|
|
9. Gorski tek na Malo goro | |
|
KAMNJE 11 06 |
Kamenjci so tudi tokrat svoj gorski tek pripravili izvrstno, na roke jim je šlo še vreme, tako da je 87 gorskih tekačev prizorišče zapuščalo z najboljšimi vtisi. Njihova ocena je, da je Gorski tek na Malo goro ena najbolje organiziranih in najbolj prijaznih tekaških prireditev na Primorskem. In to seveda pomeni tudi v Sloveniji. Če že ne najprijaznejša. Zmagala sta Rok Bratina in Klementina Lemut, slednja tokrat kot članica ŠD Nanos. Mlada organizacijska ekipa, ob pomoči starejših, izkušenih sovaščanov je v pripravo teka vložila veliko energije, kar je bilo tudi videti na dan, ko so se na petkilometrsko progo s kar 800 višinci zapodila množica rekreativnih gorskih tekačev, med katerimi so bili tudi štirje državni reprezentanti (v ekipo za domače EP na Veliki planini so se uvrstili Klementina Lemut, Mihaela Tušar, Maja Peperko in Rok Bratina). Okrepila sta jih nemški tekač Sven Kopf, ki kolesari po svetu in katerega pozornost so pritegnili Kamenjci (noč pred tekmo je prekampiral v vasi), in Fužio Mijači, japonski reprezentant, letnik 1978, ki ga bralci teh zapisov že poznajo. Fužio je bil peti, 13 let mlajši Sven pa celo mesto više. Rok se tačas s treninga na daljših razdaljah preusmerja na bolj šprinterske in strmejše proge in na Mali gori je bil prepričljivo hitrejši od rekonvalescenta, veterana Simona Aliča. Domači šampion Uroš Vodopivec je bil tretji, za navedenima tujcema pa je na šesto mesto prišel Simon Strnad. Med dekleti je zmagala letos odlična Klementina Lemut, njena prednost pred veteranko Mihaelo Tušar je bila dobri dve minuti, tretja pa je bila Maja Peperko. Klementina je ob Mojci Koligar letošnje prijetno presenečenje v ženski gorskotekaški konkurenci, kar se je pokazalo na Ratitovcu. Klementina se veseli svojih lahkih nog, pa tudi preboja Mojce med najboljše, saj skupaj dokazujeta, da ju moramo kljub ne ravno rosnim letom – Klementina je letnik 1981, Mojca pa 1982 – letos uvrščati v sam vrh slovenske konkurence. Ponudba, ki so jo pripravili Kamenjci, je bila kraljevska: od kave, čaja, vode – pripeljali so jo iz doline in bila je tako dobra, da bi jo človek jedel – do tistih močnejših napitkov, več vrst sadja, domačega peciva, pašte ... do super palačink z domačo marmelado. In tja gor pod vrh Čavna so zvlekli tudi kopico nagrad, da so nekateri od najboljših imeli kar nekaj težav s spravljanjem vsega v dolino. Ne pozabimo, da Kamenjci svoje pokale naredijo iz kovanega železa in kamnov, to dvoje pa ima svojo težo. Prisotne je zabaval Peter Vodopivec, ne sicer kakšen velik poznavalec gorskega teka, zato pa je njegov jezik odlično podmazan, možganske vijuge pa domislice proizvajajo sto na uro ...
Izidi:Absolutno, moški:
Absolutno, ženske:
Zmagovalci po kategorijah:ml. člani: Rok Bratina Vsi izidi so na povezavi.
Video je na povezavi.
VJ |
|
|
|
|
|
10. Bistrški tek | |
|
ILIRSKA BISTRICA 10 06 |
Člani TD Bistrc so 10. junija 2017 pripravili jubilejni deseti tek na Črnih njivah. Štel je za članske točke PPT in notranjskega tekaškega pokala (tek na 10 kilometrov), prvič pa so mu dodali trejla na 17 in 31 kilometrov, poimenovali so ju Milanja trail. Častni pokrovitelj Bistrškega teka je bil predsednik republike Borut Pahor (ki pa ga na tek ni bilo, tisto popoldne je z zastavo mahal na nogometni tekmi Slovenija : Malta). Zmagovalca teka PPT sta bila Mihael Marinč in Ana Čufer. Štetje za dva pokala in izdatna promocija sta zagotovila za trenutno stanje PPT visoko udeležbo, na cilju smo našteli 115 tekačev. Mihael Marinč, v Hotedršici drugi, se je prvič veselil zmage na enem od primorskih tekov, medtem ko je v Hotedršici prav tako druga Kristina Bele tokrat osvojila tretje mesto, pred njo sta bili reprezentantka Ana Čufer in šampionka notranjskega pokala Katarina Ožbolt. Matjaž Cukjati iz Zagorja (ob Savi) je tudi tokrat prevozil veliko kilometrov do teka na Primorskem. Ni bil zadnji kot v Hotedršici, za njim sta v cilj prišla še dva tekača. Najslabše jo je odnesel Damijan Volk, tik pred ciljem se je od dehidriranosti zgrudil in so ga na cilj prinesli. Odpeljali so ga v zdravstveno nego, kjer so ugotovili, da njegove težave niso resnejše. Cveto Tavčar je zmagal v svoji kategoriji na vseh dosedanjih tekih, tokrat je upal, da bo zabeležil še deseto zmago (to ni uspelo nikomur). Na njegovo smolo je tekel tudi Stane Ferfila, ki se udeležuje tekem notranjskega pokala, nekdanji (jugoslovanski) državni reprezentant. Stane je bil hitrejši, Cveto je tako ostal brez zaokrožene desetice. V tolažbo mu je dejstvo, da je bil desetkrat najboljši med tekači primorskega pokala. Bistričani so tokrat svojo tekaško ponudbo obogatili s trejloma na 17 in 31 kilometrov. Na prvem je v cilj priteklo 64 tekačev in tekačic, na drugem pa 52. Udeleženci so pohvalili izvedbo in okolje, v katerem so tekli, nekoliko pa so se razhajali glede tega, ali je bilo vzponov premalo ali preveč. Za premočno zmagovalko na 31-kilometrski progi Mojco Koligar jih je bilo premalo, na primer. Pred njo so bili samo trije moški! Mojca, letnik 1982, je vzhajajoča zvezda slovenskega gorskega (in trejl) teka, po tem, ko se je letos odločila zasebnim tekom dodati tekmovalne, je osvojila že kopico prvih mest, med drugim tudi kvalifikacijski gorski tek na Ratitovec (za EP). Najslajše so ji strmine, maratonske in večje razdalje pa so zanjo mala malica. V videu o Bistrškem teku boste našli tudi pogovor z njo. Če iščete favoritinjo za Podbrdo ... Niti Franci Volkar, moški zmagovalec daljše trejl proge, še nima veliko odtečenih trejlov. Ta je bil šele njegov drugi, saj je doslej tekel ravninske teke, in to dokaj uspešno. Morda pa so trejli panoga, v kateri bo še uspešnejši. Na 17-kilometrski progi ni bilo dvomov, kdo je najmočnejši, Gašper Bregar, gorskotekaški reprezentant in eden od ambasadorjev Bistrškega teka, je zmagal z devetimi minutami prednosti. Ambasadorji so bili še Ana Čufer, Barbara Jolič in Goran Jagodnik, košarkar, ki je doma iz Podgrada. Na krajšem trejlu je tekel tudi Japonec Fužio Mijači, za malo je zgrešil absolutne stopničke, bil je četrti, zato pa je bil drugi v kategoriji. Med svojim tokratnim bivanjem v Sloveniji je bil gost Simona Strnada, skupaj sta odtekla tri tekmovalne teke in si ogledala precejšen del gorate Slovenije. Simon je japonskemu prijatelju, ki bi z veseljem prevzel vlogo slovenskega turističnega promotorja v domovini, podaril svoj pokal. Ob pokalu je bil Fužijev kovček poln še drugih dobrot s Primorske, od polente do terana, kar dobro je obtežil letalo proti Tokiu. Nekaj tekmovalcev je imelo težave z usmerjanjem na progah. Večina jih je bila z označbami sicer zadovoljnih, a pri ocenjevanju ustreznosti označb velja pravilo, da mora organizator prisluhniti tistim, ki niso – teh enostavno ne sme biti. Teklo je tudi 86 mladih tekačev, ob njih pa še nekaj deset najmlajših udeležencev cici teka. Skupno število tekmovalcev se je tako povzpelo skoraj do 350, tekači so predstavljali pet držav. Spremljali so jih dokaj številni gledalci, vsi skupaj pa so se veselili prijetnega dneva v naravi. Črne njive so se predstavile kot tekaška destinacija, ki si jo je vredno ogledati in se podati na njene proge. Proge sicer še niso označene, bistriški tekači in planinci pa so dogovorjeni, da kmalu uredijo tudi to podrobnost.
Izidi:10 km:Absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij, člani:Ž +55: Ivanka Širca (AK Pivka) Trejl 31 km:Moški, absolutno:
Ženske, absolutno:
Trejl 17 km:Moški, absolutno:
Ženske, absolutno:
Vsi izidi so na povezavi.
Trije najhitrejši teka PPT na 10 kilometrov: Matej Jurančič, Mihael Marinč, Davor Krašovec (z leve).
Barbara Jolič, ki tokrat ni tekla, in Ana Čufer.
Fuži Mijači z japonsko zastavo. Domov je odnesel poln kovček primorskih dobrot, pokal in nekaj medalj. In lepe spomine na Slovenijo ...
Franci Volkar je ugotovil, da mu trejli ležijo. Konkurenca na vrhu je vse gostejša.
