajurja v Benečiji. Govorimo o tekačih, ki niso člani društev ali klubov, včlanjenih v Atletsko zvezo Slovenije in s tem tudi v mednarodno atletsko zvezo (IAAF). Za člane IAAF na tekih pod okriljem Fidala ni omejitev, izkazati pa se morajo s klubsko izkaznico kluba; tako odgovornost za njihov nastop prevzame njihov klub.

Preverili smo, kako je po novem s slovensko udeležbo na nekaterih italijanskih tekih s tradicionalno močno udeležbo slovenskih tekačev. Že omenjena Palmanova bo poslej teže dosegljiva, saj organizatorji napovedujejo, da se bodo držali navodil svoje centrale. To utegne pomeniti, da bomo njihov tek začeli brisati s seznamov naših rednih letnih tekaških zmenkov.

Če je to slaba novica, pa iz Gorice prihaja dobra. Predsednik društva Gruppo Marciatori Gorizia Emiliano Feleppa je na naše vprašanje o pogojih za sodelovanje pri njihovih tekih zagotovil, da bodo Slovenci lahko še naprej tekli brez nepotrebne birokracije in stroškov. Spomnimo, da je društvo GMG pred leti skupaj s primorskimi tekaškimi organizatorji izpeljalo tudi mednarodni tekaški pokal pod medijskim sponzorstvom Primorskih novic. Tekaško sodelovanje med GMG na eni ter DLT Filipides, PPT, ŠD Mark in ŠD Istrski maraton na drugi strani ima že dolgo tradicijo.

GMG tradicionalno v začetku marca prireja ugledni Goriški polmaraton (Maratonina di Gorizia), katerega trasa poteka tudi po slovenskem ozemlju, pri izvedbi pa mu pomaga šempetrsko društvo Mark. Še prej, konec januarja, v kraju Capriva del Friuli sezono polmaratonov odpirajo z Briškim polmaratonom (Maratonina del Collio - prej je ta termin zasedal prav tako njihov polmaraton v Medei). Tretji večji tek v izvedbi GMG je junijski trejl 32 Cippi di Gradisca d'Isonzo (14 km po Krasu); za razliko od prvih dveh tekov je slednji Slovencem še manj znan in na njem redkeje nastopamo.

Feleppa je za Ljudstvo tekačev povedal, da je zdravniško potrdilo v Italiji obvezno tudi za tuje tekače, kar pa se utegne prihodnje leto spremeniti – vsaj on upa, da bo tako. Kakorkoli, letos to določilo velja za večino tekaških prireditev, za tiste, ki jih pripravlja GMG, pa bo uveljavljen drugačen režim. »Vsi tekači, ki bodo izjavili, da so vpisani v katerega od športnih klubov oziroma društev, bodo oproščeni obveznosti, da se izkažejo z zdravniškim spričevalom. Tisti, ki niso člani klubov, bodo pred nastopom podpisali izjavo, s katero bodo zagotovili, da so pripravljeni za tek, zdravniškega spričevala pa niti od njih ne bomo zahtevali. To pomeni, da se vsi lahko prijavijo za sodelovanje na naših tekih,« je zagotovil predsednik GMG Emiliano Feleppa.

V napovedniku Ljudstva tekačev bodo prednostno mesto imeli (italijanski) teki, na katerih za Slovence ne bo omejitev glede nastopanja, opozarjali pa bomo tudi na morebitne posebnosti posameznih tekov.

 

gmg-feleppaEmiliano Feleppa Slovencem odpira vrata za nastope na njihovih tekih.

 

gmg-nasi
Goriški polmaraton včasih spominja na slovensko državno prvenstvo, na njem namreč nastopajo številni odlični slovenski tekači na dolge proge. Posnetek je nastal predlani.

 

VJ

 

 

















 

 

 

11. Gorski tek na Bevkov vrh

JAZNE

23 07
 2017

Društvo za oživitev podeželja Jazne je 23. julija 2017 pripravilo 11. Gorski tek na Bevkov vrh. Teklo je 83 odraslih tekačev, za točke PGT pa se je borilo tudi 17 otrok. Med odraslimi sta na šestkilometrski progi s 500 metri vzponov zmagala Simon Strnad in Mojca Koligar.

Tek na Bevkov vrh, s startom v Gorenjih Jaznah na Cerkljanskem, podobno kot tek na Špičasti vrh v Zadlogu, slovi po domačnosti in gostoljubnosti. Za dobrodošlico dobiš kavo, med okrepčili pa je tudi pecivo, ki ga vselej pripravijo domača dekleta. Pred nekaj leti so se na mizah znašle tudi češnje, nabrane na tisoč metrih, a kaže, da so bolj redka leta, ko se to zgodi – letošnja letina namreč spet ni bila kaj prida. Pohvala pa gre prizadevnim organizatorjem (nekaj zmede je le pri objavljenih izidih, klubska oziroma krajevna pripadnost bi bila lahko dosledneje označena). V Jaznah je bilo tudi letos prijetno, niti vročina na nadmorski višini Kranjske Gore ni bila pretirana, čeprav tekačem na progi ni ravno prijala.

Zmagovalci v otroških kategorijah so bili tisti, ki so pred startom veljali za favorite, le Luka Ajdovšek je med mlajšimi dečki manj znan tekmovalec.

Simon Strnad ni imel prave konkurence, kljub letom je opravil z mlajšimi tekmeci in potrdil odlično formo, ki ima po mjegovi lastni oceni eno samo napako: ni prišla ob pravem času. Drugouvrščeni Uroš Rozman je doma iz Tržiča, kjer tekači »po defoltu« morajo trenirati gorski tek. Morda ga bomo na primorskih tekih videli še kdaj. Tretje mesto je razveselilo Aneja Likarja.

V ženski konkurenci sta pred tretjo Marto Švigelj ciljno črto prečkali članici državne reprezentance, tako na gorskotekaškem EP na Veliki planini kot na bližnjem svetovnem prvenstvu v gorskem maratonu (6. avgusta) v Italiji, Mojca Koligar in Mihaela Tušar. Dekleti si ne belita glave s tem, kako funkcionarji sestavljajo tekmovalne vrste za mednarodna tekmovanja, temveč se (praviloma brez strokovne trenerske podpore) pripravljata na te nastope in na progah grizeta po najboljših močeh. Priložnost, ki se ti ponudi, je treba izkoristiti, je prepričana veteranka Mihaela (letnik 1966), novinka v gorskih tekih, kljub ne več rosni mladosti (letnik 1982) tekaško »neamortizirana« Mojca pa je še odločnejša. Za naslednji dve leti si je zadala, da se ob ustrezni trenerski pomoči poskusi povzpeti med deset najhitrejših Evropejk v gorskem teku. Na Veliki planini se je uvrstila v zadnjo četrtino tekmovalk, na 46. mesto, tri leta starejša Avstrijka Andrea Mayr pa je bila bronasta. Očitno še ni prepozno za smele načrte ...

 

Izidi:

Absolutno moški:

  1. Simon Strnad (ŠD Nanos) 27:53
  2. Uroš Rozman (AD Olimpik) 28:19
  3. Anej Likar (ŠD Nanos) 29:03

Absolutno ženske:

  1. Mojca Koligar (KGT Papež) 31:54
  2. Mihaela Tušar (ŠD Nanos) 34:39
  3. Marta Švigelj (PGT) 36:43

Zmagovalci po kategorijah:

M 1988 in mlajši: Anej Likar
M 1987-1981: Uroš Rozman
M 1980-1974: Kristjan Ipavec (ŠD Nanos)
M 1973-1967: Simon Strnad
M 1966-1960: Tomaž Devetak (PGT, Ljudstvo tekačev)
M 1959-1952: Andrej Jesenko (Škofja Loka)
M 1951 in starejši: Tine Valič (Vejtr)
Ž 1992 in mlajše: Anja Mlekuž
Ž 1991-1983: -
Ž 1982-1976: Mojca Koligar
Ž 1975-1969: Marta Švigelj
Ž 1968-1961: Mihaela Tušar
Ž 1960 in starejše: Tea Bajc (Triatlon klub Ajdovščina)
ml. dečki: Luka Ajdovšek
st. dečki: Pavel Kerkoč (ŠD Nanos)
ml. deklice: Gaja Leban Jež (AD Posočje)
st. deklice: Sara Durn (ŠD Nanos)

Vsi izidi so objavljeni na povezavi.

 

jazne-mladi

Mladina na progi. Desno Pavel Kerkoč, za njim Sara Durn.

 

jazne-mojca
Mojca Koligar.

 


jazne-mihela
Mihaela Tušar.

 

jazne-marta
Marta Švigelj.

 

jazne-moski
Najhitrejši moški: Uroš Rozman, Simon Strnad, Anej Likar.

 

Fotogalerija 1 je na povezavi.

Fotogalerija 2 je na povezavi.

Video je na povezavi.

 

VJ

 

 

















 

 

 

Tekaška stava v Vipavi

VIPAVA

21 07
 2017

V petek, 21. julija 2017, sta se na posodobljenem stadionu v Vipavi v teku na 10.000 metrov pomerila poveljnica Vojašnice Vipava, podpolkovnica Nataša Zorman, in predsednik republike Borut Pahor, vrhovni poveljnik Slovenske vojske. Zmagal je Pahor.

Vzrok za tekaško merjenje je bila stava, sklenjena v začetku junija 2017, ko je Pahor prisostvoval prisegi vojakov v Vipavi. Na njegovo vprašanje, kako dobro so vojaki fizično pripravljeni, je dobil poveljničin odrezav odgovor, da bolje od njega. Sledila je stava o tem, kdo hitreje preteče deset kilometrov, ona ali on. Znano je, da je predsednik izkušen tekač, poveljnica pa je tudi vsestranska športnica. O vsebini stave javnost ni bila obveščena.

Za merjenje tekačev je bil določen dan Pahorjevega obiska v Vipavi, iz logističnih razlogov je bil napovedan start ob 18. uri, ko je bila temperatura še visoka, 33 stopinj. Če bi o tem dogodku poročal kateri od resničnostnih šovov, bi zagotovo dodali: »Tega ne delajte doma!«

Nekaj po 18. uri, pred kakšnimi 200 gledalci, ki so navijali za enega ali drugega tekmeca (sile so bile približno enakomerno razporejene), po nekaj izrečenih duhovitosti, sta se tekača pognala 25 krogom naproti. Zormanova je vseskozi vodila, Pahor ji je taktično sledil. Nekaj krogov pred koncem je Pahor močno potegnil, korak Zormanove pa ni bil več zanesljiv. Predsednik je na cilj pritekel še razmeroma svež, njegov čas je bil 50:33, poveljnici pa so zaradi vročinskega udara in dehidracije nudili zdravniško pomoč. V prenesenem smislu lahko zapišemo, da je junaško padla na bojnem polju in da je pretekla skoraj celotno razdaljo.

Pahor je v izjavi po zmagi priznal, da je imel nekaj prednosti, ki jih je kot tekač z izkušnjami izkoristil, še pred dajanjem izjav pa je skočil do Zormanove in se pozanimal za njeno zdravstveno stanje (ki ni bilo kritično).

Predsednik je torej stavo dobil, glede na to, da je dober tekač, pa še ne moremo trditi, da so naši vojaki v slabi fizični kondiciji. Je pa res, da se lahko zgledujejo po svojem vrhovnem poveljniku. Ne samo zaradi njegovih časov na tekih, temveč tudi zaradi preudarnosti, saj se je ves čas teka oblival z vodo in jo – v nasprotju s tekmico - pil v izdatni meri.

 

stava-prihod
Tekača pred merjenjem moči.

 

stava-napis
Poveljnica je imela krepko podporo svojih vojakov.

 

stava-zmaga
Tako je Pahor pritekel v cilj, ki je za Zormanovo ostal nedosegljiv.

 

Fotogalerija je na povezavi.

Video je na povezavi.

 

VJ

 

 

















 

 

 

Evropsko prvenstvo v gorskem teku na Veliki planini

KAMNIK

08 07
 2017

Kamniški Klub gorskih tekačev Papež je 8. julija 2017 na Veliki planini izvrstno pripravil 16. Evropsko prvenstvo v gorskem teku, sicer pa 23. prvenstvo stare celine, ki ga pripravljajo od leta 1995 (leta 2002 so v imenu Trophy zamenjali s Championships). Na cilju so našteli 222 tekmovalcev, s sedmimi medaljami je bila najuspešnejša Italija, nihče od slovenskih tekmovalcev se na seznamih izidov ni uvrstil v prvo četrtino.

Pravljično okolje Velike planine in sončno vreme, za tekmovalce sicer že prevroče, in prizadevni organizatorji, za katerimi je (leta 2010) že tudi svetovno prvenstvo, so sestavili okvir čudovite gorskotekaške zgodbe iz slovenskih gora. Dogodek je pritegnil številne gledalce in navijače, na krilih njihove podpore so gorski tekači sejali dvom v fizikalne zakone. Med njimi je bil tudi najviše, na 21. mesto uvrščeni Slovenec Miran Cvet - Highlander, fenomenalni 49-letni tekmovalec iz Hrastnika, nesojeni kolesarski profesionalec. Navijači so mu vlivali dodatne moči, tako da se je na finalnem vzponu enakopravno kosal s šestkratnim evropskim prvakom, 18 let mlajšim Turkom Ahmetom Arslanom. Si znamo predstavljati, kakšnih dosežkov bi bil pred dvema desetletjema sposoben Miran, če bi se že takrat namesto za kolo odločil za gorski tek?

V moški konkurenci zmaga Italijana francoskih korenin (dolina Aosta) niti ni kakšno posebno presenečenje, navsezadnje mora znana imena na vrhu vsake toliko zamenjati kakšno novejše. Xavier je že bil svetovni prvak z italijansko ekipo, sicer pa ima doma medaljo svetovnega mladinskega prvaka. V pogovoru za Ljudstvo tekačev je bil na Veliki planini zelo zgovoren, pogledate si ga lahko na našem videu (kjer bosta našli tudi žensko legendo svetovnega gorskega teka Andreo Mayr in izjave vseh naših tekmovalcev v članski konkurenci). Luis Saraiva je bil z drugim mestom najdragocenejši član portugalske ekipe, ki je s točko prednosti pred Švico domov odnesla bron. Italijani so po dveh desetletjih (z enakim številom točk!) zaradi Francozov izgubili primat med moškimi članskimi ekipami, a uspešno izpeljali pomladitev reprezentance (predvsem odsotnost Martina in Bernarda Dematteisa).

