|
|
9. Tek čez Veliko Gradišče | |
|
VRHPOLJE PRI KOZINI 06 04 |
Med 51 gorskimi tekači (38 moških, 13 žensk) sta bila najhitrejša Elis Filipič, to je bila njegova prva zmaga v konkurenci PGT, in Varineja Drašler. Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij:ml. člani: Denis Štenkler (o uvrstitvah otrok ni podatkov) |
|
|
|
Štafeta Ljudstva tekačev Bovec-Koper šestič | |
|
PRIMORSKA 06 04 |
Ljudstvo tekačev je pred Luka Koper 6. Istrskim maratonom šestič izpeljalo štafetni tek prek Primorske, tokrat od Bovca, ki je lani v septembru gostil maratonce, do Kopra, kjer so v teku še zadnje priprave na maraton. Sodelovalo je rekordnih 60 tekačev, tokratna novost je bil odsek, namenjen trejl tekačem. V spremljevalnem vozilu, ki ga je upravljal Igor Reščič, je ob pobudniku štafete Venčeslavu Japlju sedela tudi Moskovčanka Elena Safonova, ki študira v Kopru. Hitra Rusinja je tekla in skrbela za okrepčevalnico »Pri Eleni«. Noč s petka na soboto pri Vančarju v Čezsoči je bila za trojico organizatorjev (pre)kratka, tako kot za ekipo bovških tekačev, ki so v središču Bovca startali ob 5.05. Vodja organizatorjev Bovec maratona in bovške tekaške ekipe, soustvarjalec tega projekta, Vasja Vitez je pred startom za video LT nagovoril vodjo organizatorjev iz Istrskega maratona, potem pa se je začela dvajseturna pot štafetne palice iz aluminija (300 gr, dolžina 15 cm, premer 3 cm) proti jugu Primorske. Prva nosilka je bila Barbara, tako kot zadnja, Simona, pripadnica nežnega spola – in tudi vmes so imele glavno besedo dekleta. Še pred Kobaridom se je zdanilo in z začetnih petih stopinj se je živo srebro začelo dvigovati, pri približno 15 stopinjah pa so nastale zelo ugodne razmere za tek. Vasja je skoordiniral tekaško ekipo do Tolmina in še za nadaljevanje proti Kanalu. Pri Pršetu pred Tolminom se je Tomažu pridružila Elena na svojem prvem od dveh tekaških opravkov tega dne. Naključje je hotelo, da Tomažu ruščina ni tuja, saj ga posel občasno vodi tudi v Rusijo, Elena pa že dobro obvlada slovenščino. Tudi po tekaški plati sta se mlada tekača ujela, bila sta zelo hitra in do Kanala sta pridelala izdatno časovno rezervo. Počasni, a drzni, tekaška skupina Renata Lešnika, je tudi letos množično sodelovala, ob bovških tekačih so najštevilnejši nosilci palice, odsek Kanal-Solkan pa je skorajda že njihov monopol. Ker so bili na start pripravljeni skoraj uro pred napovedanim časom, jim je bilo udobno, tudi tisti počasnejši so na cilj pri solkanskem mostu pritekli natanko po zastavljeni časovnici. Sodelovanje v štafeti LT je bil njihov prvi daljši tek po nastanku skupine leto dni preden se je začela zgodba o štafeti; za Renatovo veselo druščino je tako rekoč obvezno. Na polovici trase so se tekači poslovili od Soče, prečili mimo Nove Gorice in Vrtojbe ter obiskali dom Dornikov, Valde in Valterja, v Biljah. Gostitelja sta pogrnila mizo in časa je bilo še za nekaj grižljajev, preden je moška trojka pod taktirko Jane in novinke na štafeti Aleksandre palico predala Darji in njenim kolegom. Gorenjca Darja in Marko po lanski premieri nista hotela zamuditi letošnje štafete in sta si z veseljem ogledala nov konec Primorske. Vzpon proti Trstelju in kraški planoti ni bil najlažji, vendar je bil slikovit in tekačem v veselje, ki se je izteklo s sprejemom na domačiji Kosoveljev v Zagrajcu (tudi s pršutom in teranom, postreženima na kamniti mizi). Edvin, Mitja, Mojca in mali Lovro, od tekačev v družini je manjkala samo Mateja, so bili vrhunski odbor za sprejem. Tu je poročilo o tem, v kakšni fazi so tačas tamkajšnji šampioni, zlati prinašalci slovenskega gorskega teka, o katerih v javnosti že nekaj časa ni novic: za dvakratnim svetovnim prvakom Mitjo je prvo leto službe na področju gradbeništva, zdaj teka predvsem za sinom Lovrom; mama, zdravnica Mojca, iz podobnih razlogov še ne utegne razmišljati o kakšnih novih stopničkah na Istrskem maratonu in podobnem; Matejo je po vrnitvi na proge in uvajanju sprememb v tekaški tehniki spet doletela poškodba noge; predstavnika trenerske stroke Edvina po ekskluzivnih informacijah za LT lahko v prihodnosti pričakujemo na katerem od primorskih gorskih tekov, kjer bo zaostril veteransko konkurenco; Lovro pa se za zdaj bolj kot nad tekom navdušuje nad poganjalčkom. Od Zagrajca do Dutovelj, po osrčju Krasa, so za štafeto skrbeli – kdo drug kot oni? - Kraševci, člani ŠD Kraški tekači, tudi oni od začetka pri štafeti. Odsek Dutovlje-Sežana je domena Stojana Rodice in njegovega kraško-vipavskega ekspresa. V Sežani so bili še pred nastopom mraka. V kraški metropoli je palico ponovno prevzela Elena. Skupaj z Venčeslavom sta jo, medtem ko se je mrak spreminjal v temo, prek meje dostavila v Bazovico. Od Bazovice do Tinjana, 17-kilometrskem odseku za trejl tekače, katerega pobudnik je bil Paolo Glavina iz Boljunca, je teklo devet »komandosov«, glavnino pa je predstavljala skupina predstavnikov UTVV, vipavskega trejl festivala. UTVV iz leta v leto napreduje in širi obseg sodelujočih tekačev. Število prijavljenih je letos preseglo tisoč, število držav pa gre proti 30. Dober glas gre v deveto vas, pri tem pa po novem pomaga tudi tekmovalna ekipa UTVV Race Team, v kateri so zbrani odlični tekači. Pripadnost ideji teka v naravi je deveterica izkazovala na vsakem koraku in veselje jih je bilo videti v družbi tekačev LT. Domala do minute natančno so se držali predlaganega urnika, čeprav ta ni bil zastavljen po kakšni globlji analizi, negotovostim nočnega teka v naravi navkljub. Na Beki jih je sprejel in pogostil Mirjan Valečič, tekač in kolesar, ki ob meji skrbi za pretok energije med italijanskimi in slovenskimi gorskimi tekači. Pravi užitek je bilo svobodno teči prek meje, kjer so pred desetletji še streljali. Zadnji odsek, med Tinjanom in Koprom, je ob pomoči Iztoka obdelala Simona, učiteljica joge ter zagovornica rekreacije in zdravega življenja, polna neizčrpne energije. Štafetno palico je pri koprski Taverni pol ure po nastopu novega dne sprejela predsednica društva Istrski maraton dr. Marijana Sikošek. Ni bila praznih rok, tekača in spremljevalci so z veseljem poskusili njen čaj. Šefica Luka Koper 6. Istrskega maratona je za LT podala še svojo izjavo in tako uokvirila dogodek, ki se je začel z izjavo šefa Bovec maratona, potem pa je bil – končno – čas za počitek. V Ljudstvu tekačev z veseljem ugotavljamo, da je tudi letošnja ideja štafete padla na plodna tla in pognala nove poganjke. Teklo je kar 60 tekačev iz Slovenije, Italije in Rusije, brez kakršnihkoli poškodb in težav so pretekli 161 kilometrov.
