|
|
Kopačnica-Blegoš-Kopačnica sedmič | |
|
HOTAVLJE 21 05 |
ŠD Marmor Hotavlje je 21. maja 2016 sedmič pripravil tek Kopačnica-Blegoš-Kopačnica, 15-kilometrske preizkušnjo s 1100 metri vzponov. Tek je privabil 128 odraslih tekačev, največ od treh tekov tistega vikenda (še Petelinje in Čaven). Na cilju sta bila najhitreje Timotej Bečan in Ajda Radinja. Vreme je bilo najlepše od vseh sedmih izvedb teka, organizatorji pa so tokrat nekoliko spremenili startno-ciljni prostor. To pomeni, da je čase posameznih tekov težko primerjati, tudi zato, ker se je v minulih letih spreminjala tudi dolžina proge. Priznanja je pomagal deliti tačas vodilni slovenski maratonec, domačin Tone Kosmač, ki ga čaka še potrditev olimpijske norme, je pa zelo verjetno, da bo odpotoval v Rio. Poskrbljeno je bilo za ponudbo domačih izdelkov in pridelkov, prometa ni bilo malo. Zmagovalec je bil isti kot lani, košarkar Timotej Bečan, ki pa je od lani, ko je na KBK zmagal prvič, gorskotekaško napredoval. Pred kratkim je stal na stopničkah (3. mesto) vertikala na Učko, na Hotavljah pa že zgodaj na progi ni bil v dvomih glede zmage. Za LT je povedal (izjava v videu), da je gorski tek postal njegov prvi šport in da ga bomo letos videli na še nekaj pomembnih gorskih tekih. Strnadovo drugo mesto je bilo pričakovano, Simon pa je povedal, da se ni preveč gnal – nekaj moči je prihranil za nedeljski čavenski vertikal. Kar precej časa je na mestu tik pod stopničkami tekel ultraš Toni Vencelj. V Kopačnico je prišel raztegniti noge, to je bil predvsem regeneracijski tek po vipavski stotici, ki jo je osvojil v velikem slogu. Ni napovedoval hitrega tempa, toda na progi se mu je odprlo in v spustu je pridobival podobno kot na vipavskem trejlu, ko se je spuščal z Nanosa. Mimogrede, tudi Simon Strnad, ki je v Kopačnici za prijatelje tekače pripravil rojstnodnevni sladki prigrizek, je tekel v Vipavi, in sicer v štafeti. Ultramaratoncev je bilo na KBK še precej, odločilno pa so uvrstitve krojile predvsem ženske. Ajda Radinja je v cilj prišla z veliko prednostjo, nekoliko zadihana, a s širokim nasmehom. V Vipavi ni mogla nastopiti, zato pa je uživala v vzponu na Blegoš (in malo manj v spustu). Tonijeva boljša polovica Katja Kegl Vencelj je posegla po drugem mestu, njena prednost pred tretjo ultrašico Mihaelo Tušar pa niti ni bila velika (izjavi prvih dveh sta na videu). Zmagovalca prve izvedbe prvenstva PGT, novosti v ponudbi Primorskih gorskih tekov 2016, sta Strnad in Tušarjeva. Tvegamo očitek, da bo zapis iz Hotavelj zgolj nadaljevanje poročanja o vipavskem trejlu, a dodati moramo vipavsko zgodbo še ene ultrašice, Urše Trobec, ki je iz objektivnih razlogov ostala doslej nezapisana. Med stotnijo tekačev na 110-kilometrski progi jih je kar 33 odstopilo. Poglavitni razlog za odstope je bilo slabo vreme, dež z vetrom in nizko temperaturo. Med ženskami je na progi proti Nanosovi Pleši vodila Trobčeva, ki je lani v ZDA sodelovala pri osvajanju ekipne bronaste medalje SP v gorskem maratonu. Na vrhu pa se je začela njena kalvarija. Telo se ni moglo več upirati nizki temperaturi (dve stopinji Celzija, ob močnem dežju in vetru, ki sta povzročala občutje še precej hujšega mraza). Začelo se je tresti, in pri tem si sama ni uspela pomagati, obleči dodatna oblačila. Na pomoč ji je priskočila Lucija Krkoč, nekaj ur prej premočna zmagovalka na 25-kilometrski progi, ki je spremljala nastope svojih kolegov iz ŠD Nanos. Poskrbela je, da se je