Andrea, šestkratna svetovna in štirikratna evropska prvakinja, je veljala za glavno favoritinjo in novinarji smo že imeli pripravljene iztočnice za pogovor z njo o petem naslovu, a je na cilj prispela »šele« tretja. To, kar bi bilo za vse druge razlog za veliko veselje, jo je spravilo v slabo voljo. Za LT je skozi stisnjene zobe povedala, da danes ni bil njen dan in da ne ve zakaj, potem pa se izmuznila nadaljnjim vprašanjem. A 38-letna najhitrejša avstrijska zdravnica še ni rekla zadnje besede. Gremo stavit, da bo prihodnje leto, ko bo na svetovnem prvenstvu spet na vrsti njej tako ljuba disciplina gor, spet v polni formi in gladiatorsko pripravljena osvojiti rekordni sedmi naslov?

Slovenski tekači so se trudili, od sebe so dali vse, kar je bilo objektivno lahko pričakovati, za kar jim veljajo čestitke in zahvala, nekateri še več. A to je bilo premalo, za pozitivno oceno tekmovalnih dosežkov, ki bi si jo želeli ob odlični organizacijski, bi morali biti izpolnjeni drugi pogoji, ti pa so izven moči samih tekačev. Slovenija ni bila sposobna na start postaviti niti ene mladinke, sicer pa niti en naš tekmovalec ni zabeležil uvrstitve v prvo četrtino. Stroka tekmovalno uspešnost ocenjuje z orodji, kot so uvrstitve s posamezne dele seznamov uvrstitev (prva četrtina, prva tretjina, prva polovica – oziroma druga, tretja ...), časovni zaostanki ipd. Omejimo se na kriterij četrtin in poglejmo, kako so se Slovenci izkazali na zadnjih petih evropskih prvenstvih.

Leta 2013 so v Bolgariji zabeležili štiri uvrstitve v prve četrtine, Mateja Kosovelj in Lea Širok sta osvojili bronasti medalji. Leta 2014 so bile v Franciji takšne uvrstitve tri, Mateja je domov prinesla srebrno medaljo. Leta 2015 je na Portugalskem Slovenija beležila eno uvrstitev v prvo četrtino (Lucija Krkoč je bila peta), leta 2016 iz Italije ni bilo novice o uvrstitvi v prvo četrtino, letos pa se je ta zgodba ponovila. Do vključno leta 2014 je v ekipi bil trener Edvin Kosovelj, odtlej pa ga ni bilo zraven. Naključje? Morda je ta letnica uporabna kot oznaka konca nekega obdobja, prisotnosti Kosoveljev (ob očetu Edvinu še sina Mitja in hčerke Mateje) in Lucije Krkoč, zlatih prinašalcev velikih medalj v gorskem teku zadnjega poldrugega desetletja. Letos se njihova odsotnost kaže tudi v gorskem maratonu, v katerem so še lani (ob deležu še drugih članic ženske članske ekipe) na svetovnem prvenstvu v Podbrdu naši državi zagotovili tri medalje. Ta pregled nam razkrije padajoči trend uspešnosti Slovencev, tako da nam tačas ostajajo samo še briljantni organizacijski dosežki. A ti izgubijo lesk ob tekmovalnih neuspehih.

Na Veliki planini je medalje pomagala deliti gostja iz Romunije Gabriela Szabo, olimpijska zmagovalka na stadionskih 5000 metrih (ima še dve olimpijski medalji, tri svetovne naslove itd.). Mimogrede, Gabriela je medalje izročila dvema sonarodnjakoma, zmagovalcu med mladinci Gabrielu in tretji med mladinkami Gabrieli. Ime torej le ni tako nepomembno ... Gabriela je bila torej zelo spoštovana gostja, kar nas lahko samo veseli. A človek se vpraša, kje so bili slovenski šampioni? V tej panogi, morda celo najbogatejši z medaljami na tekmovanjih najvišjega ranga (žal pa gorski tek ni olimpijska disciplina) v slovenski atletiki, jih imamo kar nekaj. Organizatorji jih na Veliko planino niso povabili ...

Ni znano, na kaj se opira ocena tokratnega vodje reprezentance dr. Petra Lamovca, vrstnika Mitje Kosovelja, tačas sicer poškodovanega vrhunskega gorskega tekača. Peter meni, da je Slovenija na Veliki planini zabeležila »odlične uvrstitve«. Govorimo o istem tekmovanju?

Spomnimo se izjave predsednika gorskotekaškega združenja pri Atletski zvezi Slovenije Toma Šarfa za Primorske novice tik pred prvenstvom. Povedal je, da je v teku zamenjava generacij, glede možnosti naših tekmovalcev pa je napovedal, da se v vseh kategorijah lahko uvrstijo v prve četrtine. O tem, kako je bilo s prvimi četrtinami, smo si že na jasnem, glede menjavanja generacij pa moramo zapisati, da se je prvemu človeku slovenskega gorskega teka posrečila prvovrstna šala.

Trije šampioni – če naj bi bili oni v odhajanju - imajo v dokumentih zapisane naslednje letnice rojstva: Mitja Kosovelj 1984, Mateja Kosovelj in Lucija Krkoč 1988. Osmerica reprezentantov z Velike planine je bila rojena: Miran Cvet leta 1968 (najstarejši član na prvenstvu), Gašper Bregar 1990, Rok Bratina 1994, Luka Kovačič 1995; Klementina Lemut 1981, Mojca Koligar 1982, Mihaela Tušar 1966 (najstarejša udeleženka prvenstva), Maja Peperko 1986. Italijani nimajo pojma, kako se menjuje generacije, naj pogledajo, kako to delajo Slovenci!

Še enkrat moramo poudariti, da se ne šalimo z dosežki in trudom naših tekmovalcev. Miran in Mihaela sta prava tekaška genialca, globok poklon, Klementini in Mojci (obe novinki v reprezentanci, poleg tega pa še s skromnim stažem gorskih tekačic) sta uspela dosežka življenja, Rok je sicer zaostal za svojimi in pričakovanji navijačev, a se je boril do zadnjih atomov, najmlajši Luka pa s presenetljivo zrelostjo in skromnostjo ugotavlja, da je zgolj rekreativec - in nabira izkušnje. Maja pa je prav tako rekreativka, z morda najmanj treningi med vsemi osmimi. Treh od štirih članskih reprezentantov sploh ne bi imeli, če jih ne bi »naredilo« kolo. Miran, Rok in Luka so mišice in glavo za vzpone pridelali na kolesu.
Dejstvo, da na domačem terenu nismo bili sposobni na start postaviti niti približno najboljše možne ekipe, ki bi se borila za medalje, lahko pripišemo vodstvu gorskih tekov, v prvi vrsti Tomotu Šarfa. Tomo je odličen menedžer in organizator ter promotor teka v naravi, njegove sposobnosti dela z ljudmi, njihovega motiviranja, pa so precej slabše. Kot alfa in omega gorskega teka je naredil, tako na nacionalni kot mednarodni ravni, ogromno dobrega, a je ob tem tako rekoč uničil stroko.

Z najboljšimi športniki se ne sme delati tako, kot je praksa zadnjih let v Sloveniji. Niti do Mitje Kosovelja, edinega z urejenim statusom (državni uslužbenec), diamantno konico slovenske atletike, atletska zveza nima pravega odnosa. Njegovega mnenje in predlogov ne upoštevajo in ne cenijo, zato Mitja snema jermen in se že pri 32 letih poslavlja od resnih tekmovanj. Za Matejo Kosovelj in Lucijo Kosovelj se atletski funkcionarji nikoli niso trudili urediti njun status, svoje poškodbe in druge težave sta vedno morali reševati sami. Gorskotekaški šefi so ju sem ter tja poklicali in vprašali, ali bi kaj nastopali za reprezentanco, se potem hvalili z njunimi medaljami, to pa je bilo tudi bolj ali manj vse. Zato zdaj, pravzaprav že nekaj časa, obe tečeta le še rekreativno, pri 29 letih na njiju »menjujejo generacijo« (moramo ponoviti, koliko je stara Andrea Mayr?) in pokopavajo njun talent. In vsi štirje, s trenerjem Edvinom Kosoveljem, za katerega se ne najde niti polovične trenerske zaposlitve, na čelu nemočno spremljajo somrak vrhunskega gorskega teka v Sloveniji. Z njimi pa tudi drugi talenti, za katere se zveza ne zmeni in zanje ne poskrbi, jim ne prisluhne in jih ne motivira.

Na Veliki planini so pred glavnimi teki izpeljali tudi odprti tek, na katerem sta zmagala Timotej Bečan in Jasmina Jelovšek.

Pravljica v planinah se je končala manj prijetno, kot bi bilo pričakovati. Ob vračanju s hriba je zmanjkalo elektrike in naprave muzejske vrednosti so obstale. Dolgo čakanje v vrsti za gondolo ni blagodejno delovalo na goste iz 26 držav. Če si je kateri od »prijateljev« Dušana Papeža nalašč izbral ta dan za škodoželjnost, mu je treba priznati, da je zadel pravi dan in trenutek. Ko se je nad Kamnikom odvijal verjetno največji atletski dogodek leta v Sloveniji ...

 

Izidi:

Moški:

  1. Xavier Chevrier (Italija) 1:02:51
  2. Luis Saraiva (Portugalska) 1:03:34
  3. Francesco Puppi (Italija ) 1:03:35

21. Miran Cvet (1:08:22), 30. Gašper Bregar (1:10:22), 41. Rok Bratina (1:12:33), 46. Luka Kovačič (1:14:05)
Ekipno: Francija 17 (zlato), Italija 17, Portugalska 56, 11. Slovenija (od 16)

Ženske:

  1. Maude Mathys (Švica) 49:30
  2. Sarah Tunstall (Velika Britanija) 50:51
  3. Andrea Mayr (Avstrija) 51:43

41. Klementina Lemut (1:02:00), 46. Mojca Koligar (1:02:56), 51. Mihaela Tušar (1:05:31), 55. Maja Peperko (1:08:01)
Ekipno: Velika Britanija 19, Italija 33, Avstrija 40, 12. Slovenija (od 14)

Mladinci:

  1. Gabriel Bularda (Romunija) 47:07
  2. Daniel Pattis (Italija) 47:30
  3. Andrea Prandi (Italija) 48:22

41. Tine Habjan (58:36), 42. Nejc Uršič (58:50), 44. Tine Hren (59:46), 48. Rok Sušnik (1:02:04)
Ekipno: Italija 12, Turčija 24, Francija 27, 11. Slovenija (od 12)

Mladinke:

  1. Lisa Oed (Nemčija) 23:16
  2. Bahar Atalay (Turčija) 24:25
  3. Gabriela Andre Doroftei (Romunija) 24:36

Ekipno: Velika Britanija 22, Romunija 23, Turčija 25

Vsi izidi so na povezavi.

 

plan-zmagovalec
Zmagovalec Xavier Chevrier je slavil in se navijačem zahvaljeval za podporo že precej pred ciljno črto.

 

plan-miran
Ta hip je bil Miran Cvet še pred Ahmetom Arslanom.

 

plan-rok
Rok Bratina je zaostal za pričakovanji, a se je boril do konca. Morda bi mu pot do svetovnega vrha, kar je njegov smelo zastavljeni cilj, lahko pomagal utirati trener s primernim znanjem ...

 

plan-klemen
Klementina Lemut je krepko presegla svoja in pričakovanja stroke.

 

plan-andrea
Andrea Mayr še sama ni vedela, zakaj tokrat ni zmogla višje hitrosti.

 

plan-trinase
Mihaela Tušar, Maja Peperko in Mojca Koligar.

 

plan-luka
Luka Kovačič in Gašper Bregar.

 

plan-moski
Najhitrejši Evropejci v gorah. Z njimi so najodgovornejši organizatorji.

 

plan-zenske
Najhitrejša dekleta stare celine.

 

plan-szabo
Romunska šampionka Gabriela Szabo deli priznanja najboljšim mladincem. Slovenskih šampionov na Veliko planino niso vabili.

 

Fotogalerija 1 je na povezavi.

Fotogalerija 2 je na povezavi.

Fotogalerija 3 je na povezavi.

Fotogalerija 4 je na povezavi.

Video je na povezavi.

 

VJ

 

 

















 

 

 

Gorski maraton treh dolin

MOJSTRANA

01 07
 2017

V organizaciji PD Dovje-Mojstrana (beri: Anica Teraž Žavcer in Franci Teraž) so 1. julija 2017 po treh dolinah (Krma, Kot in Vrata) ter strminah okrog Triglava izpeljali Gorski maraton treh dolin (GM3D).

Zaradi neugodne vremenske napovedi so traso skrajšali, namesto 50 so gorski tekači tekli 40 kilometrov. Na cilju so našteli 48 tekmovalcev, od tega tri ženske.

Zmagala sta Franci Volkar in Anja Klančnik, vendar gre izide jemati z rezervo. Proga namreč vsaj na enem mestu ni bila dobro označena, zato je veliko tekačev po nepotrebnem izgubljalo tako čas kot energijo. Anže Šenk in Simon Strnad, ki sta bila takrat na čelu, sta (po navedbah Bojana Ambrožiča) izgubila vsaj 20 minut. Med najhitrejšimi je pravo pot ubral Franci Volkar, nedavni zmagovalec 31-kilometrskega trejla Milanja (Ilirska Bistrica). Primorski gorskotekaški prvak Simon je končal na četrtem mestu. Oče maratona Franci Teraž je – tako kot številni sotekmovalci – ubral napačno pot, končal je na šestem mestu, super veteran Milan Šenk (letnik 1956) pa je bil dvanajsti, deset mest za sinom.