Nataša Adlešič Barba je v Bistrici skoraj domačinka. Za ciljno črto nekaj sekund po končanem teku.
Tanja Božič je tokrat tekla malo bolj zares - in se veselila srebra v absolutni konkurenci.
Mojca Koligar je doslej tekla za svojo dušo, letos pa se je pokazala na uradnih tekih - in takoj skočila na vrh. Njena naslednja preizkušnja je GM4O.
Fotogalerija je na povezavi. Video je na povezavi.
VJ |
|
|
|
|
|
Na Ratitovcu zmagala Cvet in Koligarjeva | |
|
ŽELEZNIKI 04 06 |
Na Ratitovcu, kjer je tekmovanje veljalo za kar nekaj konkurenc in starostnih kategorij, ne samo za točke PGT, med drugim tudi za sestavo državne reprezentance za EP na Veliki planini, sta bila najhitrejša absolutno Miran Cvet (KGT Papež) in Mojca Koligar (ŠD Kekec in Mojca). Sledili so jima Rok Bratina (TD Bovec) in Klementina Lemut (ŠD Nanos) ter Gašper Bregar (KGT Papež) in Jasmina Jelovšek (KGT Papež).
Najhitrejše ženske.
Najhitrejši moški.
Fotogalerija 1 je na povezavi. Fotogalerija 2 je na povezavi. Fotogalerija 3 je na povezavi. |
|
|
|
|
|
Top 3 Kobarid ekstrem | |
|
KOBARID 03 06 |
Hribovskih (praviloma 24-urnih) izzivov je v Sloveniji več, a so večinoma locirani na severu in vzhodu države. Na Primorskem poznamo Gorski maraton štirih občin ekstremno, ki pa vse od prve izvedbe ultraške tekme v Podbrdu ni doživel še nobene ponovitve. Za prijetno osvežitev je poskrbel Renato Lešnik, ki je med preteklim službovanjem v Kobaridu dodobra spoznal tudi tamkajšnje hribe, lani pa je predstavil zamisel, kako povezati tri markantne vrhove na Kobariškem, Krn, Kobariški Stol in Matajur, v hribovski izziv, ki nima kaj zavidati drugim podobnim preizkušnjam. Zaradi lažje sledljivosti pravila velevajo, da se na vsak vrh podamo iz centra Kobarida, in sicer izpred sedeža TŠD Gams, kamor se pred vsakim naslednjim vrhom tudi vrnemo in vpišemo v posebno knjigo (več o pravilih na povezavi). Renatova želja, kot pobudnika, je bila promovirati lepe, a zahtevne trejl poti na tem območju in hkrati spodbuditi vse, ki so željni pravih izzivov. Slednje mu je kar lepo uspelo, saj je po prvem uspešno opravljenem izzivu v lanskem letu padla odločitev, da se tudi trije Istrski tovarji (Edi Sorgo, Matej Plevel in moja malenkost) lotimo preizkušnje, pri tem pa smo se uspeli uskladiti tudi z očetom izziva Top 3 Renatom, da se družno lotimo podviga. Kljub izkušnjam in kilometrom lahko potrdim, da Top 3 nikakor ne gre podcenjevati. Ob nezanemarljivi kilometraži 70 kilometrov namreč postreže s kar 5000 višinskimi metri vzponov. Da je mera polna, se teh pet kilometrov višincev pridobiva praktično brez vmesnih kucljev, zgolj z direktnimi vzponi na tri omenjene vrhove. Kobariška trojka ponudi izredno raznolik teren, od visokogorja, kamnitega terena, gozda, do tekaških delov ... Četverica tekačev se nas je izziva lotila v soboto, 3. junija 2017, ob 5.10. Zaradi 2000 metrov višinske razlike, nadmorske višine in nepredvidljivega vremena na vrhu smo se najprej lotili Krna, na vrh katerega smo prispeli po treh urah in desetih minutah. Obveznemu slikanju je sledil povratek v dolino, po kratkem postanku in polnjenju zalog na sedežu TŠD Gams pa smo se lotili Matajurja. Čeprav je ta vzpon najkrajši, pa zato ponudi najbolj ekstremne strmine. Preudarna taktika nam je omogočila doseči vrh po sedmih urah in 30 minutah (od jutranjega starta). Ob drugem povratku v dolino so nas Gamsovci razvajali s picami in pivom, a je bilo vendarle treba kmalu naprej, saj smo kljub odličnemu tempu želeli zaključiti še pred mrakom. Zadnji vzpon na Stol se je pričakovano najbolj vlekel, še najbolj zaradi izjemno dolgega grebenskega prečenja. Vrh smo dosegli po točno 13 urah, tako da smo si lahko privoščili bolj umirjen spust. Pri tem sta se sicer že dodobra poznala pomanjkanje tekočine in sopara, a smo stisnili zobe in družno zmagovalno pritekli v cilj po 15 urah in 37 minutah, ob 20.47. Zadovoljni nad opravljenim izzivom smo ob skrbi za ponovno hidracijo in polnjenje zalog pretečeno oz. prehojeno pot analizirali še dolgo v noč.
Fotogalerija je na povezavi. Video je na povezavi.
Mitja Volčanšek |
|
|
|
|
|
13. Tek na Špičasti vrh | |
|
ZADLOG 28 05 |
Društvo Trma iz Zadloga je zadnjo nedeljo v maju pripravilo svoj tradicionalni gorski tek na Špičasti vrh, štiri kilometre prijetnega »sprehoda« skozi senčni gozd s 400 metri vzponov. Teklo je rekordnih 110 tekačev, med odraslimi sta bila najhitrejša Marko in Petra Tratnik. Tek na Špičasti vrh je eden tistih tekaških dogodkov, ki s svojo domačnostjo in prijetnostjo že vrsto let privlači ljubitelje teka v naravi, tako Slovence kot Italijane, ki doma takšne izkušnje skorajda ne morejo doživeti. Organizatorji, ki jih vodi Florjan Lampe, ob gostitelju in predsedniku Trme Joštu Rupniku, so najprej naročili lepo vreme, potem pa tekače razvajali – začenši z jutranjo kavo, na koncu pa so prvič postregli tudi s točenim pivom (proti plačilu). Vsi so dobili praktične nagrade, najboljši še tradicionalne pokale matucke. V Zadlogu si lahko udeleženci ogledajo tudi statistiko vseh dosedanjih tekov in svojih nastopov na tem teku. Edino progo bi lahko pokosili, da bi naredila prijetnejši vtis na tekače, sicer pa za tek veljajo najvišje ocene. Najprej je startala mladina na polovični progi. Na cilju sta bila prva starejši deček Robi Rupnik in mlajša deklica Gaja Leban Jež. Omeniti velja, da je bila med starejšimi deklicami najhitrejša Sara Durn, ki smo jo doslej poznali kot zmagovalko ravninskih tekov. Po 35 otrocih se je na progo podalo kar 75 odraslih. Stave so padale na temo moškega zmagovalca; merila sta se (že večkrat prva) Marko Tratnik in Simon Alič, medtem ko pri ženskah ni bilo veliko dilem: če je na startu Petra Tratnik, bo dobila pokal za zmagovalko. Tako se je tudi razpletlo, s skoraj štirimi minutami prednosti je Petra zmagala pred lansko zmagovalko Mihaelo Tušar, presenečenje pa je bilo tretje mesto Anite Gnezda Rupnik, tako rekoč domačinke. Anita je najprej poskrbela za ogrevanje otrok pred njihovim tekom, potem pa še dokazala, da zna dobro gristi v hrib. Marko je bil hitrejši od Simona, razlika je znašala skoraj eno minuto. Zmagovalec je očitno v odlični formi, medtem ko Simon šele gradi svojo pripravljenost po prometni nesreči. To je bilo zelo prijateljsko tekmovanje dveh tekačev (spomnimo se, takoj po Simonovi nesreči je Marko svojo zmago na Gradišču posvetil Simonu). V odsotnosti Simona Strnada je na tretjo stopničko absolutno stopil Jan Božič, tekač trejlov in ultraš iz Idrije, ki je znova dokazal, da mu niti zelo kratke razdalje ne delajo preglavic. Zapletov na progi ni bilo, le ena od tekačic je padla in z nekaj kapljami krvi zamazala majico. Na cilju so jo takoj oskrbeli in hujšega ni bilo. Na razglasitvi izidov je Jošt Rupnik italijanskim tekačem namenil pozdrav v njihovem jeziku. Najboljših absolutno niso klicali, razglasili so samo najhitrejšega, Marka Tratnika. Morda bi prihodnjič lahko naredili še to, tako da bi bil Tek na Špičasti vrh še bolj uglašen z drugimi teki iz pokala PGT.
Izidi:Absolutno, moški:
Absolutno, ženske:
Zmagovalci po kategorijah:ml. dečki: Tone Pivk (OŠ Črni Vrh) Vsi izidi so na povezavi.
Gaja Leban Jež, najhitrejša deklica.
Metulj na kapi Tine Mavrič, tihožitje na Špičastem vrhu. Fotogalerija 1 je na povezavi. Fotogalerija 2 je na povezavi. Fotogalerija 3 je na povezavi. Video je na povezavi.