Video je na:
VJ (avtor je član organizacijske ekipe LT)
|
|
|
|
|
|
19. Mali kraški maraton | |
|
SEŽANA 24 03 |
Zavod za šport, turizem in prosti čas Sežana je 24. marca 2019 pripravil 19. Mali kraški maraton s teki za vse starosti. Zmagovalca glavnega teka, polmaratona, sta Timotej Bečan in Jasmina Pitamic Vojska, ki sta ponovila lanski zmagi. Dan je bil prelep, vročina pa že kar poletna, kar je botrovalo, ob tradicionalni burji, nekaj slabšim izidom. Na cilju polmaratona so našteli 890 tekačev, na cilju Krasove desetke 1173, skupaj 2063 odraslih tekačev, čemur prištejemo še nekaj sto otrok, tako da se približamo trem tisočem. Organizatorji so poskrbeli za dinamično dogajanje in nikomur ni bilo dolgčas. Zmagovalec desetke je bil Peter Kastelic, v Sežani je bil tudi tokrat v trojni funkciji: kot tekač, vodja tekaške skupine GiBit in kot fotoreporter. Vedno znova preseneča lahkotnost, s katero – ob minimalnem treningu – se redno uvršča med najhitrejše na desetkilometrskih tekih. Ponovil je lansko zmago, le čas je bil za 26 sekund slabši. Sledila sta mu Uroš Bertoncelj in Jure Trček, zmagovalec reXovega teka Uroš Rozman pa je bil šesti (lani in predlani četrti). Med ženskami je desetko najhitreje pretekla triatlonka Ana Seliškar, sledila ji je rosno mlada (letnik 2005) Lara Mihevc, tudi triatlonka, tretja pa je bila ultratekačica Marjeta Jerala. Progo je zmogla tudi Štefka Vegan (z vozičkom), naša znanka z reXovih tekov. Timoteja Bečana, ki ga podpira primorska družba Silux, trenutno najboljšega gorskega tekača v Sloveniji, smo lahko pred MKM spremljali na Facebooku, kjer je poročal o svojih pripravah na kraški polmaraton. Želel je svoj lanski čas popraviti, a je bil tri sekunde (!) predolgo na progi. V Sežani sta ga spremljala sinček in življenjska družica Jasmina Jelovšek, lanska zmagovalka na desetki. Tine Lavrenčič je bil drugi, tako kot predlani, tretji pa je bil Dejan Zorman. V ženski konkurenci je tako kot lani zmagala Jasmina Pitamic Vojska, njen letošnji čas je bil za slabe tri minute slabši od lanskega. Tekel je tudi njen mož Marko Vojska, večkratni prvak Primorskih pokalnih tekov. Jasmini so na cilju in stopničkah družbo delali njeni otroci. Odveč je poudarjati, da tudi oni na svojih tekmah pridno zbirajo medalje. Z dobre štiri minute zamude za Jasmino je na cilj pritekla še ena triatlonka, Simona Dolinar Majdič, tretja pa je bila Katja Kegl Vencelj, ultratekačica, rekorderka Slovenske planinske poti, tačas v polnem treningu za bližajočih se istrskih sto milj. Tik pod stopničkami je ostala Idrijčanka Saša Pisk. Jasmina se je (prvič) prijavila za letošnji Istrski maraton, medtem ko Simone, enkrat zmagovalke in enkrat druge na IM, (za zdaj) ni med prijavljenimi. Škoda, to bi bil zelo zanimiv dvoboj …
Izidi:Polmaraton, absolutno, moški:
Ženske:
10.400 m, absolutno:
Ženske:
Izidi so na: Fotogalerija 1 je na: Fotogalerija 2 je na: Video je na:
VJ
|
|
|
|
8. Kokoš Trail | |
|
BAZOVICA 17 03 |
Športni društvi Evinrude in Running World sta v sodelovanju s športno trgovino Track&Field z Bazovice 17. marca 2019 osmič pripravili trejl prireditev Kokoš Trail. Na 16 kilometrov dolgi progi z nekaj več kot 500 metri vzponov sta slavila Miran Cvet in Lucija Krkoč. Na cilju smo našteli 403 tekače, skupaj s krajšo progo 524. Kokoš Trail je eden od tekov, ki jih pripravljajo italijanski organizatorji na Tržaškem in Goriškem tudi za slovenske tekače, pogosto s trasami, ki preskakujejo meddržavno mejo. Ob Kokoši sem sodijo še trije polmaratoni v izvedbi društva Gruppo Marciatori Gorizia in Val Resia Vertical, trenutno edini italijanski tek, ki sodi tudi v okvir katerega od slovenskih (primorskih) tekaških pokalov, PGT. Tako kot večina primorskih tekov ti teki skrbijo za brisanje meje med tekači in ustvarjajo prijetno nadnacionalno tekaško atmosfero v tem koncu Evrope. Za razliko od večine drugih tekov v Italiji se Slovenci na njih počutijo dobrodošle, saj jih organizatorji ne obremenjujejo z zahtevami po zdravstvenih potrdilih in tekaških davščinah ter cenijo njihove dosežke. Ta problem, italijanska politika zdravstvenih potrdil in tekaških dajatev, se pri naših zahodnih sosedih vse očitneje izkazuje kot zabloda, kar zgovorno dokazuje podatek, da bo najštevilnejša tekaška prireditev v Italiji letos pritegnila najverjetneje manj kot 9000 tekačev, torej dvakrat manj kot Ljubljanski maraton. Slovenci imamo torej srečo, da italijanski organizatorji ob svoji vzhodni meji premorejo dovolj zdrave pameti in občutka za mednarodno tekaško solidarnost (o tem, kako na tak način laže pokrijejo stroške prireditev, ni treba veliko razpravljati, saj je jasno, da se z organizacijo tekov ne da delati omembe vrednih profitov). Kokoš Trail so se pred dobrimi sedmimi leti lotili pripravljati z upanjem, da bo pritegnil določeno število tekačev s tega obmejnega prostora, potem pa se je prireditev s širjenjem popularnosti trejlov, tekov v nedotaknjeni naravi, hitro razmahnila, med tekači pa so se začeli pojavljati tudi svetovni prvaki v gorskem teku. Letošnja, osma izvedba je bila rekordna, vreme ji je bilo naklonjeno, pri izvedbi ni bilo napak (po mnenju drugih tekačev, ki smo jih vprašali za mnenje, je bila dvojica, ki je zašla, za to kriva sama, saj je bila proga dobro označena), edino predstavitev višinskega profila proge so tekači pogrešali. Zna biti, da je šla premoč slovenskih tekačev komu v nos, a tega naglas niso pokazali, nasprotno, veselili so se takšne pozornosti najboljših slovenskih tekmovalcev in poudarjali mednarodni značaj prireditve. Krajši trejl na osem kilometrov dolgi progi s 300 višinci deluje predvsem kot pripravljalna etapa pred glavnim, daljšim tekom, na katerem se merijo najboljši. Ogromen trud, vložen v promocijo teka, ob dobrem glasu, ki ga pomaga širiti tudi Ljudstvo tekačev, je na Bazovico pripeljal večino slovenskih kandidatov za gorskotekaško reprezentanco, tako moško kot žensko. Z nekaj pretiravanja lahko zapišemo, da smo na Kokoši videli slovensko državno prvenstvo v trejlu (samo še tačas najboljši, Timotej Bečan, je manjkal od tistih najvidnejših – ga pa bomo lahko srečali naslednjo nedeljo v Sežani, na Malem kraškem maratonu). Predstavitev tako imenovanih »top runners« je iz množice skoraj 600 tekačev na startu potegnila številne tekače in napovedovala visoko kakovost tekmovanja. Ob takšnih priložnostih nikoli ni mogoče predvideti vseh, ki naj bi krojili vrh uvrstitev, in tudi tokrat je bilo tako. Med nepredstavljenimi sta ostala Miran Cvet in Petra Tratnik, slovenski gorskotekaški javnosti zelo dobro znana šampiona. Medtem ko je Petra, med drugim četrta na svetovnem prvenstvu v gorskem maratonu, specialistka za takšne proge, je bila Miranova prisotnost presenečenje, saj se doslej za trejle ni zmenil. Očitno pa je v zadnjem času nekaj treningov posvetil tudi tej panogi in večanju hitrosti na ravninskih progah. Specialist za najbolj strme vzpone je takoj izigral tega svojega aduta, na vzponu na Kokoš je garal do skrajnosti, si pridobil prednost in jo zadržal vse do cilja. Zasledovala sta ga dvakratni zmagovalec Kokoši Gašper Bregar in Marko Tratnik, a sta že v prvi polovici proge zašla in po lastni oceni izgubila 30 do 40 sekund. Tako se zdi, da njuno tavanje ni vplivalo na razplet prav pri vrhu, kajti Miran je na cilju zabeležil minuto prednosti. Kasneje je povedal, da ga mika nastop na polmaratonu, kar bi bila zanj še ena nova izkušnja. Morda ga bomo videli na Ljubljanskem maratonu spet prestavljati meje med tekači nad 50 let. Med prvimi desetimi je bilo sedem Slovencev. Lucija Krkoč je na Kokoš že tekla (in zmagala), potem pa se je posvetila materinstvu. Kaže, da ta tek pospešuje rodnost, saj se je enako zgodilo z Jano Bratina, je opozoril eden od organizatorjev Graziano Ferlora. Čeprav se Lučka zdaj ne uspe kaj prida posvečati treningu, je zmagala z minutno prednostjo pred sicer odlično Mojco Koligar. Pred sabo sta spustili samo 11 oziroma 13 moških, tretja Petra Tratnik pa 17. Nicol Guidolin, evropska prvakinja na gorskem kolesu (in – mimogrede - večkratna zmagovalka X-teka Dimnice), je imela večer pred tekmo prebavne motnje, a je vseeno startala, po težavah na progi pa je cilj dosegla četrta, bila je najhitrejša od Italijank. Med najhitrejšimi desetimi sta bili še Varineja Drašler, ki zmaguje na tekmah PGT, in Celjanka Andreja Godec, tudi kolesarka in državna reprezentantka v gorskem teku.