Urša v nekaj urah v prostorih RTV oddajnika (kjer je delovno mesto predsednika ŠD Nanos Klavdija Torkarja) »odtajala«, jo preoblekla, dopolnila njene energetske zaloge, potem pa so jo z avtom odpeljali v dolino. Prvo mesto in sploh uvrstitev sta sicer šla po zlu, vprašanje pa je, kako bi se izteklo, če bi Urša, katere telo ne premore omembe vredne »termo izolacije«, nadaljevala nočno avanturo proti Abramu. To seveda ni zgolj zgodba o Urši, je tudi zgodba o Luciji, Lučki velikega srca. Po naslednji gorskotekaški etapi na Primorskem (Špičasti vrh ta konec tedna) se bodo tekači spet zbrali na tekmi Pušeljca, tekli bodo na Ratitovec, potem pa bosta v juniju sledila še Ultra Pušeljc Trail in tretja tekma Pušeljca GM4O s svetovnim prvenstvom v Podbrdu. Poslastica za poslastico ...
Izidi:Absolutno moški:
Absolutno ženske:
Zmagovalci po kategorijah:M 1987 in mlajši: Timotej Bečan Prvenstvo PGT:Moški:
Ženske:
Vsi izidi so na povezavi.
Fotogalerija 2 je na povezavi. Video je na povezavi.
|
|
|
|
|
|
32. Petelinjski tek | |
|
PETELINJE PRI PIVKI 21 05 |
Vaško društvo Petelinje je 21. maja 2016 v praktično že poletnem vremenu izpeljalo 32. Petelinjski tek. Če je bilo odraslih tekačev manj kot običajno (številni drugi teki, med njimi Radenci), pa je bilo šolarjev kar 290, tako da je bil seštevek udeležencev, ne računajoč pohodnikov, 409. Na najdaljši progi sta zmagala Pivčan Emil Pašič in Idrijčanka Sergeja Lipušček. Najprej so se na krajše proge podali šolarji, med njimi zelo številni Pivčani. Najuspešnejši so bili predstavniki AD Posočje s petimi zmagami, ŠD Nanos jih je zbral tri. Izjemno številni so bili tekači v najmlajših kategorijah, dečki in deklice letnika 2009 in mlajši, našteli smo 102, kar je primerljivo z udeležbami vseh letnikov na nekaterih drugih tekih. Petelinjci so tudi tokrat mladino gostili brez startnine, poskrbeli za hrano in pijačo, zraven pa še za priboljšek. Bilo je živahno, med drugim so vešče roke risale po obrazih mladih tekačev. Najboljši med njimi so se veselili izvirnih pokalov, petelinčkov iz lesa, nagrade za zmagovalce. Odraslim sta bila namenjena dva teka, štirikilometrski in tisti na 12-kilometrski progi, veljaven za točke PPT. Na krajši progi sta bila najhitrejša domačina Matevž Žužek in Maja Česnik (teklo je 40 tekačev), med 79 udeleženci daljšega teka pa sta slavila Pašič in nezadržna veteranka Sergeja Lipušček (za LT sta podala izjavi za video). Emil je komajda pozdravil poškodbo noge, to je bil testni nastop, pokazalo pa se je, da forma ni več daleč. Sergeja je tokrat imela srečo, da je bil tempo skupine tekačev po njeni meri, zato tudi višja hitrost. Jernej Šemrov, že tudi zmagovalec na tej progi, je zaostal za poldrugo minuto, Andrej Lindič pa še za dodatni dve minuti. Veteran Robert Petrovčič (letnik 1958) je tudi v Petelinjah nadaljeval z odličnimi nastopi v zadnjem obdobju, ki ga uvrščajo tik pod stopničke. Kristina Bele, doma iz sosednjega Trnja, je za Sergejo zaostala za malo manj kot štiri minute, a vseeno za skoraj pet minut prehitela tretjo Nežo Vrečar. Pivška veteranka Ivanka Širca (letnik 1955, najstarejša tekačica na tekmi) je osvojila isto mesto kot Petrovčič. Naslednji nastop tekače v pokalu PPT čaka že ta konec tedna v Hotedršici. Tek prijateljstva je edini v PPT z daljšo tradicijo od petelinjskega. Namenjen je mladini in odraslim, tokrat bodo na njem razdelili tudi priznanja, ki so si jih prislužili najboljši v pokalu zimskih krosov.