Med ženskami je bila konkurenca okrnjena. Mlajša Anja je bila za dobrih deset minut hitrejša od veteranke Urše, superveteranka Marjetka, Milanova vrstnica, pa se je tudi izkazala.

Prvi GM3D so izpeljali leta 2015.

 

Izidi:

Moški, absolutno:

  1. Franci Volkar (ŠKD Mekinje) 3:44:31
  2. Anže Šenk (GRS/TTSO Jezersko) 3:56:16
  3. Nejc Blatnik 4:02:54

Ženske:

  1. Anja Klančnik (TKA) 5:10:05
  2. Urša Trobec (ŠD Setnik) 5:21:11
  3. Marjetka Vrhunc (PGT) 6:35:31

 

Vsi izidi so na povezavi.

 

 

3-fricZmagovalec Franci Volkar - Fric.

 

3-anjaZmagovalka Anja Klančnik.

 

3-franci

Niti Franci Teraž se ni uspel izogniti napaki na progi.

 

3-senk

Milan Šenk, najviše na seznamu uvrstitev tekačev, rojenih v 50. letih.

 

3-ursa

Urša Trobec je bila druga.

 

3-simonSimon Strnad je končal tik pod stopničkami.

 

3-mar1

Marjetka Vrhunc.

 

 

VJ, foto: Miha Rekar














 

 

 

10. Tek po Šentviški planoti

PONIKVE

25 06
 2017

Na praznični dan so člani SSK Ponikve pripravili svoj deseti tek. Tako kot lanskega (dež) ga je zaznamoval poseg narave, ki je demonstrirala svojo moč, vendar so jo tekači odnesli brez posledic. Zmagala sta Simon Strnad in Mihaela Tušar, ki sta vrh stopničk stala že lani.

Jubilejnega teka, izpeljali so ga po običajni proceduri, se je udeležilo 76 tekačev (lani 61). Nekaj jih je dan prej teklo v Kobaridu, nekateri so še prihajali k sebi po gorskem maratonu v Podbrdu. Osmi in šesta iz Baške grape sta v nogah še čutila ta napor, vendar jima na progi pri Ponikvah, dolgi 8,8 kilometra, s 400 višinskimi metri, ni bil nihče kos. Tokratna regeneracija za Mihaelo in Simona ni bila ravno za v učbenike, saj je prva ravno prišla z napornih priprav reprezentance na EP na Veliki planini, drugi pa je med tednom za hec skočil na vrh Triglava.

Tretji mesti sta pripadli družini Frelih-Božič, tako Nina kot Jan sta se izkazala s stopničkami. Oba sta tekača in alpinista, Jan je tudi ultraš, in obema zmanjkuje časa za resnejši trening enega ali drugega; prednostna panoga so tačas otroci.

Nekateri so se na progi zabavali. Ivan Sokol in Edi Benko, na primer, sta prehitevala traktor, ki ga organizatorji niso uspeli ustaviti na njegovi službeni poti, Gregor Močnik pa je med tekom fotografiral z mobilcem in ženi na cilj pošiljal fotografije.

Za zanimiv spremljevalni program je poskrbela narava. Teka odraslih in mladine sta potekala v prijetnem sončnem vremenu, in tako je bilo še nekaj časa po prihodu zadnje tekmovalke v cilj. Sledilo je namreč kosilo, med katerim so organizatorji pripravljali vse potrebno za razglasitev izidov.

A ni šlo vse gladko. V nekaj sekundah se je zmračilo, kot da je polnoč, prihrumela je nevihta z močnim vetrom in nalivom. Nekateri od prisotnih so še uspeli skočiti pod streho lovske koče, ne pa vsi – ti so bili v hipu premočeni. Nekaj tekačev je skočilo v avte in se odpeljalo proti dolini, kar pa je bilo – kot se je izkazalo nekaj minut kasneje – nevarno početje. Še dobro, da na teku ni bilo zelo veliko tekačev, tako so se lahko vsi zgnetli v prostore koče (stranišče je sprejelo kakšnih deset ljudi). Veter je razdejal improvizirano zaščito pred soncem, po cesti je drl hudournik, veje in sem ter tja tudi kakšno deblo so ustavljali vozila. Ni trajalo dolgo, kakšne četrt ure, je pa bilo temeljito. Temperatura je padla s 27 na 15 stopinj. Vrnitev sonca je razmere hitro normalizirala (kar ne velja za izpad elektrike). Po telefonu so začele prihajati novice o tem, kako je neurje odkrivalo strehe, jasno je bilo, da bodo na cestah problemi. Gasilci, ki so pomagali pri izvedbi teka, so odhiteli na pomoč kolegom, ki so že nekaj minut po umiritvi razmer s prometnic odstranjevali veje in debla. Tekači so pri vračanju domov dobili nazoren prikaz razsežnosti neurja, ovire so bile na cesti še vse do Nove Gorice.

Podelitev priznanj pri lovski koči ni veliko zamujala. Najprej so tisti najbolj lačni pomagali prazniti posode s hrano (pašta z golažem ali vege omako), potem pa so najhitrejšim razdelili medalje in pokale.

V seriji PGT sledi enomesečna pavza, v kateri si bo lahko od silnih tekmovanj odpočil celo Simon Strnad. Naslednji primorski gorski tek bo 23. julija v Jaznah, kjer bodo tekli na Bevkov vrh. Morda bodo takrat gostitelji ponudili svoje češnje, kot so jih pred leti. Na višini tisoč metrov dozorijo precej kasneje kot v Istri ...

 

Izidi:

Absolutno moški:

  1. Simon Strnad (ŠD Nanos) 36:46
  2. Uroš Štremfelj (Viaduk) 37:20
  3. Jan Božič 37:37

Absolutno ženske:

  1. Mihaela Tušar (ŠD Nanos) 44:55
  2. Marta Švigelj (PGT) 48:03
  3. Nina Frelih 48:47

Zmagovalci po kategorijah:

M 1988 in mlajši: Jan Božič
M 1987-1981: Uroš Štremfelj
M 1980-1974: Borut Mlakar (ŠD Šentviška gora)
M 1973-1967: Simon Strnad
M 1966-1960: Simon Drole (PD Podbrdo)
M 1959-1952: Slavko Prezelj (PD Podbrdo)
M 1951 in starejši: Milan Kogoj (ŠD Šentviška gora)
Ž 1992 in mlajše: Jana Štremfelj (Viaduk)
Ž 1991-1983: Nina Frelih
Ž 1982-1976: -
Ž 1975-1969: Marta Švigelj
Ž 1968-1961: Mihaela Tušar
Ž 1960 in starejše: Tea Bajc (Triatlon klub Ajdovščina)
ml. dečki: Aljoša Kranjc (SSK Ponikve)
st. dečki: Pavel Kerkoč (ŠD Nanos)
ml. deklice: Gaja Leban Jež (AD Posočje)
st. deklice: Sara Durn (ŠD Nanos)

Objavljamo faksimile izidov, kot smo jih prejeli od organizatorja. Objavljeni bodo tudi na povezavi.

 

pon1

pon2

pon3

pon4

pon5

pon6

pon7


 


pon-zenske
Najhitrejše ženske: Marta Švigelj, Mihaela Tušar, Nina Frelih.

 

pon-paola
Paola Ellero iz italijanskega zastopstva teče s stalno startno številko. V Ponikvah je osvojila bronasto medaljo v svoji kategoriji.

 

pon-stranisce
Stranišče je nudilo zavetje pred neurjem.

 

pon-moski

Trije najhitrejši moški na stopničkah: Uroš Štremfelj, Simon Strnad, Jan Božič.

 

 

Fotogalerija 1 je na povezavi.

Fotogalerija 2 je na povezavi.

Video je na povezavi.

 

VJ

 

 

















 

 

 

3. Kobariški tek

KOBARID

24 06
 2017

Kobariški tek za mladinske in članske točke PPT so člani TK Kobarid, ob pomoči še drugih domačih organizacij in društev, tretjič pripravili v soboto, 24. junija 2017. Teklo je 207 tekačev (lani 191), med odraslimi sta bila najhitrejša Robert Petrovčič in Kristina Bele.

Kobariški tek je del tradicionalnega Kobariškega sejma, njegov osrednji del, dogajanje pa je še precej širše, ne zgolj tekaško, to je pravi praznik rekreacije v središču Kobarida, ki pritegne številne gledalce. Odraslih tekačev, ki so se merili na desetkilometrski progi, je bilo 69, približno toliko kot lani, smo pa našteli več otrok, kar 138 (lani 119). Poletni čas je nekoliko spremenil sestavo tekačev, ob rednih udeležencih PPT se je na progah pokazalo še nekaj domačinov, ki bi jih z veseljem pozdravili tudi na drugih tekmah primorskega pokala. Za tekače so dobro poskrbeli, dobili so tudi spominske majice.

Oba zmagovalca članskega teka sta člana AK Pivka. Kristina Bele je ponovila lansko zmago, Robert Petrovčič pa se je naveličal uvrstitev tik pod stopničke in se je tokrat zavihtel prav na vrh, edini je tekel pod 40 minutami. Stopničko niže je stala njegova hčerka Rebeka, ki ji je za ovratnik dihala Polona Vetrih, lani uvrščena mesto više, a je letos tekla hitreje. Vasja Vitez, vodja bovških tekaških organizatorjev, je z drugim mestom, podobno kot Robert, dokazal, da leta niso ovira v boju za stopničke.

V mladinskih kategorijah so se najbolj izkazali domačini, ob TK Kobarid s štirimi zmagami so imeli na stopničkah še nekaj svojih predstavnikov. AD Posočje v Kobarid ni poslalo vseh svojih adutov, osvojilo je tri zlate medalje. Ker tokrat Tobi Gaberšček ni tekel, lani je zmagal v svoji kategoriji in bil tretji absolutno na članskem teku, gledalci niso videli merjenja moči tega perspektivnega Bovčana in domačina Svita Kramarja Roša.

PPT odhajajo na dvomesečni dopust, naslednji tek iz te serije bo Tek na Tabor za člane, v Sežani ga bodo pripravili 26. avgusta.

 

Izidi:

Absolutno, moški:

  1. Robert Petrovčič (AK Pivka) 39:45
  2. Vasja Vitez (TD Bovec) 40:09
  3. Žiga Rot 40:19

Ženske:

  1. Kristina Bele (AK Pivka) 45:54
  2. Rebeka Petrovčič (AK Pivka) 47:12
  3. Polona Vetrih (Tekači Vipavske doline) 48:35

Zmagovalci kategorij:

Ž +55: -
Ž 45-54: Davorina Šuligoj
Ž 35-44: Kristina Bele
Ž 25-34: Polona Vetrih
Ž -24: Rebeka Petrovčič
M +70: -
M 65-69: Cveto Tavčar (ŠD Nanos)
M 60-64: Miran Kavs (ŠD Kraški tekači)
M 55-59: Robert Petrovčič
M 50-54: Vasja Vitez (ŠD Bovec)
M 45-49: Darjo Volarič (Kobarid)
M 40-44: David Manfreda (ŠKTD Lom)
M 35-39: Klemen Zornik (TD Bovec)
M 30-34: Žiga Rot
M 25-29: Aljaž Plevnik
M -24: Domen Vozel

Zmagovalci mladinskih kategorij:

Deklice 2010 in mlajše: Gaja Rutar (Kobarid)
Deklice 2009: Manca Žibert (ŠD Tek je lek)
Deklice 2008: Zala Lenarčič (AK Pivka)
Deklice 2007: Evita Ivančič (TK Kobarid)
Deklice 2006: Ajda Sovdat (AD Posočje)
Deklice 2005: Neža Lenarčič (AK Pivka)
Deklice 2004: Eva Klara Kramar Roš (TK Kobarid)
Deklice 2003-2002: Marta Rot (PGD Srpenica)
Dečki 2010 in mlajši: Marcel Skočir (AD Posočje)
Dečki 2009: Luka Manfreda (ŠKTD Lom)
Dečki 2008: Mathias Mlekuž (TD Bovec)
Dečki 2007: Martin Leban (AD Posočje)
Dečki 2006: Aljoša Kranjc (SSK Ponikve)
Dečki 2005: Ivo Rot (TK Kobarid)
Dečki 2004: Blaž Plesničar (PGD Kobarid)
Dečki 2003-2002: Svit Kramar Roš (TK Kobarid)

Vsi izidi so na povezavi.

 

kob-robi
Robert Petrovčič teče zmagi naproti.

 

kob-kristina
Kristina Bele je nekoliko zaostala za svojim lanskim časom, a ponovitev zmage ni bila ogrožena.

 

kob-svit
Svit Kramar Roš je bil najhitrejši fant letnikov 2002-2003, vprašanje pa je, kako bi se končalo, če bi tekel državni prvak Tobi Gaberšček.

 

kob-voda

Med najstarejšimi deklicami je slavila Marta Rot (levo).

Fotogalerija je na povezavi.

 

VJ

 

 

















 

 

 

Podbrdo Trail Running Festival

PODBRDO

17 06
 2017

Festival gorskega teka v Podbrdu (PTRF) je tudi letos ponudil standardno serijo tekov, od mini teka za otroke, prek Graparskega trimčka, ki z 12 kilometri dolžine in 800 višinci niti ne zasluži pomanjševalnice, in 16. izvedbe Gorskega maratona štirih občin (GM4O), do kraljevske ultramaratonske 106-kilometrske proge Ultra Pušeljc Traila (UPT). V optimalnem vremenu, ob pregovorni prijaznosti Graparjev in njihovih sosedov, med prostovoljce pa so se tudi tokrat vpisali organizatorji Istrskega maratona, je bilo na seznamih skoraj 400 prijavljenih tekačev. Liste finišerjev štejejo 341 imen.

Dolgi tekmi sta prinašali pet oziroma tri kvalifikacijske točke za ultro okrog Mont Blanca, GM4O pa je štel za točke Primorskih gorskih tekov, državno prvenstvo in Pušeljc štirih primorsko-gorenjskih gorskih tekov. Letos so bile možne prijave še na dan starta, pri čemer vrečka in personalizirana startna številka nista bili zagotovljeni.