Izidi na 16 km:Absolutno, moški:
4. Aleš Žontar (Slovenija) 1:07:22, 7. Luka Kramarič 1:09:02, 8. Simon Alič (ŠD Nanos) 1:09:12, 10. Bojan Rafaj (Drenova Trail 2019) 1:11:24 Ženske:
6. Varineja Drašler 1:25:56, 8. Andreja Godec (TK Laško Proglas) 1:27:01 Slovenski zmagovalci kategorij: Cvet, Tratnik, Žontar, Kramarič, Alič, Luka Lipicer; Krkoč, Koligar, Urša Trobec (ŠD Setnik), Taja Šuligoj (TSK Idrija), Helena Ferletič Izidi so objavljeni na: Fotogalerija je objavljena na: Video je objavljen na:
VJ
|
|
|
|
8. tek Škofije tečejo | |
|
BAZOVICA 17 03 |
ŠD Tekači z obale in OŠ Škofije sta svoj osmi tek na Škofijah izpeljala tako prijazno do tekačev kot prejšnja leta. Na desetkilometrski progi, speljani po Parencani, sta bila najhitrejša med 70 odraslimi tekači Jaka Grže in Elena Safonova. Tekači so k izvedbi teka pripomogli s prostovoljnimi prispevki, ki bodo namenjeni v dobrodelne namene. V zameno niso dobili samo teka, temveč tudi številna in slastna okrepčila iz rok prizadevnih organizatorjev (predvsem organizatork, ki jim dirigira Metka Pikl). Vsako leto se na seznam tekačev vpiše nekaj novih, pa tudi kakovost tekmovalcev se vzpenja. Tokrat sta bila najhitrejša Postojnčan Jaka Grže, eden od upov slovenskega teka, in Moskovčanka Elena Safonova, že nekaj časa zvesta pripadnica Ljudstva tekačev in večkratna zmagovalka reXovega teka. Na krožni stezi nad osnovno šolo se je merilo tudi nekaj več kot 30 otrok. Tokrat je Elena tekla za LT in prispevala tudi fotografije s prireditve, ki jih objavljamo na:
Izidi, absolutno:Moški:
Ženske:
VJ
|
|
|
|
Štafeta Ljudstva tekačev Bovec-Koper 2019 | |
|
PRIMORSKA 14 03 |
Pripadniki Ljudstva tekačev, zbrani okrog istoimenskega spletnega portala, bomo v soboto, 6. aprila 2019, teden dni pred Luka Koper 6. Istrskim maratonom, s štafetnim tekom, dolgim 150 kilometrov, šestič povezali Bovec in Koper ter v Istro prenesli bovško energijo, pomoč za uspešno izvedbo Istrskega maratona (13. in 14. aprila). Vabljeni k sodelovanju!Ljudstvo tekačev bo v sodelovanju z Bovec maratonom in Istrskim maratonom pripravilo tradicionalni štafetni tek od Bovca do Kopra, ki povezuje ti dve domovanji primorskih maratonov (tretji, gorski, je doma v Podbrdu) in prenaša iskro te kraljevske tekaške ideje po Primorski. Štafeta Ljudstva tekačev je ena od unikatnih tekaških prireditev tega neformalnega združenja, ki v Sloveniji nimajo primerjave in ki s svojim prvinskim odnosom do teka pritegujejo nove in nove ljubitelje te demokratične oblike športa in rekreacije. Tudi tokrat so k sodelovanju vabljeni vsi tekači dobre volje, na desetih odsekih skupne dolžine 150 kilometrov bo dovolj priložnosti, da se natečejo po mili volji (tekač si lahko privošči tudi več odsekov zapored), hitrost teka pa ni pretirana in se prilagaja sodelujočim tekačem. Leta 2014 so tekači iz Bovca v Koper s premierno štafeto prenesli idejo prvega primorskega (in slovenskega) maratona iz leta 1979, rojeno v Bovcu, ter jo predali v roke organizatorjev Istrskega maratona, od tedaj pa štafeta vsako leto en dan potuje med Bovškim in Istrskim maratonom, ju povezuje in prenaša njuno energijo, s katero se maratona vzajemno oplajata. K sodelovanju ste vabljeni vsi, ki želite prispevati k negovanju maratonske ideje, ne samo Primorci, temveč tudi tekači iz drugih koncev Slovenije in tujine, saj je tek po prepričanju pristašev Ljudstva tekačev dejavnost, ki presega vsakršne meje, ki ljudi združuje ter jih osvobaja predsodkov in zavor. Štafeta je neformalno druženje prijateljev teka, ki sodelujejo na lastno odgovornost. Udeležba je prostovoljna, vsak tekač poskrbi za svoje potrebe, na poti upošteva prometne predpise in skrbi za svojo varnost. Pri tem mu pomoč in podporo na celotni trasi zagotavljajo predstavniki Ljudstva tekačev. Kandidati za sodelovanje v štafeti naj se do 29. marca 2019 prijavijo na e-naslov: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled., lahko pa tudi pokličejo na Podrobnejši načrt bo narejen na podlagi prijav. Iz Bovca se bodo tekači prve izmene na pot podali ob 5.00, v Koper pa naj bi pritekli nekaj po 23. uri. Predvidena trasa štafetnega teka Bovec-Koper (6. aprila 2019):Bovec-Kobarid, 23 km, start ob 5.00 Pri peti izvedbi štafete (Koper-Bovec) je 8. septembra 2018 sodelovalo 33 tekačev.
VJ (avtor je pobudnik za izvedbo štafete)
|
|
|
|
Soški polmaraton (Maratonina dell' Isonzo) | |
|
ŠKOCJAN (SAN CANZIAN D' ISONZO) 10 03 |
V Škocjanu pri Ronkah, nedaleč od hitro se razvijajočega tržaškega letališča, sta na 21-kilometrski progi slavila Kenijec Kigen Cosmas, oče treh otrok, ki družino preživlja s tekom, in Italijanka Maurizia Cunico. Najboljša Slovenca, Gorenjec Janez Mulej in Dolenjka Klara Ljubi, sta bila tretja. Druga izvedba Soškega polmaratona, kakor bomo prevedli italijansko ime Maratonina dell' Isonzo, je bil prijeten tekaški dogodek, ki ga je motil le veter v zadnjem delu proge. Teklo je približno 150 tekačev, na cilju so jih našteli 148, kar je pol manj kot lani. Slovenci so bili razmeroma številni, našteli smo jih 22, medtem ko jih je bilo lani 26. Od tujcev (neitalijanov) sta tekla še po dva Kenijca in Avstrijca. Soški polmaraton je eden od treh polmaratonov, ki jih pripravlja goriško društvo Gruppo Marciatori Gorizia pod taktirko Emiliana Feleppe. Druga dva sta januarski Briški polmaraton in oktobrski Goriški polmaraton – letos bo na sporedu 6. oktobra. Ni znano, kaj je vzrok padcu števila tekačev iz Italije (morda gre le za prešibko promocijo), vsekakor pa Slovenci svoje udeležbe niso bistveno zmanjšali. Za naše tekače je konec zime takšen tek ravno pravšnja preizkušnja v prvih mesecih leta narejene »baze«. Poudariti velja, da – za razliko od večine italijanskih tekov – organizatorji iz GMG ne sitnarijo z zdravniškimi spričevali in (seveda plačljivimi) tekaškimi dovolilnicami, zato jih velja podpirati tudi z udeležbo. Za razliko od lanske sezone se letos niso odločili za tako imenovani Challenge, izziv treh tekov, katerih izidi se upoštevajo v skupni tabeli. Lani sta v tem tekmovanju v svojih kategorijah zmagala Robert in Rebeka Petrovčič iz Postojne. Kenijca sta takoj potegnila in naredili vrzel v tekaški koloni. V nadaljevanju sta skrbela samo še za to, da se jima prvi zasledovalci Slovenci niso preveč približali. Če so se, sta pogledala na uro in pospešila. To je bil zanju trening pred resnejšimi nastopi za denarne nagrade. Zmagovalec Kigen naj bi naslednjo nedeljo nastopil na Kokoš Trailu, kjer bo lahko dokazoval, da je hiter tudi v strmino. Ljubljančan Robert Kotnik, redni udeleženec tekov GMG, lani drugi v Škocjanu, je tokrat priznal premoč Gorenjcu Janezu Muleju, med prvih deset pa sta se uvrstila še Domžalčan Martin Ocepek in Dolenjec Sebastjan Puš. Med zmagovalce kategorij so se zapisali Mulej, Kotnik, Petrovčič in Zrimšek, trije Roberti in en Janez. Maurizia Cunico ni imela prave konkurence med dekleti, tekmo je vzela za trening pred maratonskim nastopom. Sledili sta ji dve »manekenki«, sloki Manuela d' Andrea, ki se bliža 50. letu starosti, in Dolenjka Klara Ljubi, letnik 1993. Četrta je bila Goričanka Jana Kotar Ilijaš, predsednica DLT Filipides iz Šempetra pri Gorici, presenetljivo uspešna po dolgi pavzi na polmaratonski progi. Pričakovati je bilo, da bo pred njo na cilju večkratna prvakinja primorskih pokalnih tekov Aleksandra Fortin, ki bi še pred nedavnim z lahkoto zabeležila najboljši ženski čas v Škocjanu, vendar jo je zavrla poškodba. Vseeno pa je Aleksandra zabeležila šesti čas in tretje mesto med Slovenkami. Jana in Aleksandra sta bili tudi zmagovalki v svojih kategorijah. Organizatorji po tradiciji na oder povabijo najprej nekaj najhitrejših tekačev, običajno po pet ali deset moških in pet žensk, jih obdarijo z najbogatejšimi nagradami, nato pa razdelijo še nagrade po kategorijah, pri čemer izvzamejo že nagrajene. Zato se lahko zgodi, kar se je tokrat v članski kategoriji (do 35 let): trije Slovenci, Martin Ocepek, Aljaž Plevnik in Matevž Perme, so stali na stopničkah za osvojena mesta od 4. do 6.