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij:Ž +55: Ivanka Širca (AK Pivka) Zmagovalci mladinskih kategorij:Deklice 2009 in mlajše: Manca Žibert (ŠD Tek je lek) Vsi izidi so na povezavi.
Tekli so v spomin na prijatelja Uroša Rebca.
Eden od startov mladine.
Trije najhitrejši.
Fotogalerija je na povezavi. Video je na povezavi.
|
|
|
|
|
|
Krila za življenje | |
|
BATUJE 15 05 |
Na humanitarni tekaški prireditvi Wings for Life World Run (Svetovni tek Krila za življenje, 8. maja 2016) je v Sloveniji najdaljšo progo med tekačicami pretekla Batujka Lucija Krkoč, članica ŠD Nanos iz Podnanosa, ki je sicer po tekaški specialnosti predvsem gorska tekačica, a se odlično znajde tudi na ravnini. Ustavila se je šele po 50.840 metrih, kar je najdaljša razdalja, kar jih je doslej pretekla. Za Ljudstvo tekačev je opisala to svojo izkušnjo. Wings for Life 2016 je bilo zame neprecenljivo doživetje. Rečem lahko, da sem z rezultatom presenetila tako samo sebe kot tudi ljudi, ki me dobro poznajo. Ker me zadnja leta pri teku ovirajo razne poškodbe, nisem pričakovala veliko, zato je bil moj cilj preteči nekje med 30 in 40 kilometrov. Vem, da ima prireditev predvsem dobrodelen namen, saj smo s startnino prispevali za raziskave hrbtenjače, vendar moram priznati, da me je kar precej privlačila tudi prva nagrada. Na start sem odšla kar malo živčna, saj zaradi poškodbe, ki mi je v zadnjem letu preprečevala normalno treniranje, nisem vedela, koliko lahko dam od sebe in koliko bolečine še lahko prenesem, da ne bom imela po tekmi večjih posledic. Že pred začetkom tekme sem vedela, da nimam dosti možnosti za zmago, saj je bila med tekmovalci Neža Mravlje, naša zelo dobra maratonka in ultramaratonka, ki ima več izkušenj in boljše rezultate na daljših razdaljah. Prve kilometre sem tekla skupaj z Nežo ter dobro tekačico in prijateljico Katjo Juhart. Držala sem se bolj v ozadju, kajti tempo teka, ki ga je narekovala Neža, se mi je zdel kar hiter. Na 15. kilometru nisem več zdržala in sem morala na WC. Tam nama je z Nežo ušla Katja. Poskušala sem jo čimprej uloviti in spet umiriti svoj ritem teka. Ravno takrat pa se je začelo sončno vreme spreminjati v strele, grmenje in močan veter. Pred 20. kilometrom sem prehitela Katjo in z veselim pričakovanjem tekla proti Šmarci, kjer so zame navijali domači navijači. V nadaljnjih kilometrih me je ulovila Neža, ki je spet prišla v ospredje. Kmalu po tem, ko smo zapustili Kamnik, so začele padati prve kaplje dežja. Spremljale so nas vse do konca tekme. Neža je šla naprej in naredila za približno 150 metrov prednosti. Na 35. kilometru se mi je