Bilo je sončno, vendar ne prevroče, zrak je bil dovolj suh, nočni dež ni preveč razmočil proge. Tem dejavnikom se je na poti v višine, zlasti proti Črni prsti, pridružil vzgon, je za LT razkril Peter Čufer, eden od prvih treh gorskih tekačev v Sloveniji, udeležencev teka na Črno prst leta 1970. Sonce je ogrevalo zrak v dolini in ga poganjalo proti vrhovom, s tem pa tekačem pomagalo pri vzponu. Številni so postavili osebne rekorde; nekaj minut je odštevalo tudi dovoljenje, da smejo tekači – za razliko od prejšnjih let – palice uporabljati na celotni trasi GM4O.

Maraton je končalo 174 tekačev in 47 tekačic. Po nam znanih podatkih jih je šest zamudilo rok v Hudajužni, na najnižji točki maratona, po pretečenih 25 kilometrih. V moški konkurenci sta bitko za zmago vodila 24-letni Luka Mihelič in 30-letni Marko Tratnik, zastopnika najboljšega slovenskega in primorskega gorskotekaškega kolektiva. Za Luko je bil to prvi nastop na tej progi, kljub temu, da ni imel izkušenj, pa je odlično razporedil moči in zmagal. Marko ga je dolgo spremljal, v strmini Porezna zaostal, na spustu proti cilju pa zaostanek delno nadoknadil, a se je na koncu moral sprijazniti z drugim mestom. Tretji je bil Anže Šenk, ki je bil v Hudajužni še nekoliko bolj zadaj, tam je bil tretji Čeh Milan Janata, na koncu pa je svojih 85 kilogramov in (ocena) 190 centimetrov postavil na tretjo stopničko za absolutno najboljše. Ni presenetil, njegove sposobnosti že poznamo, dokazoval jih je tudi na letošnjem vipavskem ultra trejlu (100 km), kjer je preganjal Marjana Zupančiča in osvojil drugo mesto. Primorci so ga že vzeli za svojega, tudi zato, ker je njegovo dekle s primorskega konca. Milan je končal na petem mestu, bil je edini tujec v prvi deseterici.

Tudi med ženskami je bila ena tekačica iz tujine med prvimi desetimi. Britanka Charlotte Morgan je v Hudajužni celo vodila, a v nadaljevanju nekoliko popustila in predse spustila Petro Tratnik. Končala je na drugem mestu, ni bila nezadovoljna, z nasmehom je za LT povedala: »Kar dobro mi je šlo do drugega vzpona, potem pa je prišel Porezen; tisti del proge je res težaven. Ampak končalo se je dobro, to je bil lep tek.«

Petra je – tako kot Luka – na GM4O tekla prvič. In v konkurenci tačas najboljših slovenskih gorskih maratonk zmagala. Pa ne samo zmagala, dosegla je tudi najboljši ženski čas doslej, ob upoštevanju dosežkov na svetovnih prvenstvih. Rekordu ob rob pa moramo zapisati, da na prejšnjih tekmah palice v prvem delu tekme niso bile dovoljene. A ne bodimo pikolovski, Petrino veselje na cilju, skupaj z bratovim praznovanjem srebra, je bilo upravičeno prešerno. Po tremi na startu se je tekmovalki iz Žagoliča, ki iz leta v leto dviguje raven svojih dosežkov, kljub nekaterim zdravstvenim težavam, od srca odvalil ogromen kamen. To zmago je Petra vpisala pri vrhu svojih dosežkov, če ne prav na sam vrh. Škofjeločanka Ajda Radinja je po poškodbi nastopila presenetljivo uspešno, ob absolutno tretji ženski stopnički je stopila še na drugo v državnem prvenstvu. Novinka Mojca Koligar je bila četrta in tretja v uvrstitvi DP. Verjetno je v prvem delu tekla prehitro, tako da v strmini Porezna (strmina ji ustreza) ni uspela prehiteti več kot ene tekmice. Mojca je tekla kot novopečena članica KGT Papež.

Neuradni izidi, znani v času priprave tega besedila, na peto mesto uvrščajo veteranko Mihaelo Tušar, dvakrat zmagovalko tega teka in na 11 nastopih nikoli slabšo od petega mesta med Slovenkami. Posnetki LT in izjava Mihaele dokazujejo, da je bila peta Karmen Klančnik Pobežin (nastopila je z dodatnim priimkom, ki priča o spremembi njenega osebnega statusa). Mihaela je o tem obvestila organizatorje in jih zaprosila za pojasnilo. Morda gre za razlike v številkah, izhajajoče iz morebitnih bruto in neto časov, o čemer pa tekači niso bili obveščeni. Vsekakor na cilju med tekačicama ni bilo veliko sekund razlike, med njima na cilj tudi ni prispela nobena druga tekmovalka.

UPT je prinesel moški rekord. Znamko 13:32:06 Ivana Hrastovca je zamenjalo okroglih 13 ur domačina Martina Štendlerja - Tinka. Tinko je garal za ta nastop, trdno se je odločil, da naredi vse za zmago, pri tem mu je po svojih močeh pomagala družina. Uspešni nastopi v minulih mesecih in tednih, drugo mesto na Istrskem maratonu, tempo Simona Aliča na Ratitovec (njegova izjava v videu LT) in še kakšno tekmovanje so nakazovali, da je na dobri poti, ugodne vremenske razmere na dan tekme pa so bile pika na i. Sovaščanom je prinesel kup veselja, njegova zmaga je bila pravi praznik za Podbrdo.

Med ženskami je lansko zmago ponovila Alenka Pavc. Tudi ona je bila odlično pripravljena, lanski oziroma predlanski čas (bila sta si močno podobna) je popravila za poldrugo uro. Presenečenje UPT je bil nastop Marte Šorli. Veteranka je svoj prvi nastop na stokilometrski progi sploh zaokrožila z drugim mestom. Za LT je povedala, da je bil to eden njenih življenjskih tekaških projektov, zavezala ga je s srebrno pentljo, in morda njeni prihodnji nastopi ne bodo več tako tekmovalni. Ampak na to ne gre staviti ...

Zmagovalca Graparskega trimčka sta bila Gaber Lah in Ana Kovačič, tekla pa sta tudi tolminski župan Uroš Brežan in Ivica Vulić, nekdanji poklicni nogometaš, zdaj pa direktor novogoriške območne enote zavarovalnice Triglav.

Organizatorji, TD Podbrdo in LTO Sotočje, v sodelovanju z Združenjem za gorske teke pri AZS, niso skoparili z medaljami, priznanji in nagradami. Nagrajevali so tudi domače tekače. Med navijači, ti so srčno spodbujali tekmovalce na progah, se je še posebej izkazala glasna, dobro razpoložena skupina iz Trebuše.

 

Izidi:

GM4O:

Absolutno, moški:

  1. Rok Mihelič (KGT Papež) 4:02:56
  2. Marko Tratnik (ŠD Nanos) 4:03:42
  3. Anže Šenk (TTSO/GRS Jezersko) 4:07:48

Ženske:

  1. Petra Tratnik (ŠD Nanos) 4:28:33
  2. Charlotte Morgan (VB) 4:31:53
  3. Ajda Radinja (ŠD Vaitapu) 4:49:10

Zmagovalci po kategorijah:

seznami uvrstitev niso usklajeni s pravili PGT

Državno prvenstvo, moški:

enako kot zgoraj

Državno prvenstvo, ženske:

  1. Petra Tratnik
  2. Ajda Radinja
  3. Mojca Koligar (KGT Papež) 4:57:45

Ultra Pušeljc Trail:

Absolutno, moški:

  1. Martin Štendler 13:00:00
  2. Primož Zupan (14:02:36
  3. Marian Priadka (Slovaška) 14:10:34

Ženske:

  1. Alenka Pavc 16:55:45
  2. Marta Šorli 18:42:26
  3. Marjeta Jerala 23:14:33

Graparski trimček:

Absolutno, moški:

  1. Gaber Lah 1:10:20
  2. Aljoša Žnidaršič 1:12:17
  3. Franc Mesec 1:25:02

Ženske:

  1. Ana Kovačič 1:12:23
  2. Špela Sajovic 1:17:28
  3. Tina Medved 1:18:58

Mini GM4O (zmagovalci):

8-11 let: Žan Šubic (ŠD Tabor Žiri), Gaja Leban Jež (AD Posočje)
12-13 let: Izak Poljanšek (KGT Papež), Loti Rotar (TK Šmarnogorska naveza)
14-15 let: Tobi Gabršček (TD Bovec), Zoja Levec (AK Postojna)

Vsi izidi so na povezavi.

 

gm-lukamarkohuda
V Hudajužno je Luka Mihelič pritekel tik pred Markom Tratnikom.

 

gm-petrahuda

Petra Tratnik prihaja v Hudajužno. Pred njo sta Charlotte Morgan in Porezen.

 

gm-anzemarkoluka

Anže, Marko in Luka na cilju.

 

gm-lucija

Lucija Krkoč, Petra in Charlotte. Lucija, lani tu tretja na SP, je nato odhitela po zmago v Škofjo Loko (Tek 4 mostov).

 

gm-mihelakarmen

Mihela Tušar prihaja na cilj, Karmen Klančnik Pobežin pa sedi na tleh s spominsko medaljo okrog vratu.

 

gm-tinko

Tinko prejema čestitke za zmago na UPT.

 

gm-alenkateam

Alenka Pavc se je tokrat, za svojo drugo zmago, temeljito pripravljala. Tu je z delom svoje ekipe Team Pavc.

 

gm-marta

Marta Šorli ima polne roke priznanj za svoj življenjski tek na 106-kilometrski progi.

 

gm-trimcek

Najboljši na Graparskem trimčku.

 

gm-valentina

Dobra vila Valentina Čufer je Slavku Prezlju, zmagovalcu med starejšimi veterani, v Podbrdo prinesla oblačila, ki jih je bil pozabil na Mali gori. Oprana in zlikana oziroma zložena.

 

Fotogalerija 1 je na povezavi.

Fotogalerija 2 je na povezavi.

Fotogalerija 3 je na povezavi.

Video je na povezavi.

 

VJ

 

 





















 

 

 

9. Gorski tek na Malo goro

KAMNJE

11 06
 2017

Kamenjci so tudi tokrat svoj gorski tek pripravili izvrstno, na roke jim je šlo še vreme, tako da je 87 gorskih tekačev prizorišče zapuščalo z najboljšimi vtisi. Njihova ocena je, da je Gorski tek na Malo goro ena najbolje organiziranih in najbolj prijaznih tekaških prireditev na Primorskem. In to seveda pomeni tudi v Sloveniji. Če že ne najprijaznejša. Zmagala sta Rok Bratina in Klementina Lemut, slednja tokrat kot članica ŠD Nanos.

Mlada organizacijska ekipa, ob pomoči starejših, izkušenih sovaščanov je v pripravo teka vložila veliko energije, kar je bilo tudi videti na dan, ko so se na petkilometrsko progo s kar 800 višinci zapodila množica rekreativnih gorskih tekačev, med katerimi so bili tudi štirje državni reprezentanti (v ekipo za domače EP na Veliki planini so se uvrstili Klementina Lemut, Mihaela Tušar, Maja Peperko in Rok Bratina). Okrepila sta jih nemški tekač Sven Kopf, ki kolesari po svetu in katerega pozornost so pritegnili Kamenjci (noč pred tekmo je prekampiral v vasi), in Fužio Mijači, japonski reprezentant, letnik 1978, ki ga bralci teh zapisov že poznajo. Fužio je bil peti, 13 let mlajši Sven pa celo mesto više.

Rok se tačas s treninga na daljših razdaljah preusmerja na bolj šprinterske in strmejše proge in na Mali gori je bil prepričljivo hitrejši od rekonvalescenta, veterana Simona Aliča. Domači šampion Uroš Vodopivec je bil tretji, za navedenima tujcema pa je na šesto mesto prišel Simon Strnad. Med dekleti je zmagala letos odlična Klementina Lemut, njena prednost pred veteranko Mihaelo Tušar je bila dobri dve minuti, tretja pa je bila Maja Peperko. Klementina je ob Mojci Koligar letošnje prijetno presenečenje v ženski gorskotekaški konkurenci, kar se je pokazalo na Ratitovcu. Klementina se veseli svojih lahkih nog, pa tudi preboja Mojce med najboljše, saj skupaj dokazujeta, da ju moramo kljub ne ravno rosnim letom – Klementina je letnik 1981, Mojca pa 1982 – letos uvrščati v sam vrh slovenske konkurence.

Ponudba, ki so jo pripravili Kamenjci, je bila kraljevska: od kave, čaja, vode – pripeljali so jo iz doline in bila je tako dobra, da bi jo človek jedel – do tistih močnejših napitkov, več vrst sadja, domačega peciva, pašte ... do super palačink z domačo marmelado. In tja gor pod vrh Čavna so zvlekli tudi kopico nagrad, da so nekateri od najboljših imeli kar nekaj težav s spravljanjem vsega v dolino. Ne pozabimo, da Kamenjci svoje pokale naredijo iz kovanega železa in kamnov, to dvoje pa ima svojo težo. Prisotne je zabaval Peter Vodopivec, ne sicer kakšen velik poznavalec gorskega teka, zato pa je njegov jezik odlično podmazan, možganske vijuge pa domislice proizvajajo sto na uro ...

 

Izidi:

Absolutno, moški:

  1. Rok Bratina (TD Bovec) 33:38
  2. Simon Alič (ŠD Nanos) 36:36
  3. Uroš Vodopivec (ŠD Nanos) 37:04

Absolutno, ženske:

  1. Klementina Lemut (ŠD Nanos) 42:27
  2. Mihaela Tušar (ŠD Nanos) 45:03
  3. Maja Peperko (TK Šmarnogorska naveza) 48:09

Zmagovalci po kategorijah:

ml. člani: Rok Bratina
člani: Uroš Vodopivec
st. člani: Fužio Mijači (Japonska, Zushi Running)
ml. veterani: Simon Alič (ŠD Nanos)
veterani: Simon Drole (PD Podbrdo)
st. veterani: Stanko Čufer (PGT)
super veterani: Tine Valič (Plače Ajdovščina)
ml. članice: -
članice: Maja Peperko
st. članice: Klementina Lemut
ml. veteranke: Marta Švigelj (PGT)
veteranke: Mihaela Tušar
st. veteranke: Tea Bajc (Triatlon Ajdovščina)

Vsi izidi so na povezavi.