Izidi:Moški, absolutno:
4. Robert Kotnik (Asics Slovenija) 1:13:58, 8. Martin Ocepek (AK Domžale) 1:17:19, 9. Sebastjan Puš (AK Krka) 1:18:50 Ženske:
4. Jana Kotar Ilijaš (DLT Filipides) 1:32:36, 6. Aleksandra Fortin (AK Gorica) 1:33:09 Fotogalerija 1 (z izidi v foto obliki) je na: Fotogalerija 2 je na: Video je na:
VJ
|
|
|
|
Zadnji reXov tek druge serije | |
|
IZOLA, KOPER 02 03 |
Ljudstvo tekačev je 2. marca 2019 izpeljalo še zadnjega od šestih reXovih tekov druge serije (2018/2019). V prijetnem, že spomladanskem vremenu je teklo 37 tekačev, kar je rekordna udeležba. Najhitrejša sta bila Kranjčan Uroš Rozman in Pivčanka Kristina Bele, ki sta za rekordoma proge zaostala za pičle štiri sekunde. Pustnemu času primerna je bila oprava nekaterih tekačev, tako kot je sploh za reXove teke značilno sproščeno vzdušje. Pust je mastnih ust, zato ni manjkalo priboljškov, ne samo krofov. Tokrat so se organizatorji in tekači še posebej izkazali s tovrstnimi prispevki. Fabio Ivančič se je po preboleli bolezni spet spustil s hriba nad tekaško progo, kot običajno polnih rok, ob koncu prireditve pa je naznanil, da ne bo več tekel (razen kakšne izjeme). Kaže, da se je pri 86 letih naveličal. Je pa obljubil, da bo kdaj pa kdaj prišel navijat. Članom organizacijske ekipe je razdelil darila in se jim zahvalil za trud. V Ljudstvu tekačev zdaj razmišljamo, kako bi ga zadržali v svoji družbi; si bomo že kaj izmislili … Uroš Rozman občasno prihaja na primorske teke, tokrat pa sta si z dekletom privoščila razvajanje ob morju, kar zanj seveda pomeni, da najprej razišče tekaško sceno. reXov tek mu je všeč, doslej ga je spremljal prek Facebooka, zdaj pa ga pozna iz lastne izkušnje in ve, da bi utegnil lepega dne pasti rekord. Če bi mu kdo resneje dihal za ovratnik, bi verjetno zmogel za štiri sekunde hitrejši tek (rekorder je s časom 14:10 Žan Žepič) že tokrat. Drugouvrščeni Simon Strnad se počuti že kot inventar reXovega teka, kot je sam povedal, ko je prejel pokal za tretje mesto v točkovanju po starostnem hendikepu. S tem je utemeljil svojo odločitev, da pokal preda naslednjemu na listi izidov, Ajdovcu Tinetu Valiču. Domačin Mitja Volčanšek, po tekaški profesiji ultramaratonec, je za Simonom zaostal le za pet sekund. In 12 let … Najmlajši v članskem teku je bil Oskar Praprotnik, ki je pred tem odtekel še krajši otroški tek, tako kot Oskar osemletna Ema Lejla Poženel pa je bila najmlajša med ženskami oziroma dekleti. Zanjo je bil to premierni nastop v članski konkurenci - pa tudi njeno mamo Darjo smo prvič videli teči. Najprej so startali otroci, Oskar, Sofija in Julij, trije Praprotniki (med odraslimi so se borili nona Nada, nono Bogdan in mama Jasmina). Kaj manj številno zastopstvo bi si družina Praprotnik-Kozina, spričo njenega tekaškega ugleda, že težko privoščila. Očka Urban je tokrat poskrbel za ogrevanje in nadziral nastope družinskih članov. Jasmina je sotekače obdarila s priložnostnimi darilci enega od podpornikov Urbanih tekačev. Med pripadnicami nežnega spola je tokrat v dvoboju z Eleno Safonovo slavila Kristina Bele. Verjetno niti ni vedela, kako blizu rekorda (last Elene) teče, po video posnetku sodeč res ne, saj je v zadnjih metrih po nepotrebnem zapravila nekaj sekund – in ostala za štiri sekunde za rekordom. Tretja je bila Bistrčanka Katja Rutar, tako kot Mitja je tudi ona ljubiteljica dolgih prog, a ji očitno niti »šprinti« niso tuji. Tudi tokrat je na vozičku sodelovala Štefka Vegan, v družbi svojih štajerskih prijateljev in pomočnikov. Ravninska proga seveda ni bila nikakršen problem, se je pa Štefka, nekoliko zaskrbljena, spraševala, kako bo speljan istrski polmaraton in ali ga bo z vozičkom zmogla. Tekel je tudi Donald Trump, kar brez varnostnikov, saj se je v Istri očitno počutil varnega (Severna Koreja je dovolj daleč). Opazili smo tudi privlačno nogometašico, dobro vilo, tigra in še nekaj maškar (se opravičujemo, če smo katero spregledali). Ker se je serija tekov iztekla, je bil to tudi čas za obračun starostno preračunanih točk (v zadregi smo glede poimenovanja, morda bi bilo najenostavneje reči, da gre za starostni hendikep). Zadnji tek uvrstitve na vrhu ni spremenil, tako da sta pokala za prvi mesti osvojila Stojan Rodica in Slavka Petraš. Sledita jima Jožef Tomažič in Elena Safonova ter Simon Strnad in Barbara Adamič (zadnji tek ji je preprečila bolezen). Kaže, da se je reXov tek priljubil tekačem, saj že sprašujejo, kdaj se bo nadaljeval. Prostovoljci Ljudstva tekačev so ga pripravljeni še pripravljati, njegova zasnova se je potrdila, a ta hip še ni mogoče govoriti o novih terminih. Znano pa je, da bo ta ekipa 9. junija 2019 v Marezigah pripravila drugo izvedbo Refoškovega teka.
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Starostni hendikep, končna uvrstitev, moški:
Ženske:
Fotogalerija (vključno z vsemi izidi) je na: Video je na: VJ (avtor je med organizatorji teka)
|
|
|
|
6. Gorski tek na Sabotin | |
|
SOLKAN 24 02 |
Šeste izvedbe Gorskega teka na Sabotin se je 24. februarja 2019 udeležilo 75 tekačev, med katerimi je bilo kar nekaj Italijanov. V prijetnem, sončnem in mirnem vremenu sta slavila Sebastjan Zarnik in Varineja Drašler. Pobudnik in organizator Miha Repič je tek izpeljal v svojem slogu, s pridihom improvizacije in z maloštevilnimi sodelavci, med katerimi so bili tokrat pripadniki tekaške skupine Renata Lešnika Počasni, a drzni. Trasa, speljana mimo zgodovinskih pomnikov, je na vseh štirih kilometrih (in 500 višinskih metrih) pripovedovala svojo zgodbo o prvi svetovni vojni. Niso vsi tekači enako dovzetni zanjo, nekateri komajda vedo, kaj pomenijo jarki in kaverne, skozi katere so tekli, tega pa zanesljivo ni mogoče reči za Sebastjana Zarnika, 41-letnega Kamničana, pred leti državnega reprezentanta in enega najboljših slovenskih gorskih tekačev, hitrega tudi na ravninah. Sebastjan se občasno odloči za nastop na katerem od primorskih tekov, lani je prišel na Tek treh vrhov, speljan tudi prek Sabotina, in zmagal. Zgodovina in geografija sta ga od nekdaj privlačili, v svojo tekaško pripravo vedno vključi tudi spoznavanje območja, kjer teče, in njegove preteklosti. Tako pride do zanimivega zlitja okoliščin in dodatne motivacije za nastop. Sebastjan je za LT povedal, da zdaj, ko so njegovi resno tekmovalni časi mimo, ne trenira več redno in sistematično kot včasih, teče bolj za dušo, in zadnje čase ne prav pogosto v klanec. Očitno pa je bila njegova pripravljenost zadostna za to, da je na Sabotinu, kjer si je z družino privoščil prijeten nedeljski izlet, stopil na najvišjo stopničko. Na začetni ravnini je vlekel Elis Filipič, že lep čas redni osvajalec stopničk v PGT, Marko Abram pa je nekoliko zaostal in zaostanek nadoknadil med vzponom, ki je njegova močna stran (»pa saj v Podbrdu niti nimam kje trenirati ravnine!«). Sebastjan ima noge tako za ravnino kot klanec, tako da si je na cilju priboril udobnih 20 sekund prednosti, ne da bi se naprezal prav do konca. Elis, sicer Sebastjanov vrstnik, bo svoje čakanje na prvo zmago še nekoliko podaljšal, 16 let mlajši Marko pa bo imel še veliko priložnosti za uveljavitev svojega talenta. Kaže, da bomo Sebastjana letos še večkrat videli na primorskih gorskih tekih in zanimivo bo videti, kako se bo meril z drugimi, tokrat odsotnimi prvokategorniki PGT. Med ženskami je novo zmago vknjižila Vrhničanka Varineja Drašler, kljub bolezni, iz katere je ravno prišla. Mihaela Tušar, 29 let starejša veteranka, priznava, da ji na začetku leta ne uspeva trenirati niti približno toliko, kot si želi, a ji na svežino za zdaj vendarle še uspevajo dobri teki. Tretja na stopničkah, Gaja Leban Jež, je bila na Sabotinu najprijetnejše presenečenje. 12-letna Tolminka, letnik 2006 (kar 40 let je mlajša od Mihaele), se je letos odločila iz otroških tekmovalnih kategorij preskočiti na članske. To je bil njen prvi članski tek – in to še kako uspešen! S pripravo, ki je enaka kot doslej za mladinske teke, si je priborila tretjo stopničko in bo odslej tekla samo še na članskih tekih. Srečno, Gaja! Izvedbi teka lahko zamerimo, da je čaja prehitro zmanjkalo in da so brez njega ostali počasnejši tekači, ki so ga bili najbolj potrebni, na zadnjem zavoju, ob prihodu iz rova, pa je manjkal usmerjevalec proti cilju. Naslednji tek iz serije PGT bo 6. aprila v Vrhpolju pri Kozini.