vse smejalo, saj sem dosegla cilj, ki sem si za zadala, in to brez večjih problemov s poškodbo. Sreča ob tej misli me je ponesla naprej. Razlika med mano in Nežo se je začela manjšati iz metra v meter, dokler je nisem dohitela. Nadaljevala sem z istim ritmom. Priznam, da me je kar malo skrbelo, koliko časa bom še lahko zdržala s takim tempom, vendar sem se počutila zelo dobro. Iz izkušenj vem, da kriza lahko nastopi zelo hitro in brez opozorila. Na 42. kilometru so bili občutki sreče še močnejši, saj je ura kazala točno tri ure! Še vedno sem se počutila v redu, uživala sem dobesedno na vsakem koraku. Misli so mi uhajale na vse mogoče. Občudovala sem pokrajino, se spodbujala s tem, da tečemo za tiste, ki tega ne morejo, v zavesti mi je bilo, da moram izkoristiti vse, kar mi je dano. Spomnila sem se na vse, ki me spremljajo in mislijo name. Vse to mi je na usta risalo nasmešek in mi vlivalo dodatne moči. Veselila sem se vsakega dodatnega kilometra, saj nisem še nikoli v življenju pretekla več kot 42 kilometrov. Na 45. kilometru pa sem začela nestrpno pričakovati zasledovalni avtomobil, kajti bilo mi je že vsega dovolj. Teren je postajal vse bolj valovit, tako da je bilo še teže vztrajati. Takoj po 50. kilometru sem za sabo zaslišala brnenje. Okrog mene so se začeli zbirati motorji, kar je pomenilo, da je cilj blizu. Končno me je ulovilo zasledovalno vozilo in bilo mi je »dovoljeno«, da se ustavim. Srečna sem bila zaradi dosežene razdalje, predvsem pa zato, ker sem se počutila dobro in mi je poškodba prizanesla. Že pred tekmo sem dobila napotek od meni dragocene osebe: »Ne za vsako ceno, zdravje je eno samo!« To še kako drži. Tudi koncept tekme je bil tek za zdravje. Tekli smo za tiste, ki tega (še) ne morejo. Dobro poznam občutek, ko ne moreš, pa bi rad. Razlika je le v tem, da jaz vem, da bo bolečina slej ko prej minila in da bom spet lahko naredila tako željan tekaški korak. Želim si, da bi s pomočjo denarja, ki smo ga prispevali vsi udeleženci teka, kmalu lahko tudi drugi občutili, kaj pomeni doživljati svobodo teka in se veseliti božanja tekaškega vetra po obrazu. Rada bi se zahvalila Ani Čufer, ki me je spremljala na tekmi. Zaradi nje sem imela veliko manj negativnih misli in mi bo ostala tekma v še lepšem spominu! Hvala vsem, ki me spremljate, spodbujate, prenašate, verjamete vame in mi dajete možnost, da lahko izkoristim vse, kar nosim v sebi. Na koncu pa bi rada čestitala vsem udeležencem teka Wings for Life za dosežene kilometre. Vsi bomo postali pravi zmagovalci tekme šele takrat, ko bo namen tekme dosežen. Držim pesti, da se bo to čimprej zgodilo!