 

 

kam-klementina
Klementina Lemut prihaja v cilj.

 

kam-moski3
Trije najhitrejši na Mali gori: Simon Alič, Rok Bratina, Uroš Vodopivec (z leve).

 

kam-nemec
Nemec Sven Kopf se je trudil do skrajne meje zmogljivosti in končal na četrtem mestu.

 

kam-fuzi
Fužio se je prav tako boril do zadnjih atomov.

 

kam-irena
Irena Gruntar in nageljni sredi proge, kamor so jih posadili organizatorji za hec. Zanimivo, niso jih opazili vsi tekači, pohodil pa jih ni nihče!

 

kam-palacinke
Palačinke z domačo marmelado se niso pustile prositi.

 

kam-moski
Najhitrejša deseterica moških.

 

kam-zenske
Najhitrejše ženske.

 


Fotogalerija je na povezavi.

Video je na povezavi.

 

VJ

 

 

















 

 

 

10. Bistrški tek

ILIRSKA BISTRICA

10 06
 2017

Člani TD Bistrc so 10. junija 2017 pripravili jubilejni deseti tek na Črnih njivah. Štel je za članske točke PPT in notranjskega tekaškega pokala (tek na 10 kilometrov), prvič pa so mu dodali trejla na 17 in 31 kilometrov, poimenovali so ju Milanja trail. Častni pokrovitelj Bistrškega teka je bil predsednik republike Borut Pahor (ki pa ga na tek ni bilo, tisto popoldne je z zastavo mahal na nogometni tekmi Slovenija : Malta). Zmagovalca teka PPT sta bila Mihael Marinč in Ana Čufer.

Štetje za dva pokala in izdatna promocija sta zagotovila za trenutno stanje PPT visoko udeležbo, na cilju smo našteli 115 tekačev. Mihael Marinč, v Hotedršici drugi, se je prvič veselil zmage na enem od primorskih tekov, medtem ko je v Hotedršici prav tako druga Kristina Bele tokrat osvojila tretje mesto, pred njo sta bili reprezentantka Ana Čufer in šampionka notranjskega pokala Katarina Ožbolt.

Matjaž Cukjati iz Zagorja (ob Savi) je tudi tokrat prevozil veliko kilometrov do teka na Primorskem. Ni bil zadnji kot v Hotedršici, za njim sta v cilj prišla še dva tekača. Najslabše jo je odnesel Damijan Volk, tik pred ciljem se je od dehidriranosti zgrudil in so ga na cilj prinesli. Odpeljali so ga v zdravstveno nego, kjer so ugotovili, da njegove težave niso resnejše.

Cveto Tavčar je zmagal v svoji kategoriji na vseh dosedanjih tekih, tokrat je upal, da bo zabeležil še deseto zmago (to ni uspelo nikomur). Na njegovo smolo je tekel tudi Stane Ferfila, ki se udeležuje tekem notranjskega pokala, nekdanji (jugoslovanski) državni reprezentant. Stane je bil hitrejši, Cveto je tako ostal brez zaokrožene desetice. V tolažbo mu je dejstvo, da je bil desetkrat najboljši med tekači primorskega pokala.

Bistričani so tokrat svojo tekaško ponudbo obogatili s trejloma na 17 in 31 kilometrov. Na prvem je v cilj priteklo 64 tekačev in tekačic, na drugem pa 52. Udeleženci so pohvalili izvedbo in okolje, v katerem so tekli, nekoliko pa so se razhajali glede tega, ali je bilo vzponov premalo ali preveč. Za premočno zmagovalko na 31-kilometrski progi Mojco Koligar jih je bilo premalo, na primer. Pred njo so bili samo trije moški!

Mojca, letnik 1982, je vzhajajoča zvezda slovenskega gorskega (in trejl) teka, po tem, ko se je letos odločila zasebnim tekom dodati tekmovalne, je osvojila že kopico prvih mest, med drugim tudi kvalifikacijski gorski tek na Ratitovec (za EP). Najslajše so ji strmine, maratonske in večje razdalje pa so zanjo mala malica. V videu o Bistrškem teku boste našli tudi pogovor z njo. Če iščete favoritinjo za Podbrdo ...

Niti Franci Volkar, moški zmagovalec daljše trejl proge, še nima veliko odtečenih trejlov. Ta je bil šele njegov drugi, saj je doslej tekel ravninske teke, in to dokaj uspešno. Morda pa so trejli panoga, v kateri bo še uspešnejši.

Na 17-kilometrski progi ni bilo dvomov, kdo je najmočnejši, Gašper Bregar, gorskotekaški reprezentant in eden od ambasadorjev Bistrškega teka, je zmagal z devetimi minutami prednosti. Ambasadorji so bili še Ana Čufer, Barbara Jolič in Goran Jagodnik, košarkar, ki je doma iz Podgrada.

Na krajšem trejlu je tekel tudi Japonec Fužio Mijači, za malo je zgrešil absolutne stopničke, bil je četrti, zato pa je bil drugi v kategoriji. Med svojim tokratnim bivanjem v Sloveniji je bil gost Simona Strnada, skupaj sta odtekla tri tekmovalne teke in si ogledala precejšen del gorate Slovenije. Simon je japonskemu prijatelju, ki bi z veseljem prevzel vlogo slovenskega turističnega promotorja v domovini, podaril svoj pokal. Ob pokalu je bil Fužijev kovček poln še drugih dobrot s Primorske, od polente do terana, kar dobro je obtežil letalo proti Tokiu.

Nekaj tekmovalcev je imelo težave z usmerjanjem na progah. Večina jih je bila z označbami sicer zadovoljnih, a pri ocenjevanju ustreznosti označb velja pravilo, da mora organizator prisluhniti tistim, ki niso – teh enostavno ne sme biti.

Teklo je tudi 86 mladih tekačev, ob njih pa še nekaj deset najmlajših udeležencev cici teka. Skupno število tekmovalcev se je tako povzpelo skoraj do 350, tekači so predstavljali pet držav. Spremljali so jih dokaj številni gledalci, vsi skupaj pa so se veselili prijetnega dneva v naravi. Črne njive so se predstavile kot tekaška destinacija, ki si jo je vredno ogledati in se podati na njene proge. Proge sicer še niso označene, bistriški tekači in planinci pa so dogovorjeni, da kmalu uredijo tudi to podrobnost.

 

Izidi:

10 km:

Absolutno, moški:

  1. Mihael Marinč (Zaplaninski tekači) 38:58
  2. Matej Jurančič (AD Stratus) 39:26
  3. Davor Krašovec (Tek.si) 39:54

Ženske:

  1. Ana Čufer (Salomon/TD Burja) 42:37
  2. Katarina Ožbolt (ŠD Sovica) 47:13
  3. Kristina Bele (AK Pivka) 47:52

Zmagovalci kategorij, člani:

Ž +55: Ivanka Širca (AK Pivka)
Ž 45-54: Matejka Ahčin
Ž 35-44: Katarina Ožbolt
Ž 25-34: Nina Prevec (Izišport)
Ž -24: Ana Čufer
M +70: -
M 65-69: Stane Ferfila
M 60-64: Vili Frim (TKD Sovica)
M 55-59: Robert Petrovčič (AK Pivka)
M 50-54: Jožko Premrn (ŠD Nanos)
M 45-49: Marko Grobelšek (Tek.si)
M 40-44: Davor Krašovec (Tek.si)
M 35-39: Mihael Marinč
M 30-34: Andrej Malavašič (ŠD Lipa)
M 25-29: Simon Kočevar (SK Loška dolina)
M -24: Jure Bebar

Trejl 31 km:

Moški, absolutno:

  1. Franci Volkar (ŠKD Mekinje) 2:33:52
  2. Klemen Matkovič (AK Krka) 2:41:44
  3. Boštjan Bernik 2:52:42

Ženske, absolutno:

  1. Mojca Koligar (KGT Papež) 2:56:25
  2. Nataša Aljančič (Pustolovec rajd) 3:20:02
  3. Anja Klančnik (Triatlon klub Ajdovščina) 3:30:24

Trejl 17 km:

Moški, absolutno:

  1. Gašper Bregar (Inov8 Slovenija, KGT Papež) 1:11:25
  2. Simon Strnad (Kroufe.com-Astraea)1:20:50
  3. Matjaž Štanfel (OK Azimut) 1:21:18

Ženske, absolutno:

  1. Nataša Adlešič Barbo 1:45:09
  2. Tanja Božič 1:48:19
  3. Janja Baloh (Telovadnica Janja) 1:49:14

Vsi izidi so na povezavi.

 

bis-gaper
Gašper Bregar trenira start :).

 

bis-3moski

Trije najhitrejši teka PPT na 10 kilometrov: Matej Jurančič, Mihael Marinč, Davor Krašovec (z leve).

 

bis-barbaraana

Barbara Jolič, ki tokrat ni tekla, in Ana Čufer.

 

bis-fui

Fuži Mijači z japonsko zastavo. Domov je odnesel poln kovček primorskih dobrot, pokal in nekaj medalj. In lepe spomine na Slovenijo ...

 

bis-volkar

Franci Volkar je ugotovil, da mu trejli ležijo. Konkurenca na vrhu je vse gostejša.

 

bis-nataa

Nataša Adlešič Barba je v Bistrici skoraj domačinka. Za ciljno črto nekaj sekund po končanem teku.

 

bis-tanja

Tanja Božič je tokrat tekla malo bolj zares - in se veselila srebra v absolutni konkurenci.

 

bis-mojca

Mojca Koligar je doslej tekla za svojo dušo, letos pa se je pokazala na uradnih tekih - in takoj skočila na vrh. Njena naslednja preizkušnja je GM4O.

 

Fotogalerija je na povezavi.

Video je na povezavi.

 

VJ

 

 

















 

 

 

Na Ratitovcu zmagala Cvet in Koligarjeva

ŽELEZNIKI

04 06
 2017

Na Ratitovcu, kjer je tekmovanje veljalo za kar nekaj konkurenc in starostnih kategorij, ne samo za točke PGT, med drugim tudi za sestavo državne reprezentance za EP na Veliki planini, sta bila najhitrejša absolutno Miran Cvet (KGT Papež) in Mojca Koligar (ŠD Kekec in Mojca). Sledili so jima Rok Bratina (TD Bovec) in Klementina Lemut (ŠD Nanos) ter Gašper Bregar (KGT Papež) in Jasmina Jelovšek (KGT Papež).

 

rat-zen

Najhitrejše ženske.

 

rat-mos

Najhitrejši moški.

 

Fotogalerija 1 je na povezavi.

Fotogalerija 2 je na povezavi.

Fotogalerija 3 je na povezavi.

 

 

 

















 

 

 

Top 3 Kobarid ekstrem

KOBARID

03 06
 2017

Hribovskih (praviloma 24-urnih) izzivov je v Sloveniji več, a so večinoma locirani na severu in vzhodu države. Na Primorskem poznamo Gorski maraton štirih občin ekstremno, ki pa vse od prve izvedbe ultraške tekme v Podbrdu ni doživel še nobene ponovitve.

Za prijetno osvežitev je poskrbel Renato Lešnik, ki je med preteklim službovanjem v Kobaridu dodobra spoznal tudi tamkajšnje hribe, lani pa je predstavil zamisel, kako povezati tri markantne vrhove na Kobariškem, Krn, Kobariški Stol in Matajur, v hribovski izziv, ki nima kaj zavidati drugim podobnim preizkušnjam.

Zaradi lažje sledljivosti pravila velevajo, da se na vsak vrh podamo iz centra Kobarida, in sicer izpred sedeža TŠD Gams, kamor se pred vsakim naslednjim vrhom tudi vrnemo in vpišemo v posebno knjigo (več o pravilih na povezavi).

Renatova želja, kot pobudnika, je bila promovirati lepe, a zahtevne trejl poti na tem območju in hkrati spodbuditi vse, ki so željni pravih izzivov. Slednje mu je kar lepo uspelo, saj je po prvem uspešno opravljenem izzivu v lanskem letu padla odločitev, da se tudi trije Istrski tovarji (Edi Sorgo, Matej Plevel in moja malenkost) lotimo preizkušnje, pri tem pa smo se uspeli uskladiti tudi z očetom izziva Top 3 Renatom, da se družno lotimo podviga.

Kljub izkušnjam in kilometrom lahko potrdim, da Top 3 nikakor ne gre podcenjevati. Ob nezanemarljivi kilometraži 70 kilometrov namreč postreže s kar 5000 višinskimi metri vzponov. Da je mera polna, se teh pet kilometrov višincev pridobiva praktično brez vmesnih kucljev, zgolj z direktnimi vzponi na tri omenjene vrhove. Kobariška trojka ponudi izredno raznolik teren, od visokogorja, kamnitega terena, gozda, do tekaških delov ...

Četverica tekačev se nas je izziva lotila v soboto, 3. junija 2017, ob 5.10. Zaradi 2000 metrov višinske razlike, nadmorske višine in nepredvidljivega vremena na vrhu smo se najprej lotili Krna, na vrh katerega smo prispeli po treh urah in desetih minutah. Obveznemu slikanju je sledil povratek v dolino, po kratkem postanku in polnjenju zalog na sedežu TŠD Gams pa smo se lotili Matajurja. Čeprav je ta vzpon najkrajši, pa zato ponudi najbolj ekstremne strmine. Preudarna taktika nam je omogočila doseči vrh po sedmih urah in 30 minutah (od jutranjega starta). Ob drugem povratku v dolino so nas Gamsovci razvajali s picami in pivom, a je bilo vendarle treba kmalu naprej, saj smo kljub odličnemu tempu želeli zaključiti še pred mrakom.