VJ, foto: Katja Furlan in VJ |
|
|
|
|
|
46. Tek prijateljstva | |
|
HOTEDRŠICA 27 05 |
Teka prijateljstva v Hotedršici, enega najstarejših v Sloveniji, ki ga je na zadnjo soboto v maju pripravilo ŠD Hotedršica za mladinske in članske točke PPT, se je udeležilo 54 odraslih in 151 mladih tekačev. Med prvimi sta bila najhitrejša domačin Borut Albreht in Tržačanka Valentina Bonnani. Konkurenca ženskega teka DM je odtegnila nekaj tekačic, nekaj udeležbe je zmanjkalo zaradi nedeljskega gorskega teka v Zadlogu, pa tudi težave PPT v minulih dveh letih so naredile svoje. Tako smo na startu v Hotedršici, najstarejšega teka v pokalu PPT in enega najstarejših v Sloveniji, našteli samo 54 odraslih tekačev. A dan je bil lep, morda celo prevroč za 12-kilometrsko progo s kar nekaj vzpona, izlet v notranjsko zeleno naravo pa kljub temu nadvse prijeten. Drugo zmago zapored je vpisal domači šampion Borut Albreht (njegovega kolega Jerneja Šemrova je ustavila poškodba iz Petelinj, tokrat je pomagal kot prostovoljec na prijavnem mestu). Sledila sta mu Mihael Marinč in Marko Grobelšek, dolgoletni udeleženec tega teka. Med ženskami je z izdatno prednostjo zmagala Valentina Bonanni. V Hotedršici je že tekla, vendar je od takrat minilo kar nekaj let. Dolgo so namreč ločevali moški in ženski tek, ženske so tekle na krajši progi. Valentini je prav prijalo teči v naravnem okolju, ki ga v Trstu pogreša, pri tem je zelo uživala. Vse tri najhitrejše so bile zmagovalke višjih starostnih kategorij, ob Valentini in Kristini Bele tudi najstarejša, Janja Torkar Božič. Seznam finišerjev je zaključil Matjaž Cukjati, neverjetno vztrajni tekač, ki se po preboleli boreliji posveča teku, na katerem krepi svoj organizem. »To je bila moja najtežja tekma doslej,« je povedal. Med mladino so bili najuspešnejši tekači ŠD Nanos in AD Posočje s po štirimi zmagami. Zmagovalec najstarejše fantovske kategorije Jan Dekleva iz Buj v Brkinih, letnik 2002, član AK Koper, je tekel še na članski razdalji in zasedel odlično peto mesto. Za LT je na cilju samozavestno povedal, da takšna uvrstitev ustreza njegovim pričakovanjem. Mesto više, četrta absolutno, je bila Kristina Ipavec iz Idrije, letnik 2001, še lani tekačica mladinskih tekov, ki letos niza visoke uvrstitve v članski konkurenci.
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij, člani:Ž +55: Janja Torkar Božič Mladina:Deklice 2010 in mlajše: Neli Žgur (ŠD Nanos) Vsi izidi so na povezavi.
Fotogalerija 2 je na povezavi. Video je na povezavi. VJ |
|
|
|
4. Ice Power Čaven vertikal km | |
|
LOKAVEC 21 05 |
Triatlon klub Ajdovščina je v sodelovanju z Združenjem za gorski tek pri Atletski zvezi Slovenije in Primorskimi gorskimi teki 21. maja 2017 četrtič pripravil gorski tek na Čaven, tokrat poimenovan Ice Power Čaven Vertikal km (brez sponzorjev bi se takšna prireditev finančno le stežka izšla). Nastopilo je 93 odraslih tekačev in 42 otrok, med prvimi sta zmagala Miran Cvet z rekordom in Klementina Lemut. Uvrstitve so veljale za PGT in pokal Slovenije v gorskih tekih, to je bila prva tekma te sezone na državni ravni. Miran Cvet, lastnik rekorda čavenskega vertikala, 4,4-kilometrskega vzpona s 1074 višinci, še sam ni pričakoval novega rekordnega dosežka. Lepo vreme, brez sopare, ne preveč blata na spodnjem delu proge, predvsem pa Miranovo trdo delo v zimskem času. Rekord veterana, ki nas še vedno osuplja s svojimi izrednimi dosežki, nakazuje, da utegne tudi na evropskem prvenstvu v gorskem teku, tega letos pripravlja Slovenija na Veliki planini, igrati pomembno vlogo. Drugi je bil pol mlajši Rok Bratina, onadva sta edina ostala pod 40 minutami, za katerega je bila ajdovska strmina vmesni test pred precej drugačno tekmo, gorskim maratonom za serijo Skyrunner v Španiji naslednji vikend. Tudi Rok je bil po čavenski tekmi zadovoljen s stopnjo pripravljenosti po trdem treningu. Tretji je bil stalni članski reprezentant Gašper Bregar, presenetljivo četrti pa Simon Alič. Presenetljivo zato, ker je bila to njegova prva tekma po prometni nesreči, ko niti še ni končal s terapijami in operacijami. Dodajmo, da je dan prej skočil na Blegoš, ne sicer tekmovat na tamkajšnjem trejlu, kjer je bil serijski zmagovalec, tokrat je bil gledalec. Ko že omenjamo trejl K-B-K in Hotavlje, dodajmo, da sta si dvojni nastop privoščila Simon Strnad in Mihaela Tušar. Simon je v Hotavljah proslavil abrahama in zmagal v enem svojih najboljših nastopov, kot je povedal za LT, na Čavnu pa je zmagal v svoji kategoriji – in tudi tam tekaške prijatelje povabil na prigrizek in kozarček pijače. Mihaela je na obeh tekmah stopila na drugo stopničko, na Čavnu pa kmalu po prihodu na cilj odhitela naprej po opravkih. Tretja na Čavnu je bila novinka, kar zadeva nastope na tem vertikalu, Gorenjka Tina Klinar, za katero so številne zmage na gorenjskih tekmah. Izjemne strmine ji niso ravno pisane na kožo, ta nastop pa se ji je izšel bolje od pričakovanj in na Primorskem je uživala. Zmaga v ženski konkurenci je šla nekoliko presenetljivo domačinki Klementini Lemut, to je bil njen prvi nastop v majici ŠD Nanos. Dosedanja nastopa na domačem vertikalu ji nista prinesla stopničk, pa tudi časa nista bila vrhunska, tokrat pa je zmagala v boju sama s seboj in malo manj s konkurenco ter svoj čas izboljšala za tri minute. Njena srčnost, s katero se podaja na proge, navdušuje in je lahko za zgled. Na progi smo videli še eno primorsko šampionko. Po dolgih letih se je enega od tekov na domačem terenu spet udeležila Pavlina Margon, pred poroko Ferjančič, večkratna zmagovalka PPT. Nekdanja prvakinja ravninskih tekov se je preizkusila na strmini in jo kar dobro obvladala. Mimogrede: v otroških kategorijah je bilo slutiti, da gorski tek na Primorskem dobiva zamah in da utegnejo sedanjim odličnim tekačicam slediti mlajše naslednice. In še: tekmo si je ogledala tudi Jana Bratina, še ena domača šampionka, tudi že zmagovalka Čavna, tokrat netekmovalno, v veselem pričakovanju (rok ima sredi junija). V mladinski (otroški) konkurenci so si medalje razdelili člani različnih klubov, KGT Papež, ki običajno dominira v tej konkurenci, tokrat ni osvojil nobene zlate medalje. Je to obet kakovostne rasti in razcveta slovenskega gorskega teka v novih okoljih?
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij:St. veteranke: Mihaela Tušar Vsi izidi so na povezavi.
Fotogalerija 1 je na povezavi. Fotogalerija 2 je na povezavi. Fotogalerija 3 je na povezavi. Video je na povezavi.
VJ |
|
|
|
|
|
Trejl Kopačnica-Blegoš-Kopačnica | |
|
HOTAVLJE 20 05 |
Za osmo izvedbo svojega gorskega teka so člani ŠD Marmor Hotavlje progo prek Blegoša speljali na novo. Poimenovali so jo KBK Trail, dolga je 19,8 kilometra, vzponov na njej pa je za 1189 višinskih metrov. Najhitreje sta z njo opravila Simon Strnad in Mojca Koligar. Teklo je 150 tekačev, organizatorji pa so se kot vselej trudili prireditev narediti čimbolj prijetno. To jim je uspevalo, žal pa jim je nekoliko spodrsnilo pri varovanju proge oziroma usmerjanju tekačev. Zmagovalec je pri koncu proge zgrešil pravo smer. Po nekaterih ocenah je pretekel dodatnih 500 metrov, tako da se odločitev organizatorjev, da mu kljub temu dodelijo zmago, ne zdi sporna. Na progi se je izgubljal še najmanj en tekač (po naših podatkih), kar kaže na to, da bodo morali pri izvedbi usmerjanju posvetiti več pozornosti. Novo progo so tekači sicer sprejeli z odobravanjem, sprememba je bila ocenjena kot dobrodošla. Veteran Simon Strnad je zmagal pred Martinom Štendlerjem in Gorazdom Šornom, ob tem pa proslavil svoj 50. rojstni dan. Za LT je povedal, da je po progi kar letel, bil je izredno razpoložen, to je bil eden njegovih najboljših nastopov. Konkurenca je bila nekoliko okrnjena, ker so nekateri tekači, sicer redni udeleženci teka KBK, v soboto počivali in se pripravljali na nedeljo, ko je bil napovedan čavenski vertikal, tudi za točke PGT in slovenskega gorskotekaškega pokala. Izbira terminov ni bila najbolj posrečena, saj nima smisla, da si dva teka iz istega pokala (PGT) konkurirata v dveh zaporednih dneh. Med ženskami je zmagala – kar nekoliko presenetljivo – Mojca Koligar pred Mihaelo Tušar in Sašo Pisk. Mihaela je bila druga tudi dan pozneje, na Čavnu. Tek je štel tudi za Pušeljc gorskih tekov.
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci po kategorijah:M 1988 in mlajši: Jan Božič (Idrija) Vsi izidi so na povezavi.
Fotogalerija 2 je na povezavi. Fotogalerija 3 je na povezavi.