Lucija Krkoč, foto: osebni arhiv LK |
|
|
|
|
|
Trail Vipavske doline | |
|
VIPAVA 14 05 |
ŠD Tura je 14. in 15. maja 2016 drugič pripravilo trojček trailov Vipavske doline. Zmagovalec 110-kilometrskega ultra traila s šestimi kilometri vzponov je bil Toni Vencelj, ki je v deževnem finišu prehitel lanskega zmagovalca Marjana Zupančiča. 110- in 50-kilometrska preizkušnja sta prinašali kvalifikacijske točke za Ultra trail Mont Blanc. Druga izvedba je pritegnila nove tekmovalce. Lani smo našteli 374 finišerjev, letos jih je bilo 421. Mednarodna zasedba sicer ni bila kdovekako močna, zato pa je bila na startu večina slovenske ultraške smetane. Od sedmih lani postavljenih rekordov sta se obdržala samo dva, Ajde Radinja na UT100 in Mojce Kermavnar na T50. Prva se je pojavila v Vipavi, toda zaradi prometne nesreče ni bila sposobna tekmovati. Izredno napet je bil finiš najdaljše tekme, v katerem je po dolgem Marjanovem vodenju slavil Toni, tretje mesto pa sta si z roko v roki razdelila Tilen Potočnik in Ivan Hrastovec. Verjetno se bo med ultraši še dolgo govorilo o tem, kako je Marko Tratnik z živalsko energijo požiral nanoški klanec in kako neustrašno se je spuščal po strminah, kako je Toni 16-minutni zaostanek s Pleše na zadnjih 13 kilometrih spremenil v 10-minutno prednost ... In o tem, kako je po 25-kilometrski progi letela Lucija Krkoč, ki je predse spustila samo dva moška, lanski najboljši moški izid pa presegla s skoraj dvema minutama prednosti. Ultratekaški zakonski par Vencelj-Kegl je osvojil dve zlati medalji, srebro na najkrajši progi je osvojila Blažka Panjtar, ki je še mladoletna. Čeprav je jutranje pršenje napovedovalo, da tekačem ne bodo cvetele rožice, se je dež hitro unesel. Tekmovalci na T50 in T25 z njim niso imeli težav, zato pa so se od enajste ure teka dalje z njim spopadali tisti na najdaljši progi. Na krajših progah ni bilo odstopov, na 110-kilometrski pa smo jih našteli kar 33. Na cilj je prišlo 57 tekačev (lani 55). Nekaj jih je jutro dočakalo na progi, preživelo vse nalive, zadnjeuvrščeni, Italijan Paolo Boggio, je ciljno črto prečkal po skoraj 28 urah. Ocena večine tekmovalcev je, da so bile proge letos bolje označene kot lani, povsem brez pripomb pa ni šlo niti letos. Na cilju je bila najhitreje (edina) mešana štafeta (Sandi Furlan, Jošt Lapajne, Ana Čufer), vendar je zmaga pripadla trojki ŠD Nanos. Jošt je namreč zgrešil eno od sprememb smeri. Sam je za LT povedal, da ni gotov o tem, ali je dejansko spregledal oznake ali jih na tistem mestu (še) ni bilo. Njegova pot je sicer bila daljša, toda pravila določajo, da morajo tekmovalci po označeni trasi. Kot zanimivost zapišimo, da je trojka z ženskim zastopstvom za poldrugo uro prehitela lanski zmagovalni čas, od uradnih zmagovalcev pa je bila hitrejša za skoraj 20 minut. Organizatorji so se tudi letos silno trudili, ustvarili so prijetno ozračje za vse prisotne, ki je zdaj že njihov zaščitni znak, prvič pa so zagotovili tudi prenašanje celotnega dogajanja v živo prek spleta. Ljudstvo tekačev je ob pričujočem poročilu že nekaj ur po prihodu najhitrejših na progi UT100 pripravilo tudi video posnetek z izjavami nekaterih zmagovalcev.
Izidi, absolutno:UT100:Moški:
Ženske:
Štafete:
T50:Moški:
Ženske:
T25:Moški:
Ženske:
Vsi izidi so na povezavi.