Zadnji vzpon na Stol se je pričakovano najbolj vlekel, še najbolj zaradi izjemno dolgega grebenskega prečenja. Vrh smo dosegli po točno 13 urah, tako da smo si lahko privoščili bolj umirjen spust. Pri tem sta se sicer že dodobra poznala pomanjkanje tekočine in sopara, a smo stisnili zobe in družno zmagovalno pritekli v cilj po 15 urah in 37 minutah, ob 20.47.

Zadovoljni nad opravljenim izzivom smo ob skrbi za ponovno hidracijo in polnjenje zalog pretečeno oz. prehojeno pot analizirali še dolgo v noč.
Renato si za zamisel in brezhibno vodenje po trasi zasluži vse priznanje, Gamsovcem - posebej Srečku Jelinčiču in Albinu Kusterletu - pa velja zahvala za bodrenje in celotno podporo.

 


eks-tovar
Prijatelja: Istrski tovar (Edi Sorgo) in posoški osel.

 

eks-krn
Pri zavetišču pod vrhom Krna. Z leve: Matej Plevel, Renato Lešnik, Mitja Volčanšek.

 

eks-osvezitev
Dobrodošla osvežitev sredi visokogorja.

Fotogalerija je na povezavi.

Video je na povezavi.

 

Mitja Volčanšek

 

 

















 

 

 

13. Tek na Špičasti vrh

ZADLOG

28 05
 2017

Društvo Trma iz Zadloga je zadnjo nedeljo v maju pripravilo svoj tradicionalni gorski tek na Špičasti vrh, štiri kilometre prijetnega »sprehoda« skozi senčni gozd s 400 metri vzponov. Teklo je rekordnih 110 tekačev, med odraslimi sta bila najhitrejša Marko in Petra Tratnik.

Tek na Špičasti vrh je eden tistih tekaških dogodkov, ki s svojo domačnostjo in prijetnostjo že vrsto let privlači ljubitelje teka v naravi, tako Slovence kot Italijane, ki doma takšne izkušnje skorajda ne morejo doživeti. Organizatorji, ki jih vodi Florjan Lampe, ob gostitelju in predsedniku Trme Joštu Rupniku, so najprej naročili lepo vreme, potem pa tekače razvajali – začenši z jutranjo kavo, na koncu pa so prvič postregli tudi s točenim pivom (proti plačilu). Vsi so dobili praktične nagrade, najboljši še tradicionalne pokale matucke. V Zadlogu si lahko udeleženci ogledajo tudi statistiko vseh dosedanjih tekov in svojih nastopov na tem teku. Edino progo bi lahko pokosili, da bi naredila prijetnejši vtis na tekače, sicer pa za tek veljajo najvišje ocene.

Najprej je startala mladina na polovični progi. Na cilju sta bila prva starejši deček Robi Rupnik in mlajša deklica Gaja Leban Jež. Omeniti velja, da je bila med starejšimi deklicami najhitrejša Sara Durn, ki smo jo doslej poznali kot zmagovalko ravninskih tekov.

Po 35 otrocih se je na progo podalo kar 75 odraslih. Stave so padale na temo moškega zmagovalca; merila sta se (že večkrat prva) Marko Tratnik in Simon Alič, medtem ko pri ženskah ni bilo veliko dilem: če je na startu Petra Tratnik, bo dobila pokal za zmagovalko. Tako se je tudi razpletlo, s skoraj štirimi minutami prednosti je Petra zmagala pred lansko zmagovalko Mihaelo Tušar, presenečenje pa je bilo tretje mesto Anite Gnezda Rupnik, tako rekoč domačinke. Anita je najprej poskrbela za ogrevanje otrok pred njihovim tekom, potem pa še dokazala, da zna dobro gristi v hrib.

Marko je bil hitrejši od Simona, razlika je znašala skoraj eno minuto. Zmagovalec je očitno v odlični formi, medtem ko Simon šele gradi svojo pripravljenost po prometni nesreči. To je bilo zelo prijateljsko tekmovanje dveh tekačev (spomnimo se, takoj po Simonovi nesreči je Marko svojo zmago na Gradišču posvetil Simonu).

V odsotnosti Simona Strnada je na tretjo stopničko absolutno stopil Jan Božič, tekač trejlov in ultraš iz Idrije, ki je znova dokazal, da mu niti zelo kratke razdalje ne delajo preglavic.

Zapletov na progi ni bilo, le ena od tekačic je padla in z nekaj kapljami krvi zamazala majico. Na cilju so jo takoj oskrbeli in hujšega ni bilo.

Na razglasitvi izidov je Jošt Rupnik italijanskim tekačem namenil pozdrav v njihovem jeziku. Najboljših absolutno niso klicali, razglasili so samo najhitrejšega, Marka Tratnika. Morda bi prihodnjič lahko naredili še to, tako da bi bil Tek na Špičasti vrh še bolj uglašen z drugimi teki iz pokala PGT.

 

Izidi:

Absolutno, moški:

  1. Marko Tratnik (ŠD Nanos) 22:06
  2. Simon Alič (ŠD Nanos) 22:58
  3. Jan Božič (Idrija) 24:48

Absolutno, ženske:

  1. Petra Tratnik (ŠD Nanos) 25:34
  2. Mihaela Tušar (ŠD Nanos) 29:12
  3. Anita Gnezda Rupnik (Idrijski log) 30:21

Zmagovalci po kategorijah:

ml. dečki: Tone Pivk (OŠ Črni Vrh)
ml. deklice: Gaja Leban Jež (AD Posočje)
st. dečki: Robi Rupnik (MBK Sport)
st. deklice: Sara Durn (ŠD Nanos)
ml. člani: Jan Božič
člani: Marko Tratnik
st. člani: Boštjan Pintar (Dobravšce)
ml. veterani: Simon Alič (ŠD Nanos)
veterani: Tomaž Devetak (Ljudstvo tekačev, PGT)
st. veterani: Andrej Jesenko (Škofja Loka)
super veterani: Tine Valič (Plače Ajdovščina)
ml. članice: Anja Mikuž (Gozd)
članice: Petra Tratnik
st. članice: Anita Gnezda Rupnik
ml. veteranke: Slavka Drobnič (ŠD Nanos)
veteranke: Mihaela Tušar
st. veteranke: Tea Bajc (ŠD Tekači Vipavske doline)

Vsi izidi so na povezavi.

spi-markosimon
Simon Alič in Marko Tratnik.

 

spi-tretja
Tretji mesti za Jana Božiča in Anito Gnezda Rupnik.

 

spi-gaja

Gaja Leban Jež, najhitrejša deklica.

 

spi-metulj

Metulj na kapi Tine Mavrič, tihožitje na Špičastem vrhu.

Fotogalerija 1 je na povezavi.

Fotogalerija 2 je na povezavi.

Fotogalerija 3 je na povezavi.

Video je na povezavi.

 

VJ, foto: Katja Furlan in VJ

 

 

 

















 

 

 

46. Tek prijateljstva

HOTEDRŠICA

27 05
 2017

Teka prijateljstva v Hotedršici, enega najstarejših v Sloveniji, ki ga je na zadnjo soboto v maju pripravilo ŠD Hotedršica za mladinske in članske točke PPT, se je udeležilo 54 odraslih in 151 mladih tekačev. Med prvimi sta bila najhitrejša domačin Borut Albreht in Tržačanka Valentina Bonnani.

Konkurenca ženskega teka DM je odtegnila nekaj tekačic, nekaj udeležbe je zmanjkalo zaradi nedeljskega gorskega teka v Zadlogu, pa tudi težave PPT v minulih dveh letih so naredile svoje. Tako smo na startu v Hotedršici, najstarejšega teka v pokalu PPT in enega najstarejših v Sloveniji, našteli samo 54 odraslih tekačev. A dan je bil lep, morda celo prevroč za 12-kilometrsko progo s kar nekaj vzpona, izlet v notranjsko zeleno naravo pa kljub temu nadvse prijeten.

Drugo zmago zapored je vpisal domači šampion Borut Albreht (njegovega kolega Jerneja Šemrova je ustavila poškodba iz Petelinj, tokrat je pomagal kot prostovoljec na prijavnem mestu). Sledila sta mu Mihael Marinč in Marko Grobelšek, dolgoletni udeleženec tega teka.

Med ženskami je z izdatno prednostjo zmagala Valentina Bonanni. V Hotedršici je že tekla, vendar je od takrat minilo kar nekaj let. Dolgo so namreč ločevali moški in ženski tek, ženske so tekle na krajši progi. Valentini je prav prijalo teči v naravnem okolju, ki ga v Trstu pogreša, pri tem je zelo uživala. Vse tri najhitrejše so bile zmagovalke višjih starostnih kategorij, ob Valentini in Kristini Bele tudi najstarejša, Janja Torkar Božič.

Seznam finišerjev je zaključil Matjaž Cukjati, neverjetno vztrajni tekač, ki se po preboleli boreliji posveča teku, na katerem krepi svoj organizem. »To je bila moja najtežja tekma doslej,« je povedal.

Med mladino so bili najuspešnejši tekači ŠD Nanos in AD Posočje s po štirimi zmagami. Zmagovalec najstarejše fantovske kategorije Jan Dekleva iz Buj v Brkinih, letnik 2002, član AK Koper, je tekel še na članski razdalji in zasedel odlično peto mesto. Za LT je na cilju samozavestno povedal, da takšna uvrstitev ustreza njegovim pričakovanjem. Mesto više, četrta absolutno, je bila Kristina Ipavec iz Idrije, letnik 2001, še lani tekačica mladinskih tekov, ki letos niza visoke uvrstitve v članski konkurenci.

 

Izidi:

Absolutno, moški:

  1. Borut Albreht (ŠD Hotedršica) 46:46
  2. Mihael Marinč (ŠD Log Zaplana) 47:10
  3. Marko Grobelšek (Tek.si) 48:02

Ženske:

  1. Valentina Bonanni (Trst) 53:05
  2. Kristina Bele (AK Pivka) 57:10
  3. Janja Torkar Božič (ŠD Nanos) 57:37

Zmagovalci kategorij, člani:

Ž +55: Janja Torkar Božič
Ž 45-54: Valentina Bonanni
Ž 35-44: Kristina Bele
Ž 25-34: Polona Vetrih (Tekači Vipavske doline)
Ž -24: Kristina Ipavec (Idrija)
M +70: Lucijan Lipušček (DLT Filipides)
M 65-69: Jure Gornik (TKD Sovica)
M 60-64: Vili Frim (TKD Sovica)
M 55-59: Robert Petrovčič (AK Pivka)
M 50-54: Rafko Blažek (AK Pivka)
M 45-49: Marko Grobelšek
M 40-44: Davor Krašovec (Tek.si)
M 35-39: Mihael Marinč
M 30-34: Andrej Kragelj
M 25-29: Borut Albreht
M -24: Jan Dekleva (AK Koper)

Mladina:

Deklice 2010 in mlajše: Neli Žgur (ŠD Nanos)
Deklice 2009: Manca Žibert (ŠD Tek je lek)
Deklice 2008: Sara Kopatin (ŠD Nanos)
Deklice 2007: Evita Ivančič (TK Kobarid)
Deklice 2006: Ajda Sovdat (AD Posočje)
Deklice 2005: Neža Lenarčič (AK Pivka)
Deklice 2004: Eva Klara Kramar Roš (TK Kobarid)
Deklice 2003 in 2002: Sara Durn (ŠD Nanos)
Dečki 2010 in mlajši: Marcel Skočir (AD Posočje)
Dečki 2009: Luka Močnik (Tolmin)
Dečki 2008: Matevž Maver (AK Pivka)
Dečki 2007: Martin Leban (AD Posočje)
Dečki 2006: Rok Kopatin (ŠD Nanos)
Dečki 2005: Vid Zelenec (ŠD Hotedršica)
Dečki 2004: Miha Leban (AD Posočje)
Dečki 2003 in 2002: Jan Dekleva (AK Koper)

Vsi izidi so na povezavi.


hot-start
Start odraslih, št. 141 je Jan Dekleva.

 

hot-moski
Najhitrejši trije: Marko Grobelšek (levo) čestita Borutu Albrehtu, v sredini Mihael Marinč.

 

hot-zenske
Tri najhitrejša dekleta na stopničkah: Kristina bele, Valentina Bonanni, Janja Torkar Božič.

 

hot-kristina
Kristina Ipavec prihaja v cilj.

 

hot-matjaz
Matjaž Cukjati, ki mu je bolezen odvzela veliko moči, se ne predaja v bitki s kilometri.

 


Fotogalerija 1 je na povezavi.

Fotogalerija 2 je na povezavi.

Video je na povezavi.

VJ
















 

 

 

4. Ice Power Čaven vertikal km

LOKAVEC

21 05
 2017

Triatlon klub Ajdovščina je v sodelovanju z Združenjem za gorski tek pri Atletski zvezi Slovenije in Primorskimi gorskimi teki 21. maja 2017 četrtič pripravil gorski tek na Čaven, tokrat poimenovan Ice Power Čaven Vertikal km (brez sponzorjev bi se takšna prireditev finančno le stežka izšla). Nastopilo je 93 odraslih tekačev in 42 otrok, med prvimi sta zmagala Miran Cvet z rekordom in Klementina Lemut.

Uvrstitve so veljale za PGT in pokal Slovenije v gorskih tekih, to je bila prva tekma te sezone na državni ravni. Miran Cvet, lastnik rekorda čavenskega vertikala, 4,4-kilometrskega vzpona s 1074 višinci, še sam ni pričakoval novega rekordnega dosežka. Lepo vreme, brez sopare, ne preveč blata na spodnjem delu proge, predvsem pa Miranovo trdo delo v zimskem času. Rekord veterana, ki nas še vedno osuplja s svojimi izrednimi dosežki, nakazuje, da utegne tudi na evropskem prvenstvu v gorskem teku, tega letos pripravlja Slovenija na Veliki planini, igrati pomembno vlogo.