VJ, foto LT, Simon Rusjan |
|
|
|
Najhitrejša dekleta: Mihaela Tušar, Mojca Koligar, Saša Pisk.
|
|
33. Petelinjski tek | |
|
PETELINJE 20 05 |
Čeprav se število odraslih tekačev na 12- in 4-kilometrski progi 33. Petelinjskega teka ni povzpelo prek sto, ta tek ostaja med najbolj množičnimi v PPT. Za to je poskrbela mladina, teklo je kar 195 mladih tekačev, ob njih pa še 61 odraslih na daljši in 28 na krajši progi. Na daljši progi sta slavila Andrej Lindič in Lucija Krkoč. Vreme organizatorjem iz Vaškega društva Petelinje ni šlo ravno na roke, tekači pa so dežja že vajeni in jih ni spravil s tira. Zmagovalka med ženskami Lucija Krkoč je prišla v cilj za šestimi moškimi, kljub temu, da je tekla s precejšnjo rezervo. Pet minut in pol za njo je tek končala domačinka Kristina Bele, tretja pa je bila še ena Kristina, Ipavec, ki je še lani tekla mladinske teke, zdaj pa je že stopila na stopničke za absolutno najboljše! Lucija je za LT povedala, da se je za nastop odločila šele ob treh popoldne, pa še to bolj iz družabnih motivov kot iz tekmovalnosti. Čuti namreč še posledice zadnjih napornih nastopov in bolezni iz prejšnjega tedna, zato je v Petelinjah tekla z rezervo. »Vse je bilo v redu, še dež, tistih nekaj kapelj, je med tekom popustil. Res, razmere so bile odlične, ni bilo vroče, zrak je bil super. Organizacija je bila OK, počutili smo se kot doma, tudi proge so bile dobro označene,« je povedala Batujka. Med najhitrejšimi moškimi na vrhu razlike niso bile tako velike. »Domačina«, Postojnčana Andrej Lindič in njegov starejši someščan Robert Petrovčič, sta vzela v sendvič Ljubljančana Marka Grobelška, rednega udeleženca primorskih tekov. Robert se je po daljšem času veselil absolutnih stopničk, ob Kristini je bil najuspešnejši predstavnik domačega tekaškega kolektiva AK Pivka. V mladinski konkurenci je največ, pet prvih mest pobral ŠD Nanos, sledilo mu je s tremi AD Posočje. Tudi tokrat so zmagovali tisti, ki jih največkrat vidimo na vrhu stopničk, boj za najvišja mesta pa še nekaj časa ne bo končan. Seznam zmagovalcev Majskega teka je spremenjen le na dveh mestih, Neža Lenarčič in Tjaž Dolgan, oba člana AK Pivka, sta na domačem teku skočila na prvo mesto. Bistričan Jan Dekleva je tokrat nastopil za TD Bistrc (še v Ajdovščini za AK Koper), njegova prednost pred Pivčanom Patrikom Požarjem pa je znašala »samo« slabih 20 sekund.
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij, člani:Ž +55: - Mladina:Deklice 2010 in mlajše: Neli Žgur (ŠD Nanos) Vsi izidi so na povezava.
Mladim tekačem je delal družbo dež. Zanje so, tako kot vedno, poskrbeli brez plačila startnine.
Najhitrejši trije.
Dež je bil marsikomu bolj v zabavo kot napoto.
Podelitev priznanj in še kaj zanimivega se je dogajala pod streho.
|
|
|
|
|
|
14. Majski tek | |
|
AJDOVŠČINA 13 05 |
Zavod za šport Ajdovščina je 13. maja 2017 pripravil 14. Majski tek. Udeležilo se ga je 129 odraslih (toliko jih je tek končalo) in 201 otrok. 330 tekačev je bilo deležnih odlične organizacije, vreme pa je bilo naklonjeno mladini in nekaj manj odraslim. Tako med mladino kot pri odraslih je bilo najuspešnejše ŠD Nanos z dvakrat po petimi zmagami, njegova članica Lucija Krkoč je postavila ženski rekord proge. Organizatorji so se tudi letos potrudili. Zagotovili so varstvo za otroke tekačev, delili praktične nagrade vsem, potolažili lakoto in pogasili žejo (odrasli so bili deležni kosila), vsi so si lahko privoščili sladoled, namesto medalj so najboljši prejeli pokale ... Tekači so lahko preverjali ostrino vida in ugotavljali sestavo svojega telesa. Vreme se je izkazalo s svojo nezanesljivostjo, aprilske manire je preneslo v sredino maja. Mladina je še uživala v soncu, odrasli, ki so startali dve uri za otroci, pa so že imeli opravka z dežjem. Najhitrejši so sicer prišli do cilja suhi, čeprav so zaradi visoke vlažnosti teže dihali, večino pa je dobro opralo. Po plohi in kosilu je razglasitev izidov spet potekala v prijetnih razmerah. Pet od šestih tekačev in tekačic na stopničkah za absolutno najboljše je prispevalo ŠD Nanos. Zmagovalec Marko Tratnik je povedal, da sopara ni dovoljevala boljših časov. Visoka vlažnost je ovirala tudi Lucijo Krkoč, a ne ta okoliščina ne utrujenost zaradi svetovnega teka v Čilu (Lucija je obljubila zapis za Ljudstvo tekačev) nista ustavila šampionke iz Batuj na poti do rekorda. Popravila je svojo znamko, staro devet let, zato pa ji na cilju ni preostalo kaj veliko moči. Na progi jo je spremljal Borut Malavašič. V Ajdovščini so upali, da bo tekel tudi Albert Lazar, saj je bil Majski tek na sporedu dan po njegovem 80. rojstnem dnevu. Berto zaradi družinskega praznovanja v Ajdovščino ni uspel priti. Brez misli nanj pa ni šlo: tri najhitrejša dekleta so mu sredi naliva, za video posnetek Ljudstva tekačev, v svojem in imenu sotekačev, namenila priložnostno voščilo. Berto, vse najboljše, želimo ti, da bi še dolgo tekel z nami! Med mladimi tekači je večina zmagovalcev prejšnjega teka v Tolminu obranila vrh stopničk. Ajda in Žana Sovdat sta dali popra fantom iste starosti, od Ajde je bil hitrejši samo Rok Kopatin, Žane pa ni prehitel nihče od pripadnikov »močnejšega« spola. Postavni Jan Dekleva je spet premočno zmagal med najstarejšimi fanti (s skoraj poldrugo minuto prednosti na dvokilometrski progi) in upa, da bo nadaljeval uspešne nastope na državnem prvenstvu – prejšnji mesec je osvojil svojo prvo medaljo na tej ravni tekmovanja, bronasto.
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij, člani:Ž +55: Janja Torkar Božič (ŠD Nanos) Mladina:Deklice 2010 in mlajše: Neli Žgur (ŠD Nanos) Vsi izidi so na povezavi.
Ajda Sovdat in Rok Kopatin sta bila najhitrejša v letniku 2006, Ajda za Rokom ni prav veliko zaostala.
Fotogalerija 2 je na povezavi. Video je na povezavi. VJ |
|
|
|
|
|
7. Tek čez Veliko gradišče | |
|
VRHPOLJE PRI KOZINI 07 05 |
Člani ŠRD Vrhpolje so na prvo majsko nedeljo sedmič pripravili svoj Tek čez Veliko gradišče. Za točke PGT je teklo devet otrok in 61 odraslih, med katerimi sta bila na cilju osemkilometrske proge z dobrimi 240 višinskimi metri najprej Uroš Vodopivec in Mihaela Tušar. Konkurenca v mladinskih tekih ni bila ravno najmočnejša, pokazalo pa se je, na čem (kom) slonijo gorski teki mladine. Na nekaj družinah, kjer se starši zavedajo pomena rekreacije za otroke in vedo, kako koristen je tek v naravi. Kar štiri mlade tekače je na start postavila družina Leban Jež s Tolminskega, dva družina Močnik, tudi s tistega konca, še dva Furlanovi iz prestolnice primorskega teka Podnanosa, tem pa je delal družbo letos redni udeleženec PGT iz ajdovske družine Kerkoč (Pavel pa je tudi prostovoljec Istrskega maratona). V vozičkih sta na svet radovedno kukala še dva člana družin s Tolminskega, ki bosta čez leto ali dve že okrepila konkurenco na startu. Mladina je tekla na 900 metrov dolgi progi kar zahtevnega profila. Vreme je bilo tekačem naklonjeno, saj oblaki iz koprske smeri okrog poldneva niso prinesli dežja. Je pa bila proga še kar blatna. Nekatere je to motilo, druge manj, toda če tečeš v naravi v obdobju še aprilsko muhastega vremena, tudi prek kakšnega potočka, moraš računati na to, da boš na cilj pritekel blaten in ne prav suh. Zmagovalec Uroš Vodopivec je z nastopom v Vrhpolju zaokrožil naporen teden s številnimi kilometri. Zjutraj se je bil namenil odteči proti Čavnu, a vreme ni bilo najbolj prijazno, zato je spremenil načrt. Na cilju je bil v dobre pol ure, rekord Marka Tratnika izpred dveh let, Marko je doslej edini, ki je tekel pod mejo 30 minut, je ostal nedotaknjen, tako kot rekord njegove sestre Petre. Drugi je bil Simon Strnad, tako kot lani, še s ponedeljkovim Triajurjem v nogah, tako kot zmagovalka Mihaela Tušar. Tretji Uroš Rozman, Gorenjec, in druga Serena Kuhar, Tržačanka, sta bila nova obraza na tem teku. Četrti je bil Aleš Štor. Po njegovi izjavi na cilju »spet to četrto mesto!« lahko sklepamo, da je Aleš že sit »lesenih« medalj. Veteran Slavko Prezelj, »Pink panter«, je tekel z desno roko v gumijasti zanki, ki je podpirala natrgane (strgane?) mišice desne roke. Slavc že nekaj časa čaka, da mine čakalna doba za slikanje roke in da zdravniki ugotovijo, kaj je narobe z njo. In zakaj medtem teče? »Tako me še najmanj boli,« stoično odgovarja Slavc. Naslednji v vrsti primorskih gorskih tekov bo K-B-K Trail 20. maja, dan pozneje pa mu bo sledil vertikal na Čaven.