Fotogalerija je na povezavi.
|
|
|
|
|
|
13. Majski tek | |
|
AJDOVŠČINA 14 05 |
Na 13. Majskem teku smo 14. maja 2016 našteli 326 tekačev, 145 odraslih in kar 181 otrok. Na 12,3-kilometrskem teku sta bila najhitrejša Borut Albreht in Aleksandra Fortin. Ajdovci so tudi tokrat svoj tradicionalni tek pripravili temeljito, pospremile so ga dodatne dejavnosti, njegova ponudba je bila pestra. V organiziranih tekaških pripravah so glavnemu izvajalcu, Zavodu za šport Ajdovščina, pomagali člani Društva tekačev Vipavske doline in Triatlon kluba Ajdovščina. Priskočili so tudi ambasadorji teka in sponzorji. Vsi tekači so bili nezgodno zavarovani, pravočasno prijavljeni so tekli s svojimi imeni na startnih številkah, delili so brezplačni sladoled, ponujali kopanje v bazenu ... Mladino, ki je v soboto tekla najprej, je sicer poškropil rahel dež, člani pa so se mu izognili. Dež prejšnjih dni je narekoval spremembo proge, enajstim kilometrom so morali organizatorji dodati nekaj sto metrov, tako da je tokratni tek vzel nekaj več moči. Kljub številnim prostovoljcem se je zgodilo, da je vodilna med ženskami Aleksandra Fortin, ena od ambasadorjev Majskega teka, zgrešila progo in se morala vračati po klancu navzgor. A tekačici njenega ranga zaplet ni delal preglavic, kljub temu je Goričanka na cilju pred Idrčanko Sergejo Lipušček imela minuto prednosti. Tretja je bila Pivčanka Kristina Bele, ki je zaokrožila prikaz moči tekaških veterank; mladina bo morala pojesti še nekaj polente. Med moškimi je zmagal Borut Albreht iz Hotedršice, ki je letos v odlični formi – njegova predzadnja zmaga je z ljubljanskih Trojk. Tudi njegova prednost (pred domačinom Nejcem Lokarjem) je znašala eno minuto, tako kot Aleksandrina. Tretji je bil še en domačin, veteran Borut Malavašič, tudi ambasador teka. Medtem ko Albreht z veseljem ugotavlja, da mu trd trening v minulem obdobju začenja prinašati rezultate (»bil je že čas«), Lokarjevo razpoloženje tačas ni najboljše, saj se mu priprave na sezono in njen začetek nista posrečila. Začeti bo moral znova, morda bi bila koristna kakšna osvežitev v procesu treninga. Organizirane priprave so obrodile sadove, teklo je precej Ajdovcev in Vipavcev, ki jih sicer na PPT ni videti, tako da Majski tek tudi letos lahko uvrstimo med večje na Primorskem, in to kljub temu, da so del tekačev prevzeli trije vipavski trejli, organizirani na isti dan. Kakšne boljše časovne razporeditve tekov na Vipavskem oziroma Primorskem ni na vidiku, saj je v maju ponudnikov tekaških prireditev precej več kot vikendov. Opazili smo tudi nekaj več odraslih tekačev iz Istre, od koder že precej časa na pokalne teke prihajajo mladi tekači. Tudi na progi sta se izkazala (uvrstitvi v prvo dvajseterico) dva od organizatorjev ajdovskega športa, Uroš Medvedec iz domačega triatlonskega kluba in direktor športnega zavoda Uroš Pintar – slednji je redni udeleženec primorskih pokalnih tekov. Med množico mladih tekačev, tek je pritegnil celo več otrok kot nedavni tolminski Tek Sotočja, so bili najuspešnejši prav člani tolminskega Atletskega društva Posočje s šestimi zmagami. S tremi jim je sledilo ŠD Nanos.
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij:Ž +55: Ivanka Širca (AK Pivka) Zmagovalci mladinskih kategorij:Deklice 2009 in mlajše: Manca Žibert (ŠD Tek je lek) Vsi izidi so na povezavi 1 in na povezavi 2.