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij:ml. člani: Marko Abram
http://www.primorskigorskiteki.si/index.php/rezultati-2019 Fotogalerija 1 je na: https://photos.google.com/share/AF1QipMRb89eTFu-wUKPCJLAucz_iasaI6WZvee6KXq7IubX3dv5Bn_FuTscl_YD_y3lxg?hl=sl&key=RUVMUG4zb2JtZEMySW9qS3gzM2tsTnIzaFFEdXBn Fotogalerija 2 je na: Fotogalerija 3 je na: Video je na: https://www.youtube.com/watch?v=TDPD2dNq5S4&feature=youtu.be
VJ
|
|
|
|
Luka Koper 6. Istrski maraton se bliža | |
|
ISTRA 19 02 |
Slaba dva meseca nas še ločita od šeste izvedbe Istrskega maratona, po glavnem sponzorju poimenovanega Luka Koper 6. Istrski maraton. V soboto, 13. aprila, bo tekla mladina, in to brezplačno, le prijaviti se mora predhodno, v nedeljo, 14. aprila, pa bodo na sporedu rekreativni Hoferjev tek na 10 kilometrov, polmaraton in kraljevska razdalja maratona. Središče dogajanja bo tokrat Portorož. Najprej bodo startali maratonci, ob 9.30 iz središča Portoroža, ob 10. uri se bodo z istega mesta na pot podali rekreativci, ob 11.15 pa bodo v Kopru začeli polmaratonci. Trasi maratona in polmaratona bosta le neznatno odstopali od predhodnih, saj geografija ne ponuja kaj veliko alternativ, dosedanjih pet tekov pa je potrjevalo sloves prijetnih, nadvse slikovitih tekov. Razpisanih je 5000 tekaških mest na startih, po 2250 za krajša teka in 500 za maratonce. Tačas je prodanih 4000 mest, na voljo pa jih je še tisoč. Drugo cenovno obdobje se izteče 27. februarja, dan pozneje bodo startnine nekoliko višje. Organizatorji izvajajo program pripravljalnih tekaških srečanj in ogledov prog. Naslednji dve srečanji bosta reXov tek (2. marca) v Izoli in testiranje polmaratonske proge Koper-Portorož (10. marca), obakrat ob 9. uri. Dušan Mravlje, gostilna Strunjan in Ljudstvo tekačev bodo tudi tokrat pripravili posebno, neuradno okrepčevalnico v Strunjanu, sedem kilometrov pred ciljem maratonske in polmaratonske preizkušnje. Maratonci in polmaratonci bodo v neposredni bližini lokala Mirjane Mozgan dobili vodo in poskusili pivo vodilnega češkega pivovarja. Legendarni ultraš bo tekače, za maratonce bo to 35. kilometer, za polmaratonce pa 15., spodbujal in bo na voljo za fotografiranje. Spomnimo, Dušan Mravlje je eden od dveh Zemljanov, ki sta pretekla Severno Ameriko, Avstralijo in Evropo. Prve maratonce bo pozdravil nekaj po 11. uri, polmaratonce okrog poldneva. Povezava na spletno stran IM:
VJ |
|
|
|
24 ur Bernarde Jurič na tekaških smučeh | |
|
ROGLA 15 02 |
Bernarda Jurič je na Rogli v petek, 15. februarja 2019, ob 14.46 začela 24-urni tek na smučeh. V soboto ob 14.46 je tek zaključila. V 24 urah je pretekla 177 kilometrov in opravila tisoč višinskih metrov. 45-letna magistrica znanosti tehniškega varstva okolja iz Pleterij pri Ptuju sodi med boljše vztrajnostne kolesarje. Pozimi kolo zamenja za tekaške smuči in se odpravi na dolge potepe po snežnih brezpotjih, najraje na Finsko, ki je ob Avstraliji, ki jo je prekolesarila po horizontali in vertikali, njena priljubljena destinacija. Njen tekaški dom je Rogla, ki je pravi raj za smučarske tekače, tam se Bernarda pripravlja na daljša tekaška potovanja. Lani je Avstralijo prekolesarila od zahoda do vzhoda (5500 kilometrov v 27 dneh) in od severa do juga (6100 kilometrov v 34 dneh). Letos namerava najmlajši kontinent znova prekolesariti, za njo pa je pravkar še ena težavna preizkušnja, 24 ur smučarskega teka. Celodnevni tek poznajo na Finskem, kjer je Bernarda poslušala zgodbe o takšnih poskusih, pri katerih se tekači naprezajo do skrajnih meja, opraviti takšno preizkušnjo pa pomeni v deželi, kjer je smučarski tek bistveno bolj čislan kot drugod po svetu, nadvse častno dejanje. V Sloveniji ni znano, da bi pred Bernardo kdo že opravil 24-urni tek (v uredništvu Ljudstva tekačev bomo hvaležni za vsako in formacijo o tem - opomba urednika). Na vprašanje, zakaj se loteva 24-urnega teka, je Bernarda Jurič pred startom odgovarjala: »Zato, ker me cona udobja ne zanima, ker se mi zdi zanimivo in ker hočem izvedeti, ali zmorem.« Zdaj je preizkušnja za njo, izvedela je, da zmore in da je mogoče ob še boljši pripravi, natreniranih nogah, bistri glavi in veliki želji število kilometrov še povečati. Skupaj s podpornikom, družbo Hotelirstvo Rogla, in njenim direktorjem Robertom Kejžarjem že razmišljajo, kako bi prihodnjo zimo pripravili tekmovanje v 24-urnem teku. Bernarda je malo pred startom po telefonu govorila s Petro Majdič in ji predstavila svoj projekt, legendarna športnica pa ji je dala nasvet: »Ko ti bo najtežje, začni šteti.« Ni bilo potrebno, Bernarda je opravila brez štetja. Pa vendar brez težav ni šlo. Začetek je bil hiter, po 400-metrskem krogu stadiona ob hotelu Natura, kjer so tekačici nudili logistično podporo (Bernardo je podpiralo tudi Ljudstvo tekačev), je krožila s časi okrog minuto 35 sekund. To je bilo prehitro, vendar je Bernarda hitrost vzdrževala brez težav. Če bi s takšnim tempom tekla vseh 24 ur, bi presegla 250 kilometrov. Nameravala je alternirati proge, na začetku ji je ob 400-metrskem krogu uspelo teči tudi po drugih progah, s prihodom noči in ledenenjem prog pa so te postale prenevarne. Tako je tekačica z veliko večino pretečene poti opravila na osnovnem krogu, po zunanjem obodu (nekajkrat se je druge proge podala še dopoldne). Na progi so se ji občasno pridružili sotekači ter opravili z njo nekaj krogov in ji namenili nekaj spodbudnih besed. Najbolj vztrajen je bil Andrej Zaman, ta se je sprva namenil odteči manjše število krogov, nato pa si je premislil in je ostal do konca. Noč je bila idealna: brez vetra, temperatura zraka je bila -1, sneg je imel -2 stopinji Celzija. Ob vrnitvi sonca, nekaj po 7. uri, je števec kazal 130 kilometrov. Začele so se težave s prebavo in odhajanjem na stranišče. Povedati je treba, da je Bernarda zjutraj na dan starta začutila, da prihajajo zdravstvene težave, čeprav temperatura ni presegala običajnih vrednosti. Ob naporih je telo vse teže ustavljalo napredovanje slabosti. V zadnjih urah teka so bile pavze pogostejše, vendar pa je jeklena volja tekačico na cilj pripeljala v na zunaj dobrem stanju, vsekakor pa odličnega razpoloženja. Po izteku 24 ur, ko je Garmin pokazal 177 pretečenih kilometrov, je odprla steklenico šampanjca iz Brd in odpila požirek. Kljub temu, da je premalo trenirala (12 ur teka je odtekla pred dvema letoma, v zadnjem obdobju pa so njene razdalje ostajale pod to dolžino). Na cilj so jo pripeljali ljubezen do teka na smučeh, jeklena volja, neverjetna vztrajnost in trma ter velika želja. Noge so nehale igrati glavno vlogo precej ur pred iztekom časa, glava pa si tega ni hotela privoščiti. Na nekaterih družabnih omrežjih so se po teku pojavili komentarji z negativnimi vsebinami. Večina se jih spušča v ugibanje, zakaj sploh takšen tek. Bernarda Jurič pripravlja knjigo o svojem kolesarjenju po Avstraliji in v njej bo odgovorila tudi na takšna, sicer legitimna in bistvena vprašanja. Povzemimo nekaj stavkov iz osnutka knjige. Britanski raziskovalec in alpinist George Mallory je na vprašanje, zakaj hoče preplezati Mount Everest, odgovoril: »Ker je tam.« Skupaj z Andrewom Irwinom je davnega leta 1924, 29 let pred Edmundom Hillaryjem in Norgayem Tenzingom, skušal prvi osvojiti najvišji vrh planeta. Oba alpinista sta umrla na pobočjih Mount Everesta, vprašanje, ali sta osvojila vrh, pa še vedno ostaja neodgovorjeno. Malloryjev odgovor je na začetku 60. let predsednik ZDA John F. Kennedy uporabil kot spodbudo za izpeljavo projekta osvajanja Meseca: »Tam je vesolje, osvojite ga.« Če ne bi bilo ljudi, kot je bil Mallory, še vedno ne bi stali na Moun Everestu. Niti na Triglavu, če ne bi bilo štirih srčnih Gorenjcev. Niti naša rasa ne bi gospodovala na planetu, če ne bi bilo posameznikov, ki hočejo vedeti, kaj je za obzorjem in kaj zmorejo. Za Bernardo je bila lani tam Avstralija. Zanjo so bili prejšnji teden tam Rogla in 24 ur časa, ko je bila cona udobja prepovedana.