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci po kategorijah:M 1988 in mlajši: Aljaž Plevnik Vsi izidi so objavljeni na povezavi.
Mladi tekači na startu.
Fotogalerija 2 je na povezavi. Video je na povezavi.
VJ, foto: VJ, Katja Furlan |
|
|
|
|
|
Zmagoslavje primorskih deklet na Teku trojk | |
|
LJUBLJANA 06 05 |
V okviru 61. pohoda Pot ob žici so v Ljubljani pripravili tradicionalni tek trojk na 12,5 in 29 kilometrov. Od takrat, ko so italijanski okupatorji Ljubljano obdali z bodečo žico, je minilo 75 let. V spomin na tiste vojne čase so si udeleženci pohoda podali roke in tako objeli mesto heroja. Sodelovalo je 40.000 ljudi, tekmovalo je 1800 trojk, tudi osnovnošolci in dijaki. Med osnovnošolci sta fantovska ekipa OŠ Bovec (Gaberšček, Kravanja, Kenda) in mešana trojka (Žagar, Melihen, Grahovič) osvojili tretji mesti. Najuspešnejši tekaški kolektiv je bil ŠD Nanos iz Podnanosa z dvema absolutnima zmagama in še enim drugim mestom, še eno primorsko zmago so prispevala dekleta iz trojke Vstala Primorska.
Izidi:12,5 km, moške trojke:
Ženske trojke:
Mešane trojke:
29 km, moške trojke:
Ženske trojke:
Mešane trojke:
Vsi izidi so na povezavi.
Vstala Primorska, najboljša ženska trojka na krajši progi.
Fotogalerija 1 je na povezavi. Fotogalerija 2 je na povezavi.
VJ |
|
|
|
|
|
21. Triajur | |
|
SOVODNJE V BENEČIJI 01 05 |
V Benečiji so 1. maja 2017 pripravili 21. Triajur, štafeto gorskih kolesarjev in gorskih tekačev od vznožja Matajurja do njegovega vrha, s spustom do vasi Mašere. Najuspešnejši Slovenci so bili trojka Slovenke (Marija Medja, Mihaela Tušar, Urša Trobec) in Simon Strnad, prve z drugim mestom med ženskimi ekipami, Simon pa s tretjim mestom med solisti. Ponedeljek je bil idealen za »sprehajanje« po pobočjih Matajurja, sončen, z ne premočnim vetrom, proga pa je bila po dolgih letih enkrat brez snega in z odličnim oprijemom. Vse to, v kombinaciji z mladostjo tekmovalcev, je botrovalo kar nekaj rekordnim dosežkom. Domačini, pretežno zamejski Slovenci, so se z organizacijo spet izkazali, čeprav je mogoče slutiti, da se je finančna podpora izvedbi v zadnjih letih nekoliko zmanjšala. To se je letos ujemalo z obsegom nastopov slavnostnih govorcev, na prejšnjih prireditvah že kar nadležno dolgoveznih, tokrat pa razmeroma jedrnatih (tekmovalcem se po vloženem naporu ne da kaj veliko poslušati). Slovesnost je – kot vselej – povezovala Chiara Iussig (Jusič), mamica nekajmesečne Agnese. Kralj zadnjih šestih izvedb Triajurja Simon Alič tokrat ni sodeloval. Želel si je sicer na Matajur, vendar posledice nesreče (padec s kolesom) še niso sanirane, trenutno je v pričakovanju operacije ključnice. Na vrhu uvrstitev solistov, tistih, ki sami opravijo s celotno progo, ga je zamenjal mladi Avstrijec Max Doecke, ki je sicer zabeležil čas pod dvema urama, vendar ostal daleč za Aličevimi časi. Lani drugi Simon Strnad je za pol minute zaostal za lansko uvrstitvijo, bil je tretji, česar pa ni mogoče šteti za neuspeh, saj je še v soboto tekel na enem od vipavskih trejlov (in tudi tam zasedel drugo mesto). Na Matajur je tokrat pripeljal še mlado moč, Gorenjca Jureta Ribnikarja, ki se je do nedavnega ukvarjal z gorskim kolesarstvom, pred letom dni pa je prešel na gorski tek. Jure je med drugim zmagovalec letošnje kranjske zimske tekaške lige. Matajurja se je lotil z nekaj rezerve, kljub temu zasedel četrto mesto med solisti, tekma pa ga je navdušila, zato ga je na njej mogoče pričakovati tudi prihodnje leto. Simon je bil na vzponu med solisti drugi najhitrejši in na kolesu tretji, Jure pa je bil tretji tako na vzponu kot spustu. Ko se bodo v Sovodnjah zbrali on in oba Simona, bo na pobočjih Matajurja zabavno ... Med ženskami je bila konkurenca logično manj huda, nastopila je samo ena solistka, videli pa smo sedem ekip. V tej druščini se je odlikovala ekipa Slovenke, vse njene članice so že veteranke, z drugim mestom. Sestri Urša in Marija, slednja je v športnih krogih bolj znana kot Marička, ter Mihaela so mladini pokazale zobe. Modrost jim je pred startom narekovala previdnost v napovedovanju, a se je vse izteklo na najboljši način. Mihaela in Urša sta bili na svojih odsekih (vzpon in spust) drugi, Marička pa tretja na kolesu. Marička se je na Matajur vrnila po nekaj letih odsotnosti, velja pa za eno od legend Triajurja. Tokrat je bilo slovenskih tekmovalcev več kot običajno, kakšnih 25 od 200 (naša ocena). Zabeležili so še nekaj dobrih uvrstitev, kar pa za večino niti ni zelo pomembno. Na Matajur pridejo, ker jim ta ponuja zanimivo okolje, prijetno družbo in zabavo. Med njimi je bila tudi tokrat družina Žagar-Fratina iz Srpenice. Skupaj z mamo Tino je tekmoval sin Nejc, oče Boštjan pa je bil solist. Tina napoveduje, da se jim bosta kmalu pridružila še dva družinska člana. Triajur je zanje ena od prednostnih družinskih zadev ...
Izidi:Moške in mešane štafete:
Ženske štafete:
Solisti, moški:
Ženske:
Vsi izidi so na povezavi.
Fotogalerija je na povezavi. Video je na povezavi. VJ |
|
|
|
|
|
Trejli Vipavske doline | |
|
GRADIŠČE PRI VIPAVI 29 04 |
Športno društvo Tura je zadnji vikend v aprilu tretjič pripravilo gorske trejle, združene v prireditvi 360 stopinj Vipavske doline. Prijavilo se je več kot 500 tekačev, startne številke jih je dvignilo 435, na ciljih treh trejlov, 25, 50 in 100 km, pa so jih našteli 390. Zmagovalca najdaljše, kraljevske preizkušnje sta bila Marjan Zupančič in Žana Andreeva, postavljeni so bili trije rekordi. Čudovito vreme, z običajno burjo na Nanosu, je omogočilo teke brez večjih zapletov, prav tako čudovito pa je bilo tudi vzdušje na prireditvi. Bilo je nekaj padcev in slabosti na progi oziroma cilju, takšnih težav, ki sta jih lani povzročala dež in mraz, pa tokrat ni bilo. Tekači so prišli iz 18 držav, ob Slovencih je bilo največ Italijanov, na seznam se je zapisala celo Kanada. Padli so trije rekordi, moška na 25 in 100 km ter ženski na 50 km, najgloblji vtis pa sta naredila Petra Tratnik in Anže Šenk. Petra je prvič tekla na 50-kilometrskem trejlu, doslej je bila njena najdaljša preizkušnja cestni maraton. Na cilj je pritekla še polna moči, z lahkoto, ob tem pa vpisala za 46 minut boljši čas od dosedanjega rekorda. Najbližja zasledovalka je za njo zaostala za 41 minut. Zdi se, da je Petra našla disciplino, ki ji nadvse ustreza; rojena je nova zvezda slovenskega trejla. Anže se je že večkrat izkazal na dolgih progah, tokrat pa je presenetil s tem, kako dobro je pariral šampionu Marjanu Zupančiču na ekstremno dolgi progi. Impresivno je bilo videti z ramo ob rami teči peresno lahkega Marjana in orjaka (za gorskotekaške pojme) Anžeta, ki je svojih 90 kilogramov prenašal vseh 100 kilometrov enako uspešno kot pol lažji Marjan. Ta mu je uspel pobegniti šele v finišu teka, sicer pa sta oba po enkrat padla. Anžetu je kožo na kolenu držala skupaj hlačnica, vendar jo je bolj skupil Marjan, potolčen je bil po kolenih, ramenu in obrazu. Pa da ne bi kdo mislil, da je bil njun tek počasen! Oba sta prišla na cilj skoraj uro hitreje od lanskega rekorda Tonija Venclja (letos je organizatorjem pomagal kot metla). Tretji je bil Alen Božič, njegov čas pa je bil boljši od Zupančičevega predlani, ko je ta prvič zmagal na vipavski stotici. V ženski konkurenci je zmagala Žana Andreeva, ki je lani tekla na pol krajši razdalji, rekorda Ajde Radinje izpred dveh let pa ni ogrozila. Nataša Robnik je bila druga, tretje mesto je zasedla Madžarka Judit Szabo. Zadnjeuvrščeni ultraš na stotici je bil na cilju v nedeljo ob 7.27, po 25 urah in 24 minutah teka/hoje. Ta preizkušnja je bila težavna tudi za organizatorje, ki so vso noč dežurali in spremljali tekače, njihovi prostovoljci zaslužijo priznanje (in zahvalo) prav tako kot tekači. Na 50 km je Marko Tratnik obranil lansko zmago, čas pa je bil slabši za deset minut. Na progi mu je preglavice delal Sylvain Vouillamoz, a je Francoz na koncu omagal in v finišu zaradi bolečin v nogah bistveno spustil tempo. Prehitela sta ga Janez Justin mlajši in Petra Tratnik; v absolutni razvrstitvi je bila Petra počasnejša samo od brata Marka in Janeza (isto uvrstitev, tretje mesto absolutno, je lani na 25 km dosegla Lucija Krkoč). Petri je sledila postavna Avstrijka Martina Trimmel, tretja je bila Mojca Koligar. Na srednje dolgi progi je tekel tudi Boštjan Vasle, direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj, tako rekoč najvišji predstavnik države na prireditvi. V svoji kategoriji je osvojil bron, za Ljudstvo tekačev pa je priznal, da je v kar dobri formi – in da nekaj podobnega velja tudi za slovensko gospodarstvo. Na najkrajši, 25-kilometrski progi je Aleš Žontar postavil rekord, za pet minut je popravil lansko znamko klubskega kolega iz ŠD Nanos Aleša Štora (domači tekači iz Vipavske doline in okolice so bili množično prisotni, ŠD Nanos pa je pridno pobiral medalje). Simon Strnad je bil drugi, le nekaj sekund za njim je na cilj pritekel Matic Čačulovič, Štor pa je bil tokrat četrti. Med ženskami je na najkrajši progi slavila Tamara Čelesnik, za rekordom Lucije Krkoč je zaostala za pol ure. Druga je bila Italijanka Ida Parisi, to mesto si je pritekla v zaključnem spustu, kar je njena močna stran. Na cilju je bilo nekaj zmede, ker je tekla z modro startno številko, kar naj bi pomenilo, da teče na 50 km, a so organizatorji pojasnili, da je pred startom prosila za prestavitev na krajšo progo. Marija Turšič je za malo presegla mejo treh ur in pobrala priznanje za tretje mesto. Letos sta tekli samo dve štafeti, boljša je bila tista, ki so jo sestavili v Primorskih gorskih tekih. Tekači so hvalili organizatorje in lepote Vipavske, letošnji trejli jim bodo ostali v zelo lepem spominu.