Drugi je bil pol mlajši Rok Bratina, onadva sta edina ostala pod 40 minutami, za katerega je bila ajdovska strmina vmesni test pred precej drugačno tekmo, gorskim maratonom za serijo Skyrunner v Španiji naslednji vikend. Tudi Rok je bil po čavenski tekmi zadovoljen s stopnjo pripravljenosti po trdem treningu.

Tretji je bil stalni članski reprezentant Gašper Bregar, presenetljivo četrti pa Simon Alič. Presenetljivo zato, ker je bila to njegova prva tekma po prometni nesreči, ko niti še ni končal s terapijami in operacijami. Dodajmo, da je dan prej skočil na Blegoš, ne sicer tekmovat na tamkajšnjem trejlu, kjer je bil serijski zmagovalec, tokrat je bil gledalec. Ko že omenjamo trejl K-B-K in Hotavlje, dodajmo, da sta si dvojni nastop privoščila Simon Strnad in Mihaela Tušar. Simon je v Hotavljah proslavil abrahama in zmagal v enem svojih najboljših nastopov, kot je povedal za LT, na Čavnu pa je zmagal v svoji kategoriji – in tudi tam tekaške prijatelje povabil na prigrizek in kozarček pijače. Mihaela je na obeh tekmah stopila na drugo stopničko, na Čavnu pa kmalu po prihodu na cilj odhitela naprej po opravkih.

Tretja na Čavnu je bila novinka, kar zadeva nastope na tem vertikalu, Gorenjka Tina Klinar, za katero so številne zmage na gorenjskih tekmah. Izjemne strmine ji niso ravno pisane na kožo, ta nastop pa se ji je izšel bolje od pričakovanj in na Primorskem je uživala.

Zmaga v ženski konkurenci je šla nekoliko presenetljivo domačinki Klementini Lemut, to je bil njen prvi nastop v majici ŠD Nanos. Dosedanja nastopa na domačem vertikalu ji nista prinesla stopničk, pa tudi časa nista bila vrhunska, tokrat pa je zmagala v boju sama s seboj in malo manj s konkurenco ter svoj čas izboljšala za tri minute. Njena srčnost, s katero se podaja na proge, navdušuje in je lahko za zgled.

Na progi smo videli še eno primorsko šampionko. Po dolgih letih se je enega od tekov na domačem terenu spet udeležila Pavlina Margon, pred poroko Ferjančič, večkratna zmagovalka PPT. Nekdanja prvakinja ravninskih tekov se je preizkusila na strmini in jo kar dobro obvladala. Mimogrede: v otroških kategorijah je bilo slutiti, da gorski tek na Primorskem dobiva zamah in da utegnejo sedanjim odličnim tekačicam slediti mlajše naslednice. In še: tekmo si je ogledala tudi Jana Bratina, še ena domača šampionka, tudi že zmagovalka Čavna, tokrat netekmovalno, v veselem pričakovanju (rok ima sredi junija).

V mladinski (otroški) konkurenci so si medalje razdelili člani različnih klubov, KGT Papež, ki običajno dominira v tej konkurenci, tokrat ni osvojil nobene zlate medalje. Je to obet kakovostne rasti in razcveta slovenskega gorskega teka v novih okoljih?

 

Izidi:

Absolutno, moški:

  1. Miran Cvet (KGT Papež) 38:10, stari rekord 38:18
  2. Rok Bratina (TD Bovec) 39:40
  3. Gašper Bregar (KGT Papež) 41:09

Ženske:

  1. Klementina Lemut (ŠD Nanos) 51:37
  2. Mihaela Tušar (ŠD Nanos) 52:42
  3. Tina Klinar 53:24

Zmagovalci kategorij:

St. veteranke: Mihaela Tušar
St. veterani: Simon Strnad (ŠD Nanos)
Ml. veteranke: Marija Trontelj (TK Šmarnogorska naveza)
Ml. veterani: Miran Cvet
Članice: Klementina Lemut
Člani: Rok Bratina
Mladinke: Katja Podobnik (ŠD Tabor Žiri)
Mladinci: Tine Habjan (KGT Papež)
St. deklice: Maja Per (AK Domžale)
St. dečki: Aljaž Luznar (ŠD Tabor Žiri)
Deklice: Klara Zupanc Korošec (TK Šmarnogorska naveza)
Dečki: Bine Rakušček (ŠD Tabor Žiri)
Ml. deklice: Živa Slapšak (AK Sevnica)
Ml. dečki: Tanej Fatur (AK Postojna)

Vsi izidi so na povezavi.

cav-miran
Miran Cvet hiti proti cilju. Lastni rekord je popravil za osem sekund.

 

cav-naj
Najhitrejši moški.

 

cav-najzen
Najhitrejše ženske (manjka Mihaela Tušar).

 

cav-lemut
Sestri Melita Lemut Bajec in Klementina Lemut. Melita se zaradi službenih obveznosti teku ne uspeva posvečati toliko, kot bi si želela. Ob ravninskih tekih, ki jih teče običajno, se včasih poda tudi na gorske proge.

 

cav-papez
Miri in Dušan Papež ne manjkata na nobeni tekmi slovenskega pokala. Dela s pripravo evropskega prvenstva na Veliki planini je vse več. V njuni družbi je Jana Bratina.

 

cav-majarok
Maja Peperko ne trenira s polno paro, njeno četrto mesto in bron med članicami sta zato prijetno presenečenje. Rok Bratina je vzhajajoča zvezda slovenskega gorskega teka.

 

cav-pavlina
Po dolgem času smo spet videli teči Pavlino Margon.

 

cav-tomi
Tomi Bajc iz številnega zastopstva AK Sevnica je že večkrat tekel tudi na primorskih ravninskih tekih. Tokrat je osvojil srebro, dan prej pa na triatlonu bron.

 

Fotogalerija 1 je na povezavi.

Fotogalerija 2 je na povezavi.

Fotogalerija 3 je na povezavi.

Video je na povezavi.

 

VJ

 

 

















 

 

 

Trejl Kopačnica-Blegoš-Kopačnica

HOTAVLJE

20 05
 2017

Za osmo izvedbo svojega gorskega teka so člani ŠD Marmor Hotavlje progo prek Blegoša speljali na novo. Poimenovali so jo KBK Trail, dolga je 19,8 kilometra, vzponov na njej pa je za 1189 višinskih metrov. Najhitreje sta z njo opravila Simon Strnad in Mojca Koligar.

Teklo je 150 tekačev, organizatorji pa so se kot vselej trudili prireditev narediti čimbolj prijetno. To jim je uspevalo, žal pa jim je nekoliko spodrsnilo pri varovanju proge oziroma usmerjanju tekačev. Zmagovalec je pri koncu proge zgrešil pravo smer. Po nekaterih ocenah je pretekel dodatnih 500 metrov, tako da se odločitev organizatorjev, da mu kljub temu dodelijo zmago, ne zdi sporna. Na progi se je izgubljal še najmanj en tekač (po naših podatkih), kar kaže na to, da bodo morali pri izvedbi usmerjanju posvetiti več pozornosti.

Novo progo so tekači sicer sprejeli z odobravanjem, sprememba je bila ocenjena kot dobrodošla.

Veteran Simon Strnad je zmagal pred Martinom Štendlerjem in Gorazdom Šornom, ob tem pa proslavil svoj 50. rojstni dan. Za LT je povedal, da je po progi kar letel, bil je izredno razpoložen, to je bil eden njegovih najboljših nastopov. Konkurenca je bila nekoliko okrnjena, ker so nekateri tekači, sicer redni udeleženci teka KBK, v soboto počivali in se pripravljali na nedeljo, ko je bil napovedan čavenski vertikal, tudi za točke PGT in slovenskega gorskotekaškega pokala. Izbira terminov ni bila najbolj posrečena, saj nima smisla, da si dva teka iz istega pokala (PGT) konkurirata v dveh zaporednih dneh.

Med ženskami je zmagala – kar nekoliko presenetljivo – Mojca Koligar pred Mihaelo Tušar in Sašo Pisk. Mihaela je bila druga tudi dan pozneje, na Čavnu.

Tek je štel tudi za Pušeljc gorskih tekov.

 

Izidi:

Absolutno, moški:

  1. Simon Strnad (ŠD Nanos) 1:34:03
  2. Martin Štendler (GRS Tolmin) 1:35:26
  3. Gorazd Šorn (Inov8 ŠD MH/ŠD U3p) 1:37:03

Ženske:

  1. Mojca Koligar (ŠD Kekec in Mojca) 1:51:21
  2. Mihaela Tušar (ŠD Nanos) 1:57:07
  3. Saša Pisk (Sp. Idrija) 1:57:24

Zmagovalci po kategorijah:

M 1988 in mlajši: Jan Božič (Idrija)
M 1987-1981: Gorazd Šorn
M 1980-1974: Martin Štendler
M 1973-1967: Simon Strnad
M 1966-1960: Simon Drole (PD Podbrdo)
M 1959-1952: Andrej Jesenko (Škofja Loka)
M 1951 in starejši: Jože Vrhunc (PGT)
Ž 1992 in mlajše: Klara Lekše (Notranjsko-primorske novice)
Ž 1991-1983: Saša Pisk
Ž 1982-1976: Mojca Koligar
Ž 1975-1969: Marta Švigelj (PGT)
Ž 1968-1961: Mihaela Tušar
Ž 1960 in starejše: Milojka Čufer (Podbrdo)

Vsi izidi so na povezavi.

kbk-zenskeNajhitrejša dekleta: Mihaela Tušar, Mojca Koligar, Saša Pisk.

 

kbk-moski
Najhitrejši fantje: Martin Štendler, Simon Strnad, Gorazd Šorn.


Fotogalerija 1 je na povezavi.

Fotogalerija 2 je na povezavi.

Fotogalerija 3 je na povezavi.

 

VJ, foto LT, Simon Rusjan

 

 

















 

 

 

33. Petelinjski tek

PETELINJE

20 05
 2017

Čeprav se število odraslih tekačev na 12- in 4-kilometrski progi 33. Petelinjskega teka ni povzpelo prek sto, ta tek ostaja med najbolj množičnimi v PPT. Za to je poskrbela mladina, teklo je kar 195 mladih tekačev, ob njih pa še 61 odraslih na daljši in 28 na krajši progi. Na daljši progi sta slavila Andrej Lindič in Lucija Krkoč.

Vreme organizatorjem iz Vaškega društva Petelinje ni šlo ravno na roke, tekači pa so dežja že vajeni in jih ni spravil s tira. Zmagovalka med ženskami Lucija Krkoč je prišla v cilj za šestimi moškimi, kljub temu, da je tekla s precejšnjo rezervo. Pet minut in pol za njo je tek končala domačinka Kristina Bele, tretja pa je bila še ena Kristina, Ipavec, ki je še lani tekla mladinske teke, zdaj pa je že stopila na stopničke za absolutno najboljše!

Lucija je za LT povedala, da se je za nastop odločila šele ob treh popoldne, pa še to bolj iz družabnih motivov kot iz tekmovalnosti. Čuti namreč še posledice zadnjih napornih nastopov in bolezni iz prejšnjega tedna, zato je v Petelinjah tekla z rezervo. »Vse je bilo v redu, še dež, tistih nekaj kapelj, je med tekom popustil. Res, razmere so bile odlične, ni bilo vroče, zrak je bil super. Organizacija je bila OK, počutili smo se kot doma, tudi proge so bile dobro označene,« je povedala Batujka.

Med najhitrejšimi moškimi na vrhu razlike niso bile tako velike. »Domačina«, Postojnčana Andrej Lindič in njegov starejši someščan Robert Petrovčič, sta vzela v sendvič Ljubljančana Marka Grobelška, rednega udeleženca primorskih tekov. Robert se je po daljšem času veselil absolutnih stopničk, ob Kristini je bil najuspešnejši predstavnik domačega tekaškega kolektiva AK Pivka.

V mladinski konkurenci je največ, pet prvih mest pobral ŠD Nanos, sledilo mu je s tremi AD Posočje. Tudi tokrat so zmagovali tisti, ki jih največkrat vidimo na vrhu stopničk, boj za najvišja mesta pa še nekaj časa ne bo končan. Seznam zmagovalcev Majskega teka je spremenjen le na dveh mestih, Neža Lenarčič in Tjaž Dolgan, oba člana AK Pivka, sta na domačem teku skočila na prvo mesto. Bistričan Jan Dekleva je tokrat nastopil za TD Bistrc (še v Ajdovščini za AK Koper), njegova prednost pred Pivčanom Patrikom Požarjem pa je znašala »samo« slabih 20 sekund.

 

Izidi:

Absolutno, moški:

  1. Andrej Lindič (Postojna) 46:22
  2. Marko Grobelšek (Tek.si) 48:20
  3. Robert Petrovčič (AK Pivka) 48:39

Ženske:

  1. Lucija Krkoč (ŠD Nanos) 50:39
  2. Kristina Bele (AK Pivka) 56:05
  3. Kristina Ipavec (Idrija) 56:10

Zmagovalci kategorij, člani:

Ž +55: -
Ž 45-54: Mojca Valenčič (AK Pivka)
Ž 35-44: Kristina Bele
Ž 25-34: Lucija Krkoč
Ž -24: Kristina Ipavec
M +70: Milan Doganoc (Pantera Logatec)
M 65-69: Jure Gornik (TKD Sovica)
M 60-64: Vili Frim (TKD Sovica)
M 55-59: Robert Petrovčič (AK Pivka)
M 50-54: Rafko Blažek (AK Pivka)
M 45-49: Marko Grobelšek
M 40-44: Sndrej Lindič
M 35-39: Dragan Vodopivec (ŠD Nanos)
M 30-34: Sandi Gulje (Ad-venture.si)
M 25-29: Aljaž Plevnik (Postojna)
M -24: Davor Krašovec (Tek.si)

Mladina:

Deklice 2010 in mlajše: Neli Žgur (ŠD Nanos)
Deklice 2009: Manca Žibert (ŠD Tek je lek)
Deklice 2008: Sara Kopatin (ŠD Nanos)
Deklice 2007: Evita Ivančič (TK Kobarid)
Deklice 2006: Ajda Sovdat (AD Posočje)
Deklice 2005: Neža Lenarčič (AK Pivka)
Deklice 2004: Žana Sovdat (AD Posočje)
Deklice 2003 in 2002: Sara Durn (ŠD Nanos)
Dečki 2010 in mlajši: Marcel Skočir (AD Posočje)
Dečki 2009: Luka Močnik (Tolmin)
Dečki 2008: Mathias Mlakuž (TD Bovec)
Dečki 2007: Izak Ziliani (AK Gorica)
Dečki 2006: Rok Kopatin (ŠD Nanos)
Dečki 2005: Jan Žgur (ŠD Nanos)
Dečki 2004: Tjaž Dolgan (AK Pivka)
Dečki 2003 in 2002: Jan Dekleva (AK Koper)

Vsi izidi so na povezava.