Fotogalerija je na: Video je na:
Venčeslav Japelj (kot predstavnik Ljudstva tekačev je sodeloval v projektu) |
|
|
|
Na UTVV letos tudi 100 milj okrog Vipavske doline | |
|
VIPAVA 13 02 |
Ultra trejl Vipavska dolina (UTVV) je bil že v preteklih letih znan kot ena najzahtevnejših tekaških prireditev v Sloveniji, na katerih tekači v naravi premagujejo velike razdalje in številne višinske metre. Letos bodo organizatorji UTVV, s predsednikom Boštjanom Mikužem na čelu, stopili še stopničko više. Tekačem bodo prvič ponudili za marsikoga nepredstavljivo ultra razdaljo 100 milj (160 kilometrov). Novost oziroma »norost« so domači in tuji tekači sprejeli z navdušenjem. UTVV se bo začel 4. in končal 12. maja 2019. Proga je, tako kot vse dosedanje, spektakularna, okrašena z biseri spodnje Vipavske doline oziroma Goriške. Tekači bodo Vipavsko dolino v celoti obkrožili od Vipave do Nove Gorice, pretekli bodo pobočja planote Gore, Trnovski gozd z Golaki, Čaven, Kucelj, Veliki rob, Skozno, tja do Vitovelj. Proga se bo vzpenjala še dlje proti zahodnemu Škabrijelu in na Sveto goro, se nato spuščala proti Solkanu in ob meji z Italijo prek Panovca prešla Biljenske griče, vse do Mirna. Po vzponu na Cerje in Trstelj se bo v Preserjah priključila 100-kilometrski progi. Tekaškemu delu po obronkih Krasa prek Erzelja, Goč in Štjaka ter spustu v Podnanos sledi zahteven vzpon na Nanos (Pleša, Abram), od koder tekača pripelje v cilj. Najbolj obiskani, 50- in 30-kilometrski progi bosta doživeli nekaj manjših sprememb. Ena od novosti v letu 2019 je tudi ciljno-sejemski prostor, ki bo letos v središču Vipave. Zgodovinsko bogat vipavski Plac in reka Vipava, ki se na poti do izliva v Sočo vije prek vse Vipavske doline, bosta scenografiji tekaškega dogodka pridali starodavni duh. Res je, razdalja 160 kilometrov, s 7000 metri vzponov in prav toliko spustov, je vsakega spoštovanja vredna in tekači bodo zanjo porabili tudi do 45 ur (časovna omejitev). Organizacija take prireditve je zelo zahtevna, vključuje sodelovanje lokalnih društev, občin in seveda številnih prostovoljcev iz celotne doline, pa tudi iz drugih koncev Slovenije, ki že sporočajo svojo pripravljenost za sodelovanje. Že v lanskem letu se je UTVV združil s tradicionalnim cestnim Majskim tekom (CR10-City run), ki bo tudi letos z 11-kilometrsko razdaljo najkrajši tek vipavskega tekaškega tedna. Zavod za Šport Ajdovščina pod taktirko Uroša Pintarja je omogočil, da bodo tudi otroci lahko postali del UTVV. Spodbujanje teka, znanega kot otrokom ob hoji najbolj dostopnega načina gibanja, seveda veliko pripomore k ozaveščanju o zdravem življenjskem slogu. Izkušnje dobrega sodelovanja med organizacijama so pripeljale do še ene pomembne novosti letošnjega UTVV. Tekačem se dodatno ponuja še trejl na 16-kilometrski progi (UTVV16-Sky run). Atraktivna proga, ki se bo vzdignila na enega najlepših grebenov planote Gora, se bo ob Otliškem oknu ponovno spustila proti dolini. To bo odličen izziv tudi za cestne tekače in začetnike. Znana energijska pot po razbrazdani pokrajini pod Sinjim vrhom s svojo posebno divjo lepoto, znamenito živo skalo, ki vodi tik ob Kamnitem polžu, je prava spodbuda za tiste, ki se odločijo sprejeti izziv in odteči eno od razdalj na UTVV. CR10 in UTVV16 bosta na sporedu že 4. maja, z njima se bo začel celotedenski tekaški festival UTVV, ki bo nato ponudil še teke UTVV100milj, UTVV100, UTVV50 in UTVV30. Med tednom bodo pripravili tudi predavanja o aktualnih tekaških temah ter tekaške in druge športne delavnice. Posebno pozornost bodo organizatorji namenili otrokom, družinam in pohodnikom, za katere pripravljajo celotedenske aktivnosti. Po lanskem množičnem odzivu na organizirane mesečne treninge so organizatorji tudi za pripravo na UTVV 2019 ponudili pripravljene ture pod vodstvom izkušenih domačih tekačev. Po predvidenih progah so jih izpeljali že šest. Tekači tako spoznavajo teren in ob druženju premagujejo manj ugodne vremenske razmere, kot so dež, burja, sneg, trenirajo klance/spuste ter navajajo telo na razdalje, težke razmere in značilnosti podlage. Tekači se razporedijo v tri ali štiri skupine, ki se med seboj razlikujejo po razdalji, hitrosti in intenzivnosti teka. Omenimo trening, na katerem sta se organizatorjem pridružila Salomon Running Academy in KinVital, ki - podobno kot UTVV - pripravlja tekaška druženja po vsej Sloveniji. Povabilu na 16- in 36-kilometrski tek se je odzvalo kar 150 tekačev. To je tudi aktivna promocija za Vipavsko dolino, ki omogoča ukvarjanje s športom prek vse zime, saj so urejene trase za treninge speljane tudi po manj znanih poteh. Organizatorji pa so aktivni tudi na drugih področjih, njihov namen je spodbujanje aktivnosti v naravi, teka, iskanje novih norih doživetij in notranje moči. Tekaško potovanje z Anjo Klančnik, ki je ob podpori ekipe UTVV postavila rekord Slovenske planinske poti, je prineslo nova spoznanja o vztrajnosti, odpornosti, motivaciji, pogumu in notranjem viru energije. Takšne skrajnostne preizkušnje dokazujejo, da tek združuje igro življenja, telesa in čustev, pri tem pa je narava še vedno na prvem mestu. V septembru 2018 so se člani ekipe organizatorjev pridružili čistilni akciji Ekologov brez meja, na UTVV pa bodo vpeljali tudi nekatere ekološke novosti pri izvedbi tekem (lastna embalaža za osvežilno pijačo na okrepčevalnicah bo odpadke zmanjšala na minimum). Promocija tekaškega dogodka in Vipavske dolina poteka vse leto. Predstavniki UTVV so prisotni na številnih turističnih in športnih sejmih ter prireditvah v Švici (UTMB Chamonix, Scenic Trail Lugano), Srbiji (Beograd), Italiji (Milano, Bologna, Trst), Avstriji, na Hrvaškem (Dalmacija Utra Trail, Istra 100 milj) in Nizozemskem, kjer pridobivajo potrebne izkušnje in nove ideje. Trenutno je glavna pozornost usmerjena v promocijo UTVV po Sloveniji in po vsem svetu, tudi prek partnerskih tekem doma in v tujini (Madžarska, Švica, Italija, Portugalska, Avstrija, Poljska, Slovaška, Bolgarija, Hrvaška, Srbija). Trenutno je na UTVV 2019 prijavljenih nekaj več kot 700 tekačev iz 24 držav, v primerjavi z lanskim letom je to podvojeno število. Največ tekačev je prijavljenih na daljših razdaljah. Enotnost ekipe UTVV je vidna tudi prek športnih oblačil s prepoznavnim oblikovnim znakom kuščarja, ki nas uči prilagodljivosti in trdoživosti ter predstavlja pozitivnost. Odlična kakovost tekaških majic, hlač, trakov in rokavčkov je prepričala že veliko tekačev doma in tudi v tujini. Tekaški festival UTVV TRAIL WEEK se bo začel 4., iztekel pa se bo 12. maja 2019. Del te zgodbe lahko postaneš tudi ti.