Izidi:100 km:Moški:
Ženske:
50 km:Moški:
Ženske:
25 km:Moški:
Ženske:
Štafete (100 km):
Izidi so na povezavi.
Najhitrejši na 100 kilometrov, manjka Madžarka Judit Szabo. Fotogalerija 1 je na povezavi. Fotogalerija 2 je na povezavi. Fotogalerija 3 je na povezavi. Fotogalerija 4 je na povezavi. Video je na povezavi.
VJ, foto: organizatorji UTVV, VJ |
|
|
|
|
|
Bubin gorski tek | |
|
COL 23 04 |
V spomin na Silva Tratnika – Bubo je društvo Trillek s Cola 23. aprila 2017 trinajstič pripravil gorski tek in pohod na Javornik. Na devet kilometrov dolgi tekaški preizkušnji z dobrimi 600 metri vzponov sta spet slavila Marko in Petra Tratnik, domačina iz Žagoliča. Prvič se je zgodilo, da je na tem teku nastopil neevropejec, Japonec Mijači Fudžio. Na Colu je bilo ob startu sedem stopinj Celzija, sijalo je sonce, na cilju pod vrhom Javornika, na višini 1156 metrov, pa sta bili bori dve stopinji, tako da tekačem ni bilo lahko, še zlasti zato, ker je burja okrepila občutenje mraza. Proga je bila spremenjena, za pol kilometra krajša kot doslej, a zato na nekaterih mestih bolj strma. Marko Tratnik je tekel svoj tempo in na cilju povedal, da bi bil lahko čas boljši, če bi se bil prisiljen boriti za zmago. Ima tudi nekaj težav z nogo, a jim je bil s svojo gorjansko trmo kos. Uroš Vodopivec ga ni ogrožal, saj tačas ni dovolj pripravljen za takšen izziv, poleg tega pa so mu domača opravila pobrala nekaj moči. Na tretjem mestu je bil tekač, ki ga tam ni nihče pričakoval, domačin Dominik Šemrl. Kar nekam nerodno mu je bilo na stopničkah, ko je prejemal pokal za svoj dosežek. Dominik je zagotovo tekaški potencial, ki še ni rekel zadnje. Morda nam bo z novim odmevnim dosežkom postregel na čavenskem vertikalu ... Japonski reprezentant v gorskih tekih Mijači Fudžio, za prijatelje Fuži, je pritegoval pozornost in se odzival na gostoljubnost tako organizatorjev kot sotekačev. Njegov čas sicer ni bil vrhunski, vedeti pa moramo, da je moral svojo energijo v štirih dneh, kar jih je prebil v Sloveniji, razporediti na kar nekaj napornih preizkušenj. Najprej let iz Tokia prek Frankfurta do Brnika, nato sobotni nastop na Joštovem trejlu, nedeljski Col, ogled Postojnske jame in v ponedeljek vrnitev v Tokio (na delu njegovih poti po Sloveniji ga je prevažalo Ljudstvo tekačev). K nam je prišel samo zaradi dveh tekov, pot ga je stala tisoč evrov, kar pa je stoično prenesel. Povedal je, da zelo rad pride v Slovenijo. Tekel je že na Grintovec, Šmarno goro, opravil je s podbrškim maratonom, letos pa ga k nam verjetno ne bo več. Fuži, letnik 1978, je tekaški trener in organizator tekov – in seveda tudi tekač, državni reprezentant na svetovnih gorskotekaških tekmovanjih (na Japonskem gorski tek ni tako razvit kot ravninski teki, kar dokazujejo številni Japonci z maratonskimi medaljami na največjih svetovnih tekih). Na Javornik je tekel zelo lahko oblečen. Na vrhu je priznal, da mu ni ravno toplo, vendar pa se mu ni mudilo s preoblačenjem, še prej je pri Pirnatovi koči sredi mrzlih oblakov poziral z japonsko zastavo. Organizatorji so se mu za to, da je lokalni tek promoviral v medkontinentalnega, zahvalili s spominsko majico, od Ljudstva tekačev pa je za spomin dobil kapo Primorskih gorskih tekov (in poročevalec LT je od njega dobil majico odlične japonske kakovosti ...). Med ženskami je bila najhitrejša še sveža primorska prvakinja v polmaratonu (Intesa Sanpaolo Bank 4. Istrski maraton) Petra Tratnik. Pozen odhod v posteljo v noči pred tekom ji očitno ni odvzel hitrosti in moči, pred drugouvrščeno veteranko Mihaelo Tušar si je pritekla dobrih sedem minut prednosti in pred tretjo, prav tako veteranko, Uršo Trobec še dodatno poldrugo minuto. Med zmagovalci kategorij ni bilo veliko novih imen, Tine Valič tudi po Javorniku v najstarejši kategoriji ostaja nepremagan. Organizacija je tekla po ustaljenem voznem redu, testeninam je na Colu sledil sladoled, le na razglasitev je bilo tokrat treba čakati nekaj minut dalj časa, kot smo bili vajeni doslej. Naslednji tek iz serije PGT bo 7. maja tek prek Velikega gradišča (Vrhpolje pri Kozini).
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci po kategorijah:M 1988 in mlajši: Anej Likar (ŠD Nanos) Vsi izidi so objavljeni na povezavi.
Fotogalerija je na povezavi. Video je na povezavi.
|
|
|
|
|
|
Tek v Belo 2017 | |
|
IDRIJA 22 04 |
Idrijski Tek v Belo je že tradicija. Zadnja leta ga pripravlja mladina, Zveza društev Mladinski center Idrija. Letos so ob teku za odrasle v okviru PPT, ob sponzorstvu Kolektorja, pripravili tudi netekmovalni tek za otroke z udeležbo 89 najmlajših idrijskih tekačev in tekačic. Na teku za točke primorskega pokala smo našteli 97 tekmovalcev, najhitrejša pa sta bila Aleš Žontar in Saša Pisk. Tek je v prejšnjih letih praviloma imel težave z vremenom, tokrat pa je bilo takšno, kot si ga lahko samo želiš, verjetno najlepše v vsej zgodovini te prireditve. Tekačev ni bilo prav veliko, če se ne bi na vabilo odzvali domačini (Idrijčani so sposobni na velike tekaške prireditve poslati tudi nekaj sto tekačev!), bi bile številke še manj razveseljujoče. Po rekordnem istrskem maratonu, ki tudi šteje med teke PPT, in dobro obiskanem mladinskem teku v Tolminu se zdi, da bo ponovno oživljanje udeležbe na primorskih pokalnih tekih počasno. Potrpljenje ... Otroke so tokrat prvič povabili na tek, ki zanje ni bil tekmovalen, in to potezo organizatorjev gre vsekakor pohvaliti. Za začetek mladina ni tekmovala, morda pa se bo prihodnje leto že lahko borila za točke PPT. Spodbujala jih je maskota Biba, nastope pa je komentirala Maja Vogrič, nečakinja dolgoletnega koordinatorja PPT Mira Vogriča, ki je bil med tekmovalci. Aleš Žontar, poklicni vojak, dvakratni zmagovalec istrskega maratona na 42 kilometrov, je v Idrijo pospremil partnerko Jerico Kravos in sprva ni nameraval teči, ker ga v kratkem čakajo zahtevne preizkušnje. A si je nato premislil in se »sprehodil« po progi. Jernej Šemrov zadnje čase ne trenira več sistematično, zato Alešu ni bil kos, ločevalo pa ju je samo enajst sekund. Nekaj večji je bil zaostanek domačina Kristjana Ipavca za Jernejem. Najuspešnejša med domačimi tekači je bila Prfarka (Spodnja Idrija) Saša Pisk, s svojo vitrino je dodala še en pokal, namenjen zmagovalkam tekov PPT. Njena prednost pred Jerico Kravos je bila skoraj tri minute, Kristina Bele pa je zaostala še za dodatne pol minute. Saša tempa ni najbolje zastavila, imela je nekaj težav zaradi prehitrega začetka, a se ji je na koncu le izšlo. Uspešen nastop je tudi za veteranko Vilmo Brešan, ki jo je za dobro leto ustavila bolezen, zdaj pa spet z veseljem teče. Naslednji tek v seriji PPT bo 13. maja ajdovski Majski tek, na katerem se bodo merili odrasli in mladina.