V cilj prihaja Kristina Bele. Fotogalerija 1 je na povezavi. Fotogalerija 2 je na povezavi. Video (Majski tek in vipavski trejli) je na povezavi. VJ, foto Katja Furlan in VJ |
|
|
|
|
|
Tek čez Veliko Gradišče | |
|
VRHPOLJE PRI KOZINI 08 05 |
ŠRD Vrhpolje je v nedeljo, 8. maja 2016, na šesti izvedbi svojega Teka čez Veliko Gradišče članski konkurenci dodal še mladinsko (otroško). 60 odraslih, med katerimi je bil ducat italijanskih tekačev, se je merilo na osemkilometrski progi s 300 metri vzponov, 11 otrok pa na 700-metrski. Zmagala sta Tomaž Ferjančič in Mihaela Tušar. Družina Habe iz Zadloga je prispevala pet tekačev. Sicer v prijetnem domačijskem vzdušju organiziran tek je imel eno pomanjkljivost: slabo označeno progo. Težave z orientacijo je imelo več tekačev, med njimi tudi Tomaž Ferjančič. Vodil je z izdatno prednostjo, potem pa zašel. V izjavi za LT (video) je sicer povedal, da se mu to večkrat zgodi, zato organizatorjev ni krivil za napako, ker pa ni bil edini, je bila ta očitna (najdalj je zašel Postojnčan Janez Otoničar, skoraj do Kozine, tako da so ga morali na cilju čakati kar nekaj časa). Najhitrejši med moškimi so bili Tomaž, ki se zadnje čase več ukvarja s treningom gorskega teka, sledila sta mu Simon Strnad in Borut Malavašič, serijo mlajših veteranov iz ŠD Nanos pa je podčrtal četrti Tomaž Devetak, eden redkih tekačev, ki za svoje nastopa uporablja »znamko« Ljudstva tekačev. Tomaž je na teku povedel pred vsemi, a so ga v nadaljevanju nekateri mlajši tekmeci prehiteli. Zmagovalki Mihaeli Tušar je sledila Urša Trobec (Mihaela je Urši vrnila za poraz v medsebojnem merjenju na Javorniku), tretja je bila Kristina Mamič, četrta Klara Lekše in peta Giulia Della Zonca. Najboljše v Vrhpolju ta konec tedna čakajo bistveno daljše preizkušnje na vipavskem ultra trailu. Pobuda veterana Stanka Čuferja, vredna kakšne nagrade za ferplej, je takoj padla na plodna tla: Tomažu bi morali priznati zmago. Ivo Kete je namreč nemudoma preveril mnenje najhitrejših tekačev in ugotovil, da to potezo soglasno podpirajo. Tomažu so dodelili prvo mesto, drugih morebiti spornih uvrstitev pa se niso dotikali. Vsekakor je pripetljaj opozorilo organizatorjem, da je nesporno in jasno označena proga predpogoj za vsako dobro izpeljano tekmo. A razpoloženja tekačev to ni skalilo. Dan je bil sončen, lep za tek, nekateri tekači, ki se potegujejo za točke PGT, pa so z veseljem pretegnili noge po napornejših sobotnih nastopih (Trojke, Učka vertikal ...). Mihaela Tušar je v Vrhpolju zmagala (na Učki je bila tretja), na cilju izjave tokrat ni želela dati, je pa »priznala«, da je kolegici Valentini Čufer z domače kmetije prinesla sirotko in skuto. Ta tek je bil prava rekreacija tudi za Simona Strnada, četrtega med moškimi na Učki. Ferjančič je bil v Ljubljani drugi s svojo mešano trojko. Na primorske pokalne tekme se je po nosečnosti in rojstvu drugega sina vrnila Giulia Della Zonca. Njen trening je šele na začetku, vendar se ga loteva z velikim veseljem na odločena, da na tekmovališčih še zdaleč ni pokazala vsega, kar zmore.
Izidi:Absolutno moški:
Absolutno ženske:
Zmagovalci po kategorijah:M 1987 in mlajši: Johan Habe (Habe Dream Team) Vsi izidi so na povezavi. V času poročanja izidi mladine še niso bili objavljeni.