Več informacij najdeš na foto galerija je na FB strani: https://www.facebook.com/pg/utvvslovenia/photos/?tab=albums
|
|
|
|
Predzadnji reXov tek iz serije 2018/19 | |
|
IZOLA, KOPER 09 02 |
Prostovoljci Ljudstva tekačev so dan po kulturnem prazniku v Izoli pripravili peto izvedbo reXovega teka v seriji 2018/19. Šampanjca sta osvojila Boštjan Šafarič in Elena Safonova, v starostnem preračunu pa sta bila najboljša Stojan Rodica in Slavka Petraš, ki pred zadnjo tekmo vodita v tem tekmovanju. Teklo je 24 odraslih tekačev (pravzaprav 22, ker sta tekla tudi 16-letni Natan Maj Poženel in 8-letni Oskar Praprotnik). Med moškimi so bili na stopničkah Boštjan Šafarič, Natan Maj in Salvatore Licata, med ženskami pa rekorderka Elena Safonova, ki niti tokrat ni imela prave konkurence, Slavka Petraš in Jasmina Kozina Praprotnik. Družina Praprotnik-Kozina je tokrat tekla s petimi predstavniki, trem v članski konkurenci sta se pridružila še najmlajša, Sofija in Julij, na krajšem improviziranem otroškem teku. Dobila sta medalji za drugo in tretje mesto, za zmago pa je tisto s številko 1 prejela Leila Ema Poženel, sestrica Natana Maja. Starostno preračunavanje izidov je na vrh postavilo Stojana Rodico in Slavko Petraš. Stojanu za ovratnik diha Jožef Tomažič, tretji Simon Strnad pa ima pred zadnjim tekom možnost, da osvoji tretje mesto, za katerega sta kandidata še Bogdan Kozina in Tine Valič. Med ženskami tokrat ni tekla Barbara Adamič, ki je s prvega padla na tretje mesto, za zmago pa imata možnosti ob njej še trenutno vodeča Slavka Petraš in Elena Safonova. Starosto primorskega teka Fabia Ivančiča ja doma zadržala bolezen, je pa po hčerki organizatorjem poslal zabojček mandarin. Nekaj so jih pojedli udeleženci reXovega teka, preostale pa Urbani tekači dan kasneje, ko so merili razdaljo med Piranom in Sečovljami. Naslednji, zadnji reXov tek te serije bo na sporedu v soboto, 2. marca 2019.
|
|
|
|
Seznam tekov v pokalu Primorski gorski teki 2019 | |
|
PRIMORSKA 08 02 |
1. nedelja, 2. decembra 2018 Podrobnosti glede mladinskih tekov ponekod še niso dorečene, navedbe so do nadaljnjega le orientacijske, jih pa bodo organizatorji tekom sezone dopolnjevali.
|
|
|
|
5. Briški polmaraton (Maratonina del Collio) | |
|
CAPRIVA (KOPRIVNO) 27 01 |
Na petem Briškem polmaratonu, v čudovitem okolju, sredi vinogradov, sta med 370 uvrščenimi slavila Tržačana Andrea Marino in Giulia Schillani, ki je pri štiridesetih zabeležila svojo prvo zmago na polmaratonski razdalji. Najuspešnejši med Slovenci, sodelovalo jih je 18, je bil Gorenjec Mirko Janjatovič. Organizatorji iz športnega društva Gruppo Marciatori Gorizia so eni redkih v italijanski soseščini, ki pripravljajo s športno birokracijo neobremenjene teke. Če se prijaviš predčasno, dobiš popust, sicer pa prideš, plačaš in tečeš. Podobno kot to velja pri nas. Tudi njihovi teki so z dušo in Slovenci smo na njih dobrodošli. Tek v Brdih je prvi od trojčka GMG, 10. marca bodo pripravili Soški polmaraton in 6. oktobra še Goriški polmaraton. Konkurenca ni bila najmočnejša, doživeli smo že kakovostnejše tekme, Slovenci pa so tudi tokrat stali na stopničkah. Ob Janjatoviču se je med prvih deset s šestim mestom uvrstil še en Gorenjec, Marjan Robič, najviše od slovenskih deklet pa je bila uvrščena prejšnja prvakinja PPT Rebeka Petrovčič. Osebni rekord Briškega polmaratona je popravila za kar tri minute in zabeležila uvrstitev na 13. mesto. V starostnih kategorijah so Slovenci osvojili eno prvo mesto (Robert Petrovčič – AK Pivka), štiri druga (Valda Dornik – DLT Filipides, Mirko Janjatovič, Mitja Volčanšek – Istrski tovar, Marjan Robič) in dve tretji (Rebeka Petrovčič, Borut Doles – AK Pivka).
Izidi:Absolutno, moški:
… 6. Marjan Robič (Kranjska Gora) 1:18:31 Ženske:
… 13. Rebeka Petrovčič (AK Pivka) 1:36:47 Fotogaleriji sta na: in: Video je na: https://www.youtube.com/watch?v=c3X2xm63-vI&feature=youtu.be
|
|
|
|
Dvajset tekov za dvajseto sezono PGT | |
|
PODRAGA PRI PODNANOSU 10 01 |
V Podragi pri Podnanosu so se 10. januarja 2019 sestali organizatorji tekov v pokalu Primorski gorski teki. Prisotnih je bilo 16 organizatorjev in velika večina tekov. Najprej so v nekaj besedah obdelali lansko sezono, nato pa se dogovorili, kako izpeljati letošnjo, jubilejno dvajseto. Za zdaj je na seznamu 20 tekov. Koordinator PGT Klavdij Čendak je jedrnato ocenil lansko sezono, v kateri je bilo izpeljanih 20 tekov, od tega 11 tudi za mladino. Zaradi slabega vremena je bil lani odpovedan gorski tek na Črno prst, a sezona se je dobro iztekla. Ivo Kete, ki skrbi za tehnično plat pokala, je dodal še nekaj podrobnosti. Ugotovil je, da večji teki ohranjajo svojo številnost, pri manjših opaža upad naključnih tekačev, medtem ko se število tistih s stalno številko ohranja na isti ravni. Lani je upadlo število italijanskih tekačev, kar je najbrž posledica nastajanja novih tekov v FVG. Lansko leto je prineslo tudi upad deleža žensk in mladih, seštevek nastopov pa je za 60 višji od predlanskega (Črna prst bi navrgla še kakšno stotico več). Pogoj udeležbe je izpolnilo toliko tekačev kot predlani. Kete še ugotavlja, da so razlike med posameznimi teki, od vaških in domačnostnih do tistih, ki štejejo za državno in svetovno prvenstvo, velike, a to ni slabo, temveč prispeva k raznolikosti ponudbe PGT. Morda bi veljalo razmisliti, zakaj je bila udeležba na lanski zaključni prireditvi nekaj slabša kot običajno (ob siceršnjih odličnih ocenah udeležencev), da bi bil tudi konec tako uspešen, kot je bilo vse leto. Udeleženci so Čendaku in Keteju izrekali priznanje za njuno nadvse uspešno delo in tipali, ali obstaja možnost, da ostaneta v PGT tudi po izteku naslednjega leta. Napovedala sta namreč, da izpeljeta še letošnjo sezono in nastavita sezono 2020, kar pomeni, da je za iskanje odgovora na vprašanje, kdo ju bo nasledil, dovolj. Ni pa nobenega jamstva, da se bo našel junak, ki bo zaoral z novimi idejami in novo energijo ter PGT dvignil na še višjo raven in jih posodobil. »Če ne bo kandidatov, tačas še ne veva, kako se bova odločila,« je povedal Čendak in dodal: »Potrebujemo prenovo, nov veter.« Kete je dodal: »Želiva si, da bi se pojavile nove ideje in da bi jih nekdo izpeljal. Midva sva prišla do zaključka, da se s tem denarjem, ki ga imamo zdaj na razpolago, ne da narediti kaj več. Za to bi enostavno potrebovali več denarja.« Do konca januarja bodo organizatorji dodelovali seznam letošnjih tekov, na katerem je trenutno 20 tekov, vsi lanski, razen teka na Kokoš, za katerega ni več organizatorja. Obstaja možnost, da se v pokal vključi še Tek treh vrhov, ki pa mora še prestati vrednotenje in dokazati, da izpolnjuje standarde, veljavne v PGT. Letos bo za pokalni tek veljal tek na Črno prst. Naj spomnimo: ta tek je eden od tekov s seznama PGT, ki ob običajnem vrednotenju velja tudi kot pokalni, izide se preračunava po starostnem hendikepu, sodelujejo tekači s stalno številko in izpolnjenim pogojem udeležbe (zaradi slednjega lahko razglasitev lahko opravijo šele na zaključni prireditvi). Ta je načrtovana za začetek decembra v Gaberju. Startnine se ne bodo spreminjale, tekačem bodo na voljo letaki s seznamom tekov letnika 2019. Sezono v letu bo odprl tek na Sabotin, ki ga bodo pripravili 24. februarja, sicer pa so prvi tek nove sezone, na Tabor, odtekli že konec lanskega leta.
|
|
|
|
reXov tek, prvi v letu | |
|
IZOLA, KOPER 05 01 |
Prvi reXov tek v novem letu je pritegnil 20 tekačev. Za zimski čas so bile razmere tekaško ugodne. Zmagala sta Simon Strnad in Elena Safonova. Med moškimi je bil Simonu najbliže Nizozemec Erik von der Heijden, zaostal je le za štiri sekunde. Tretji je bil Boštjan Šafarič, med ženskami je bila tretja veteranka Slavka Petraš. Druga je bila Kristina Bele, zmagala pa je Rusinja Elena Safonova, to je bila njena tretja zmaga na reXovem teku. Še naprej ostaja nepremagana in z rekordom (tokrat je za njim zaostala za sedem sekund). Točkovanje starostno ponderiranih izidov po četrtem od šestih načrtovanih tekov na prvo mesto med ženskami postavlja Barbaro Adamič, Slavka Petraš pa zaostaja le za točko in ji diha za ovratnik. Med moškimi sta na prvem mestu poravnana Stojan Rodica in Jožef Tomažič, med njima gre iskati končnega zmagovalca, saj Simon Strnad za njima zaostaja 14 točk. Dogajanje so popestrili Urbani tekači, ki bodo nekaj posnetkov z reXa uporabili pri pripravi promocijskega videa za Istrski maraton. Naslednji reXov tek bodo organizatorji iz Ljudstva tekačev pripravili v soboto, 9. februarja.