Izidi:Absolutno, moški:
Absolutno, ženske:
Zmagovalci kategorij:Ž +55: Janja Torkar Božič (ŠD Nanos) Vsi izidi bi morali biti na povezavi.
Start teka z maskoto Bibo.
Vilma Brešan spet teče.
Fotogalerija je na povezavi. Video je na povezavi.
VJ |
|
|
|
|
|
Intesa Sanpaolo Bank 4. Istrski maraton | |
|
KOPER 09 04 |
Četrta izvedba istrskega tekaškega maratona, tokrat pod spremenjenim imenom glavnega sponzorja Intesa Sanpaolo Bank 4. Istrski maraton, je 8. in 9. aprila 2017 v slovensko Istro privabila nekaj več kot 5000 tekačev vseh starosti, dogodek pa je pritegnil 25.000 ljudi. V najzahtevnejši disciplini, maratonu, sta slavila Aleš Žontar in Ana Radivo, najuspešnejša udeleženka dosedanjih štirih maratonov. Žontar je zmagal drugič, najboljši je bil že na prvem maratonu. Tudi tokrat so bili organizatorji člani Društva Istrski maraton, za izvedbo je skrbelo približno tisoč ljudi. Prvič se je izvedbi pridružila tudi ankaranska občina, v Ankaranu je bil start rekreativnega teka. Vreme je organizatorjem in tekačem šlo na roko. Predvsem maratoncem je bilo sicer vroče, a je vetrič z morja blažil pritisk stopinj. Sicer pa je kar logično, da pričakuješ višje temperature in sonce, ko se odpravljaš na morje. Istra je spet navdušila tekače, ti pa Istrane. Povsem brez napak ni šlo, morda je bilo najbolj moteče pomanjkanje medalj za polmaratonce. Zmanjkalo jih je še preden so vsi prečkali ciljno linijo, organizatorji pa zagotavljajo, da so jih nabavili dovolj, in sklepajo, da jim je nekdo izmaknil karton, poln teh priznanj. Maraton je torej na ceni tudi pri malopridnežih. Vsem, ki medalj niso dobili, bodo ta priznanja poslali po pošti. Letos so bile označene s koprskima barvama, rumeno in modro, prihodnje leto bosta barvi izolsko modra in bela ... Delovale so vse organizacijske strukture, znane že iz prejšnjih izvedb istrskega maratona, tudi tradicionalno močna zdravstvena služba, sestavljena iz izolske nujne medicinske pomoči, reševalcev prostovoljcev in Petrinih angelčkov. Resnejših posredovanj je bilo manj kot lani (lani 26, letos 7), težjih problemov niso zaznali. Za istrski maraton je značilno nadvse pozitivno razpoloženje, v katerem ima svoje mesto tekaški ferplej, ki je veliko pomembnejši od izidov. Tokrat se je izkazala tekačica s Koroške. Na osmem kilometru je eden od tekačev iz skupine glavnega sponzorja začutil slabost. Zgrudil se je na progi in se na vprašanja sotekačev o počutju ni odzival. Tekači in prostovoljci iz ekipe organizatorjev so ga spravili na varno ob progi in poklicali reševalce. Med tekači je bila Petra Podjaveršek, profesorica iz Raven na Koroškem. Petra obvlada prvo pomoč in je poskrbela za najnujnejše potrebno. Drugi tekači so nadaljevali s tekom, ona pa je ostala ob tekaču v težavah in se odrekla nadaljevanju nastopa. Ko so prišli reševalci in tekača odpeljali v bolnišnico, se je odpravila nazaj proti startu in teka ni nadaljevala. Nesrečnega tekača so oskrbeli in ga zadržali na opazovanju, hujšega pa ni bilo. Organizatorji so se Petri zahvalili za požrtvovalnost in ji povedali, da ima za prihodnje leto startnino že poravnano, podarili so ji tudi prostovoljsko majico. Požrtvovalna profesorica se maratona 2018 namerava udeležiti, nastopa se že zdaj veseli. In če bo treba komu pomagati, ji bo to zagotovo pomembnejše od tega, da priteče do cilja. Na cilju smo našteli 4539 odraslih tekačev iz 26 držav (za to so poskrbeli predvsem zaposleni v bančni skupini Intesa Sanpaolo, letos jih je bilo še več kot lani, bili so najmnožičnejša skupina). Lani je teklo 3960 odraslih. Tekačic je bilo tokrat 2125, to pomeni 47 odstotkov, tekačev pa 2414. Po trendu prvih treh let bi lahko sklepali, da se bosta spola letos izenačila, vendar se to ni zgodilo, ženske so od lani izgubile odstotek, so pa – kot običajno - prevladovale na rekreativnem teku. Dan pred odraslimi, v soboto, so tekli otroci. Tudi teh je bilo več kot lani, na krajših progah se jih je pomerilo kakšnih 500. Maratoncev na cilju je bilo 386 (od tega 73 žensk), šest več kot lani, polmaratoncev je bilo 2222, na 10-kilometrskem rekreativnem teku pa je bilo 1931 finišerjev. Na 42 km se na seznamu zmagovalcev ni zgodilo nič novega, edina z lovorjem na glavi sta še naprej Žontar in Robert Radojković s po dvema zmagama. Do 16. kilometra sta tekla skupaj, precej pred ostalimi, potem pa je Robert potožil, da se mu oglaša stegenska mišica. Aleš ga je vprašal, ali naj ga počaka, a mu je Robert odvrnil, naj kar gre naprej. Kmalu nato je odstopil. Aleš je bil še nekaj dni pred maratonom v postelji, bolan, razmišljal je že o tem, da ne bi nastopil, vendar se je le pojavil na startu. Na progi je spodbujevalce zabaval z »avionom«, v cilj pa je, skupaj z državno zastavo, skočil – tako kot na prvem maratonu. Izreden tek je uspel tudi njegovi partnerki Jerici Kravos, s četrtim mestom med maratonkami je daleč presegla svoja upanja in pričakovanja. Alešu je sledil Martin Štendler iz Podbrda, doslej znan predvsem kot odličen gorski dolgoprogaš. Med maratonkami je že doslej najuspešnejša udeleženka istrskega maratona Ana Radivo še potrdila svoje odlike. Po dveh zmagah in enem drugem mestu na polmaratonih je zmagala na maratonu, svojem drugem, ki ga je odtekla. Času lanskega ljubljanskega maratona, ta je precej lažji od istrskega, je dodala samo dve minuti. Druga je bila lanska zmagovalka Simona Dolinar Majdič, ki je lanski čas izboljšala za dobre štiri minute. Lansko tretje mesto je ubranila Hrvatica Katica Rumbočić, njen letošnji čas je bil kar za osem minut boljši od lanskega. Na polmaratonski progi, nekaj lažji od lanske, je zmagal Švicar David Keller. Povedal je, da še nikoli ni nikjer zmagal (morda je vmes kakšen jezikovni nesporazum), s tekom se ukvarja izključno ljubiteljsko. Drugi je bil Tadej Grilc, tretji pa lanski zmagovalec Blaž Grad. Četrti je bil Marko Tratnik, ki je v razvrstitvi odprtega primorskega prvenstva v pomaratonu ujel tretje mesto (uvrščeni so vsi slovenski tekači), peti pa lanski zmagovalec rekreativnega teka Danijel Vinčec. Markova sestra Petra je na polmaratonski razdalji zmagala kljub težavam z zdravjem (pomanjkanje železa), sledili sta ji Eva Zorman in Maja Matić. Enaka je razvrstitev za primorsko prvenstvo. Četrta je bila Jasmina Pitamic Vojska, zmagovalka lanskega bovškega maratona. Seznam finišerk je zaključila najstarejša udeleženka prireditve Kazimira Lužnik (letnik 1934!), tokrat ji 21-kilometrska proga ni delala resnejših težav. Na 10-kilometrski razdalji med Ankaranom in Koprom je slavil domačin Jan Klemenčič, ki je taktično dobro zastavil svoj nastop ter se zmage veselil pred Rokom Bedračem in še enim Rokom, Pugljem. Najperspektivnejši bovški tekač Tobi Gaberšček, letnik 2002, je s časom 38:11 zasedel visoko sedmo mesto. Med ženskami je na rekreativnem teku zmagala Katja Martinšek pred Tadejo Volmut in Kristino Bele, nekdanjo primorsko prvakinjo PPT. Pošta Slovenije je ob tej priložnosti izdala serijo žigov krajev, skozi katere poteka maraton. Poštno pošiljko, opremljeno z žigi, si je oprtala Izolanka Sanela Kadić, članica ŠD Tekači z obale, in jo ponesla po maratonski progi, tako da ne bo nobenih dvomov o tem, ali so bili žigi na pravih mestih ... Tudi tokrat je v Strunjanu delovala neuradna okrepčevalnica Gostilne Strunjan in Dušana Mravljeta (na pobudo Ljudstva tekačev). Maratonci, zlasti tisti z manj izrazitimi tekmovalnimi ambicijami, so se z veseljem odzvali na Dušanov poziv, da si privoščijo požirek (češkega) piva.