 

 pet-dez

Mladim tekačem je delal družbo dež. Zanje so, tako kot vedno, poskrbeli brez plačila startnine.

 

pet-mladi
Pred enim od mladinskih startov.

 

pet-razglasitev
Mlajše članice na stopničkah: Rebeka Petrovčič, Kristina Ipavec, Tamara Valenčič.

 

pet-start
Start odraslih tekačev.

 

pet-naj

Najhitrejši trije.

 

pet-dva

Dež je bil marsikomu bolj v zabavo kot napoto.

 

pet-notri

Podelitev priznanj in še kaj zanimivega se je dogajala pod streho.

 


VJ, foto: Petelinjski tek

 

 

















 

 

 

14. Majski tek

AJDOVŠČINA

13 05
 2017

Zavod za šport Ajdovščina je 13. maja 2017 pripravil 14. Majski tek. Udeležilo se ga je 129 odraslih (toliko jih je tek končalo) in 201 otrok. 330 tekačev je bilo deležnih odlične organizacije, vreme pa je bilo naklonjeno mladini in nekaj manj odraslim. Tako med mladino kot pri odraslih je bilo najuspešnejše ŠD Nanos z dvakrat po petimi zmagami, njegova članica Lucija Krkoč je postavila ženski rekord proge.

Organizatorji so se tudi letos potrudili. Zagotovili so varstvo za otroke tekačev, delili praktične nagrade vsem, potolažili lakoto in pogasili žejo (odrasli so bili deležni kosila), vsi so si lahko privoščili sladoled, namesto medalj so najboljši prejeli pokale ... Tekači so lahko preverjali ostrino vida in ugotavljali sestavo svojega telesa.

Vreme se je izkazalo s svojo nezanesljivostjo, aprilske manire je preneslo v sredino maja. Mladina je še uživala v soncu, odrasli, ki so startali dve uri za otroci, pa so že imeli opravka z dežjem. Najhitrejši so sicer prišli do cilja suhi, čeprav so zaradi visoke vlažnosti teže dihali, večino pa je dobro opralo. Po plohi in kosilu je razglasitev izidov spet potekala v prijetnih razmerah.

Pet od šestih tekačev in tekačic na stopničkah za absolutno najboljše je prispevalo ŠD Nanos. Zmagovalec Marko Tratnik je povedal, da sopara ni dovoljevala boljših časov. Visoka vlažnost je ovirala tudi Lucijo Krkoč, a ne ta okoliščina ne utrujenost zaradi svetovnega teka v Čilu (Lucija je obljubila zapis za Ljudstvo tekačev) nista ustavila šampionke iz Batuj na poti do rekorda. Popravila je svojo znamko, staro devet let, zato pa ji na cilju ni preostalo kaj veliko moči. Na progi jo je spremljal Borut Malavašič.

V Ajdovščini so upali, da bo tekel tudi Albert Lazar, saj je bil Majski tek na sporedu dan po njegovem 80. rojstnem dnevu. Berto zaradi družinskega praznovanja v Ajdovščino ni uspel priti. Brez misli nanj pa ni šlo: tri najhitrejša dekleta so mu sredi naliva, za video posnetek Ljudstva tekačev, v svojem in imenu sotekačev, namenila priložnostno voščilo. Berto, vse najboljše, želimo ti, da bi še dolgo tekel z nami!

Med mladimi tekači je večina zmagovalcev prejšnjega teka v Tolminu obranila vrh stopničk. Ajda in Žana Sovdat sta dali popra fantom iste starosti, od Ajde je bil hitrejši samo Rok Kopatin, Žane pa ni prehitel nihče od pripadnikov »močnejšega« spola. Postavni Jan Dekleva je spet premočno zmagal med najstarejšimi fanti (s skoraj poldrugo minuto prednosti na dvokilometrski progi) in upa, da bo nadaljeval uspešne nastope na državnem prvenstvu – prejšnji mesec je osvojil svojo prvo medaljo na tej ravni tekmovanja, bronasto.

 

Izidi:

Absolutno, moški:

  1. Marko Tratnik (ŠD Nanos) 38:46
  2. Nejc Lokar (ŠD Nanos) 39:29
  3. Tomaž Ferjančič (ŠD Nanos) 39:50

Ženske:

  1. Lucija Krkoč (ŠD Nanos) 42:38
  2. Petra Tratnik (ŠD Nanos) 43:46
  3. Anja Klančnik (TK Ajdovščina) 49:57

Zmagovalci kategorij, člani:

Ž +55: Janja Torkar Božič (ŠD Nanos)
Ž 45-54: Iris Rebek (Opatje selo)
Ž 35-44: Anja Klančnik
Ž 25-34: Lucija Krkoč
Ž -24: Kristina Ipavec (Gimnazija Idrija)
M +70: Vladimir Savić (AK Pivka)
M 65-69: Jure Gornik (TKD Sovica)
M 60-64: Jadran Nardin (DLT Filipides)
M 55-59: Robert Petrovčič (AK Pivka)
M 50-54: Rafko Blažek (AK Pivka)
M 45-49: Tomaž Ferjančič
M 40-44: Andi Mamić (Endorfin)
M 35-39: Matej Vrtovec (Tekači Vipavske doline)
M 30-34: Marko Tratnik
M 25-29: Nejc Lokar
M -24: Jernej Šemrov (ŠD Hotedršica)

Mladina:

Deklice 2010 in mlajše: Neli Žgur (ŠD Nanos)
Deklice 2009: Manca Žibert (ŠD Tek je lek)
Deklice 2008: Sara Kopatin (ŠD Nanos)
Deklice 2007: Evita Ivančič (TK Kobarid)
Deklice 2006: Ajda Sovdat (AD Posočje)
Deklice 2005: Tinkara Stres ( TK Ajdovščina)
Deklice 2004: Žana Sovdat (AD Posočje)
Deklice 2003 in 2002: Sara Durn (ŠD Nanos)
Dečki 2010 in mlajši: Marcel Skočir (AD Posočje)
Dečki 2009: Luka Močnik (Tolmin)
Dečki 2008: Mathias Mlakuž (TD Bovec)
Dečki 2007: Izak Ziliani (AK Gorica)
Dečki 2006: Rok Kopatin (ŠD Nanos)
Dečki 2005: Jan Žgur (ŠD Nanos)
Dečki 2004: Manuel Mislej (PK Ajdovščina)
Dečki 2003 in 2002: Jan Dekleva (AK Koper)

Vsi izidi so na povezavi.

maj-rokajda

Ajda Sovdat in Rok Kopatin sta bila najhitrejša v letniku 2006, Ajda za Rokom ni prav veliko zaostala.

 

maj-zoja
Maskota Vzajemko z Zojo Velenik, katere risba na temo teka je prejela največ všečkov.

 

maj-jan
Jan Dekleva pridno trenira v AK Koper in od nadaljevanja sezone pričakuje nove uspehe.

 

maj-moski
Trije najhitrejši med odraslimi: Nejc Lokar, Marko Tratnik, Tomaž Ferjančič.

 

maj-marela
Tri najhitrejša dekleta, Anja Klančnik, Lucija Krkoč in Petra Tratnik, so Albertu Lazarju na daljavo zaželele vse najboljše. Pravijo, da mokro voščilo še najbolj zaleže ...

 

maj-dobravolja
Dobra volja je močnejša od naliva.


Fotogalerija 1 je na povezavi.

Fotogalerija 2 je na povezavi.

Video je na povezavi.

VJ

 

 

















 

 

 

7. Tek čez Veliko gradišče

VRHPOLJE PRI KOZINI

07 05
 2017

Člani ŠRD Vrhpolje so na prvo majsko nedeljo sedmič pripravili svoj Tek čez Veliko gradišče. Za točke PGT je teklo devet otrok in 61 odraslih, med katerimi sta bila na cilju osemkilometrske proge z dobrimi 240 višinskimi metri najprej Uroš Vodopivec in Mihaela Tušar.

Konkurenca v mladinskih tekih ni bila ravno najmočnejša, pokazalo pa se je, na čem (kom) slonijo gorski teki mladine. Na nekaj družinah, kjer se starši zavedajo pomena rekreacije za otroke in vedo, kako koristen je tek v naravi. Kar štiri mlade tekače je na start postavila družina Leban Jež s Tolminskega, dva družina Močnik, tudi s tistega konca, še dva Furlanovi iz prestolnice primorskega teka Podnanosa, tem pa je delal družbo letos redni udeleženec PGT iz ajdovske družine Kerkoč (Pavel pa je tudi prostovoljec Istrskega maratona). V vozičkih sta na svet radovedno kukala še dva člana družin s Tolminskega, ki bosta čez leto ali dve že okrepila konkurenco na startu. Mladina je tekla na 900 metrov dolgi progi kar zahtevnega profila.

Vreme je bilo tekačem naklonjeno, saj oblaki iz koprske smeri okrog poldneva niso prinesli dežja. Je pa bila proga še kar blatna. Nekatere je to motilo, druge manj, toda če tečeš v naravi v obdobju še aprilsko muhastega vremena, tudi prek kakšnega potočka, moraš računati na to, da boš na cilj pritekel blaten in ne prav suh.

Zmagovalec Uroš Vodopivec je z nastopom v Vrhpolju zaokrožil naporen teden s številnimi kilometri. Zjutraj se je bil namenil odteči proti Čavnu, a vreme ni bilo najbolj prijazno, zato je spremenil načrt. Na cilju je bil v dobre pol ure, rekord Marka Tratnika izpred dveh let, Marko je doslej edini, ki je tekel pod mejo 30 minut, je ostal nedotaknjen, tako kot rekord njegove sestre Petre. Drugi je bil Simon Strnad, tako kot lani, še s ponedeljkovim Triajurjem v nogah, tako kot zmagovalka Mihaela Tušar. Tretji Uroš Rozman, Gorenjec, in druga Serena Kuhar, Tržačanka, sta bila nova obraza na tem teku. Četrti je bil Aleš Štor. Po njegovi izjavi na cilju »spet to četrto mesto!« lahko sklepamo, da je Aleš že sit »lesenih« medalj.

Veteran Slavko Prezelj, »Pink panter«, je tekel z desno roko v gumijasti zanki, ki je podpirala natrgane (strgane?) mišice desne roke. Slavc že nekaj časa čaka, da mine čakalna doba za slikanje roke in da zdravniki ugotovijo, kaj je narobe z njo. In zakaj medtem teče? »Tako me še najmanj boli,« stoično odgovarja Slavc.
Lanske težave z usmerjanjem tekačev se letos niso ponovile, pašta z golažem je bila okusna, celotna prireditev pa ravno takšna, kot si jo tekači želijo: preprosta, da se na njej počutiš kot doma, brez teženja športnih birokratov. To slednje znajo najbolj ceniti Italijani. Na teku odraslih jih je bilo za četrtino, večino jih je pripeljala zamejska tekaška prijateljica Vesna Parovel. Čas bi že bil, da bi tekači, udeleženci italijanskih tekov, glasneje zahtevali poenostavitev tekaških formalnosti. Formula ni prezahtevna: tek na lastno odgovornost (kot velja v večini evropskih držav), sistem prideš, plačaš, tečeš ...

Naslednji v vrsti primorskih gorskih tekov bo K-B-K Trail 20. maja, dan pozneje pa mu bo sledil vertikal na Čaven.

 

Izidi:

Absolutno, moški:

  1. Uroš Vodopivec (ŠD Nanos) 30:36
  2. Simon Strnad (ŠD Nanos) 32:29
  3. Uroš Rozman (AD Olimpik) 32:45

Ženske:

  1. Mihaela Tušar (ŠD Nanos) 40:46
  2. Serena Kuhar (Trst) 41:46
  3. Marta Švigelj (PGT) 41:51

Zmagovalci po kategorijah:

M 1988 in mlajši: Aljaž Plevnik
M 1987-1981: Uroš Vodopivec
M 1980-1974: Borut Mlakar (ŠD Šentviška gora)
M 1973-1967: Simon Strnad
M 1966-1960: Tomaž Devetak (PGT, Ljudstvo tekačev)
M 1959-1952: Stanko Čufer (PGT)
M 1951 in starejši: Tine Valič (Vejtr)
Ž 1992 in mlajše: Anja Mikuž
Ž 1991-1983: -
Ž 1982-1976: -
Ž 1975-1969: Marta Švigelj
Ž 1968-1961: Mihaela Tušar
Ž 1960 in starejše: Tea Bajc (Triatlon klub Ajdovščina)
M mlajši dečki (2005 in ml.): Luka Močnik (Tolmin)
Ž mlajše deklice (2005 in ml.): Gaja Leban Jež (AD Posočje)
M starejši dečki (2002-2004): Pavel Kerkoč (ŠD Nanos)
Ž starejše deklice (2002-2004): Sara Furlan (ŠD Nanos)

Vsi izidi so objavljeni na povezavi.

vrh-startml

Mladi tekači na startu.

 

vrh-otroci
Tolminska tekaška perspektiva (manjka Luka Močnik) v Vrhpolju.

 

vrh-najm
Najhitrejši trije moški.

 

vrh-najz
Najhitrejše tri ženske.

 

vrh-slavc
Slavko Prezelj čaka na slikanje roke in preizkuša slovenske zdravstvene standarde.

 


Fotogalerija 1 je na povezavi.

Fotogalerija 2 je na povezavi.

Video je na povezavi.

 

VJ, foto: VJ, Katja Furlan