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Skupna točke starostnega hendikepa po štirih tekmah, moški:
Ženske:
Fotogalerija je na: Video je na:
VJ (avtor je član skupine organizatorjev tega teka) |
|
|
|
6. Goricatlon | |
|
NOVA GORICA 15 12 |
DLT Filipides je kot eden od organizatorjev sodeloval tudi pri šesti izvedbi novogoriškega dobrodelnega teka Goricatlona. Pripravili so ga v soboto, 15. decembra 2018, v dokaj hladnem, a sončnem vremenu. Člani društva so tekli za različne ekipe, največ pa jih je bilo v ekipi Vitanest, ki je z 79 pretečenimi krogi zasedla peto mesto med 27 ekipami. Vsi tekači so pretekli 1635 krogov in zbrali za 2426 evrov donacij. Udeležba je bila letos nekoliko nižja od lanske, saj je organizatorjem tokrat zmanjkovalo časa za temeljitejšo promocijo. Zmagovalna ekipa je bila ŠD Nanos, ki ji je do stotice zmanjkal en sam krog, pred Vahto d.o.o.-28. decembrom (89) in Hero (85). Vitanest je zasedel presenetljivo visoko peto mesto (pri tem teku ne gre za kakšno hudo tekmovalnost, prav vseeno, koliko pretečeš, pa ni nikomur). Za zmagovalno ekipo sta tekla najhitrejši moški in ženska, Urban Lavrečič (19) in Lucija Krkoč (16). Predsednica DLT Jana Kotar Ilijaš je tokrat tekla za Arctur, večino kolegov pa je delegirala v ekipo Vitanesta, za katero je ob petih filipidovcih kot posebna gostja tekla Rusinja Elena Safonova. Elena je 31-letna študentka, ki se je po opravljeni eni diplomi v Moskvi odločila, da v Kopru diplomira še enkrat, iz logistike. Čeprav je v Istri šele dobre tri mesece, že dobro govori slovensko in je (v slovenščini) prva dva izpita položila z devetko in desetko. Ob tem se udeležuje tekov, na katerih dokazuje, da je tudi odlična tekačica. Na Goricatlonu je bila ob Marku Paškulinu najuspešnejša članica ekipe Vitanest, zbrala sta po 15 krogov. Za to ekipo so tekli še Valda Dornik (sotekačem je ponudili svoje slastne slaščice), Miloslav Šimšič, Božo Faganelj in Venčeslav Japelj. Izidi so objavljeni na Fotogalerija je na
|
|
|
|
Istrska zimska tekaška liga: Sečovlje | |
|
SEČOVLJE 09 12 |
V 14. sezoni Istrske zimske tekaške lige so istrski Hrvati prvič prestopili državno mejo. Četrti tek sezone je v Sečovljah 9. decembra 2018 kakovostno izpeljal Franco Petronio s sodelavci, ob izdatni podpori okolja, prijateljev in sponzorjev. Med 252 odraslimi tekači (tekli so tudi otroci) sta slavila Matija Lisec in Valentina Vitasović. Organizatorji so pripravili 6400 metrov dolgo, pretežno ravninsko progo, katere večina poteka po Parencani. Tekaško povezovanje prek meje velja pozdraviti, še zlasti zato, ker gre za hrvaško tekmovanje in hrvaško tekaško odpiranje meje. V obratni smeri, ko se je hrvaški tek vključil v slovensko tekmovanje, se je pred nekaj leti dogajalo sodelovanje gorskega teka na Učko, nekaj časa vključenega v Primorske gorske teke. Upajmo, da bo Sečovlje v istrski ligi vztrajalo dalj časa. Istrska zimska liga je tekmovanje z nekaj izvirnimi rešitvami, nizkoproračunsko, a z veliko dobre volje. Primer: v Sečovljah so delili pokale in medalje iz kartona, nad katerimi nismo slišali kakšnega negodovanja. Z nekaj spretnosti, radodarnosti in požrtvovalnosti organizatorja je mogoče zagotoviti brezplačni kozarec piva, skuhati odlične bobiče in tekačem nuditi še kakšen priboljšek. Udeležba je množična, čeprav je bila v Sečovljah nekaj nižja, kot je običajno v hrvaškem koncu Istre, je pa teklo več Slovencev kot na prejšnjih tekih. Organizatorji vsakokrat razglasijo absolutno najhitrejše, po tri v moški in ženski konkurenci, nato pa izide preračunajo s formulo starostnega hendikepa. Nastane ena sama razvrstitev, ne glede na spol. V Sečovljah sta med moškimi prvo in drugo mesto osvojila člana poreškega AK Maximvs Matija Lisec in Ivan Diklić, tretji pa je bil Kraševec Benjamin Skok. Ervin Furlan iz Podnanosa je bil peti, Igor Ličen deveti – toliko o najboljših slovenskih uvrstitvah. Med ženskami, opazna je bila njihova množičnost, je bila premočna samo 16-letna Valentina Vitasović iz Pulja, pred katero je cilj doseglo samo sedem moških. Druga je bila Rusinja Elena Safonova, dvakratna zmagovalka reXovega teka, tretja Leonarda Pavlin, tako kot zmagovalka iz Pulja. Slovenk ni bilo v ospredju. V hendikepu so Benjamin, Stojan in Ervin zasedli četrto, peto in šesto mesto. Zaključek prireditve je dobil simpatičen pridih istrstva, svetovljanstva in preseganja meja na polotoku, k čemer je prispeval tudi nagovor novega piranskega župana Đenia Zadkovića.
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Vsi izidi so na Fotogalerija 1 je na Fotogalerija 2 je na Video je na
VJ
|
|
|
|
reXov tek | |
|
IZOLA, KOPER 08 12 |
Ekipa Ljudstva tekačev je 8. decembra 2018 pripravila tretji reXov tek iz druge serije. Najhitrejša sta bila Stojan Rodica in Elena Safonova. Vremenska napoved je bila neugodna, čeprav so vremenarji nakazovali možnost, da se tekom dopoldneva nebo razvedri. Ko so se začele priprave na tek, je še krepko deževalo, ko so se pojavljali prvi tekači, je bilo v zraku le še nekaj kapljic, tekli so že brez dežja, na koncu pa je posijalo sonce. Tekači skoraj vedno prinesemo lepo vreme - pa čeprav za pravega tekača pojem slabo vreme ne obstaja. Prvič se je zgodilo, da je bilo na startu več tekačic kot tekačev, razmerje je bilo 6:5. Na cilju je bil najhitreje Stojan Rodica, kmalu za njim pa je ciljno črto prečkala najhitrejša ženska, tako kot zadnjič Elena Safonova. Le da se tokrat ni spustila pod 17 minut, a za izboljšave rekorda bo še priložnosti. V dvoboju dneva s prejšnjo rekorderko Kristino Bele se je mlajša Rusinja izkazala močnejša. Obe sta naslednji dan čakali težji preizkušnji, zato sklepamo, da sta tekli z nekaj rezerve. Tretje mesto sta zasedla Igor Franca in Slavka Petraš, ob Stojanu zmagovalka starostnega hendikepa. Barbara Adamič tokrat ni stopila na stopničko, je pa na vrhu razpredelnice, kamor vpisujemo točke starostnega hendikepa in kjer so vsi tekači s posebno formulo izenačeni pri starosti 30 let. Med moškimi je tam na vrhu Jožef Tomažič. Vsi tekači, razen Maje Barčot, ki ima smolo, da se srečuje z vrstnico, prejšnjo rekorderko Kristino, so osvojili naslov prvaka letnika. Med udeleženci reXovega teka sta bila tudi dva športno razposajena otroka. Organizatorji so improvizirali 200 metrov dolgo progo, s katero sta otroka z lahkoto opravila, ter na stopnički za zmagi s čokoladama nagradili Tommasa Ferrarija Brava in Ano Božeglav. Okrepčevalnica je bila tokrat še bogateje obložena (kava, čaj, voda, žepki, zavitek in druge slaščice, čokolada, kakiji …), tako da so imeli udeleženci kar nekaj opravka, da so mizo razbremenili bremena. Naslednji reXov tek bo ekipa prostovoljcev Ljudstva tekačev pripravila v soboto, 5. januarja.
Izidi, moški absolutno:
Ženske:
Skupna točke starostnega hendikepa po treh tekmah, moški:
Ženske:
Fotogalerija je na Video je na
VJ (avtor je član organizacijske ekipe teka)
|
|
Stran 10 od 33