Izidi, absolutno:Maraton moški:
Ženske:
Polmaraton, moški:
Ženske:
10 km, moški:
Ženske:
Odprto prvenstvo Primorske v polmaratonu:Absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci po kategorijah:A: Blaž Grad, Petra Tratnik
Vsi izidi so na povezavi.
Robert Radojković (v ospredju) in Aleš Žontar sta že na začetku maratona potegnila. Med tekom sta se tudi pogovarjala (Aleš: »Sicer bi bilo dolgčas ...«). Robert je pri Strunjanu zaradi poškodbe mišice odstopil.
Fotogalerija 1 je na povezavi. Fotogalerija 2 je na povezavi. Krajši video je na povezavi. Daljši video je na povezavi. Upočasnjeni posnetek starta maratoncev je na povezavi. Upočasnjeni posnetek starta polmaratoncev je na povezavi.
VJ |
|
|
|
|
|
16. Tek Sotočja | |
|
TOLMIN 08 04 |
Najmočnejši primorski tekaški kolektiv v mlajših kategorijah, Atletsko društvo Posočje, je v Tolminu 8. aprila 2017 pripravilo prvi od letošnjih tekov pokala PPT. Na Sotočju je v čudovitem dnevu tekmovalo 138 mladih tekačev. Najuspešnejši so bili domači tekmovalci. Letos so kategorije nekoliko preurejene, namesto 18 jih je 16, saj sta letnika 2002 in 2003 združena, in to tako pri dekletih kot pri fantih. V Tolminu so tekli na progah dolžin 400, 700, 1000 in 1800 metrov, najtežji del je bil klanec Griva. Vsak tekmovalec je dobil srečko, ta je prinašala praktično darilce, delili so sladoled in kinder jajčka. Najštevilnejši so bili tekači v najmlajših kategorijah, dekliških in fantovskih letnika 2010 in mlajših, našteli smo jih 42. Največ zmag je pospravilo AD Posočje, pet, s po štirimi zlatimi medaljami sta sledila TK Kobarid in ŠD Nanos. Dobrodošla je bila udeležba Istranov iz Pirana in Kopra. Prvo zmago med najmlajšimi deklicami si je priborila Neli Žgur, njena prednost na cilju pa napoveduje še številne, če bo le vztrajala na tekaških progah. Med deklicami letnika 2009 je bil začetek nove sezone enak lanski skupni uvrstitvi, Manca Žibert je bila ponovno hitrejša od Adriane Leban, razlika pa je znašala samo dve sekundi. V letniku 2008 se je ta zgodba ponovila, Sara Kopatin je bila spet močnejša od Gaje Sovdat. Evita Ivančič ostaja najhitrejša v letniku 2007, Miša Sardoč, šele šesta v lanskem seštevku, pa je z drugim mestom nakazala, da lahko letos poseže više. Seznam lani in letos tako rekoč nepremagljivih deklet zaključuje Ajda Sovdat, letnik 2006. Njena najhujša konkurentka je kar klubska kolegica Gaja Leban Jež. V letniku 2005 sta lanska zmagovalka Neža Lenarčič in lani druga Marija Marta Leban zamenjali mesti, razlika pa je bila zanemarljiva sekunda. Tek letnika 2004 je prinesel vrnitev Eve Klare Kramar Roš (lani si je v PPT vzela pavzo, tekla je predvsem na tekmah v Italiji) in njeno zmago nad lani najboljšo Žano Sovdat – a razlika na cilju ni bila velika. V novi, združeni kategoriji letnikov 2002 in 2003, imamo novo ime vrh stopničk. Sara Durn je novo orožje ŠD Nanos, medtem ko njena klubska kolegica Lara Likar očitno še ni v pravi formi, uvrstila se je na peto mesto. Med fanti je prvo zmago v najmlajši kategoriji požel Marcel Skočir (letnik 20010), je pa med najhitrejšimi tudi leto mlajši Anže Leban, ki bo v tej družbi uspešen kljub mladosti. Dečki letnika 2009 so bili hud boj, v eni sekundi so se zvrstili štirje, zmagal pa je aktualni podprvak Luka Močnik. V letniku 2008 je Žan Skočir lansko tretje mesto zamenjal za prvo. Uvrstitvi vrh stopničk v letnikih 2007 in 2006 sta bili fotokopija lanskih skupnih, Martin Leban in Rok Kopatin sta ponovno zmagala, druga pa sta bila Izak Ziliani in Aljoša Kranjc. Ivo Rot, letnik 2005, je bil lani skupno sedmi, vendar z zgolj dvema nastopoma, v Tolminu pa je zmagal in bi utegnil letos gospodariti v kategoriji. Vid Zelenc je obranil drugo mesto. V letniku 2004 sta tekla samo dva dečka, v odsotnosti lanskega zmagovalca Jana Franca Kopatina je slavil Miha Leban, lani drugi, pa tudi Blaž Treven, lani tretji, je napredoval za mesto. Ker je Tobi Gaberšček, eden največjih talentov primorskega teka, v nedeljo nastopil na istrskem maratonu (10 km), je bila pot do skupnih stopničk letnikov 2002 in 2003 lažja za Jana Deklevo, zmagal je z veliko prednostjo, Anžeta Kutina in Pavla Kerkoča. V tej novi kategoriji se zdi konkurenca kar močna, precej bolj, kot je bila lani. Poročevalcu s tolminskega teka jo je zagodla tehnika, pri prenašanju iz kamere na računalnik so se nepovratno izbrisali posnetki. Opravičujemo se mladim tekačem, katerih izjav na cilju ne moremo objaviti. Naslednji mladinski tek za točke PPT bo 13. maja 2017 v Ajdovščini. Zmagovalci kategorij:Deklice 2010 in mlajše: Neli Žgur (ŠD Nanos) Dečki 2010 in mlajši: Marcel Skočir (AD Posočje)
Trenerji in organizatorji iz Atletskega društva Posočje.
VJ |
|
|
|
|
|
Mravljetova okrepčevalnica v Strunjanu tudi letos | |
|
STRUNJAN 05 04 |
Tudi na četrtem maratonu v slovenski Istri (Intesa Sanpaolo Bank 4. Istrski maraton) bodo Dušan Mravlje, Gostilna Strunjan in Ljudstvo tekačev pripravili svojo, neuradno okrepčevalnico ob progi, poimenovano Dušanov stil. Postavljena bo na istem mestu kot na prvih treh maratonih, v Strunjanu, tik ob Gostilni Strunjan. Letos bodo po piranskem koncu tekli maratonci, kar pomeni, da bo gneče manj kot sicer, zato ob mizah, na katerih bosta voda in pivo, ni pričakovati gneče. Dušanova okrepčevalnica bo na 17. kilometru. Posebnost te okrepčevalnice je ponudba piva, seveda v manjših količinah, za okus in spodbudo maratoncem ter spodbujanje prijetnih občutkov med tekom. Dušan Mravlje, eden od dveh ultramaratoncev, ki sta pretekla Severno Ameriko, Avstralijo in Evropo, ni več aktiven, vseeno pa še vsak dan teče – brez teka pravzaprav ne more. In tudi brez piva, ki si ga je znal privoščiti tudi med svojimi ultramaratonskimi podvigi. Pobuda treh organizatorjev te prav posebne okrepčevalnice je namenjena odpravljanju tabujev glede zmernega uživanja piva na rekreativnih prireditvah in sproščenemu odnosu do teka. Dušan bo na cilju v Kopru pomagal deliti priznanja najhitrejšim maratoncem.
VJ |
|
|
|
Tako je Dušan Mravlje lani delil pivo v Strunjanu.
|
|
Milanja Trail s predsednikom Pahorjem | |
|
ILIRSKA BISTRICA 04 04 |
V okviru desetega bistrškega teka bodo letos člani TD Bistrc prvič pripravili tudi 17- in 31-kilometrski trejl. Častni pokrovitelj jubilejnega Bistrškega teka je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Tek bo 10. junija 2017. Milanja Trail, kot so novi tek poimenovali Bistričani, bo organiziran v okviru jubilejnega 10. Bistrškega teka. 10-kilometrskemu teku se pridružujeta 17- in 31-kilometrski trejl. Teka bosta potekala po jugovzhodnih obronkih Snežniške planote, start in cilj bosta na Črnih njivah nad Ilirsko Bistrico. Tekači bodo prečili slikovito razgledno sleme Milanje (poznamo jo tudi pod imenom Volovja reber), kjer na cvetočih kraških traviščih domujejo velike zveri in ujede, tekli mimo vojaških bunkerjev (kavern) t. i. alpskega zidu ter se povzpeli na Kozlek in okoliške vrhove, od koder razgled sega vse do morja. To bo tekaški korak v prvinsko naravo. 10-kilometrski tek Milanja Trail 17 km Milanja trail 31 km Informacije: povezava.
|
|
|
|
Stran 14 od 30