Fotogalerija 1 je na povezavi. Fotogalerija 2 je na povezavi. Video je na povezavi.
VJ, foto: Katja Furlan (fotogalerija 2) in VJ |
|
|
|
|
|
60. Tek trojk | |
|
LJUBLJANA 07 05 |
Timing Ljubljana je v soboto, 7. maja 2016, pripravil jubilejno 60. Izvedbo Teka trojk za učence in srednješolce na trikilometrski progi ter za odrasle na 29 in 12,5-kilometrskih progah, v drugem delu speljanih prek hriba Golovca. Tradicionalno dobro so se izkazali tekači ŠD Nanos, Primorci in udeleženci primorskih pokalnih tekov. Primorsko in Ljubljano druži podobna, grenka zgodovinska preizkušnja. Primorska je več kot 20 let trpela pod fašizmom, Ljubljano pa so med drugo svetovno vojno Italijani opasali z bodečo žico. Tudi zato so Primorci tako zvesti temu ljubljanskem teku, ki temelji na solidarnosti članov ekipe, vedno pa tudi tekmovalno uspešni. ŠD Nanos je imelo na stopničkah v absolutnih kategorijah tri trojke (za še kakšno bi utegnil poskrbeti Marko Tratnik, če ne bi bil minuli konec tedna v pričakovanju naraščaja; v nedeljo se mu je rodil sin Silvester), še eno je prispevalo DLT Filipides skupaj z AK Pivka, temu pa dodajmo še številne tekače, ki jih videvamo na primorskih pokalnih tekih. Zmago je društvu iz Podnanosa prinesla trojka mladenk – Monika, Kaja, Veronika. Na razglasitvi Veronike ni bilo, namesto nje je priznanje prevzela veteranka Janja Torkar Božič. Prireditev Pot ob žici je dobila nov rekord 42.680 udeležencev, del tega je bilo 1885 trojk, 220 na daljši in 1325 na krajši progi. Najbolj množične so bile mešane trojke na 12,5-kilometrski progi (619). Trojk učencev je bilo 237, dijakov pa 103. 80-letni Anton Majcen je skupaj z vnukinjama odtekel še svoj 60. tek. Udeležil se je torej vseh, zmagal je na prvem, v soboto pa je zbiralcu obeležij Teka trojk Tomažu Alaufu predal uro, ki jo je leta 1957 prejel za zmago. Ob tem je izjavil, da so bile to njegove zadnje Trojke. Najstarejša tekačica je bila 82-letna Kazimira Lužnik. Smolo je imela Milojka Čufer iz Podbrda. V zadnjem hipu je izgubila sotekačici v trojki, vendar se je zjutraj z možem Petrom usedla v avto, se odpeljala v Ljubljano in sama odtekla 29-kilometrsko progo. Družbo ji je delala samo graparska trma. Na cilju je povedala: »Tokrat sem tekla zase!«
Izidi:29 kmMoški:
Ženske:
Mešane trojke:
12,5 kmMoški:
Ženske:
Mešane trojke:
Vsi izidi so na povezavi.
V zmagi je uživala tudi Primorka Saša Pisk (desno), doma z Idrijskega. Na
VJ |
|
|
|
Učka Vertical 2016 | |
|
MEDVEJA 07 05 |
Namesto na jesen so hrvaški organizatorji iz AD Natura Sport svoj vertikal, četrtič po vrsti, letos izpeljali že v maju. Zadeli so lepo vreme, pravzaprav že kar prevroče, kot je v izjavi za LT povedal zmagovalec Miran Cvet. Najboljša v ženski konkurenci je bila Nemka Michelle Maier, ki je premagala vse moške, razen Cveta! Hrvaški vertikal z dimenzijami 7670 m dolžine in 1417 vzpona, drugo leto tudi v seriji PGT, vsakokrat privabi zanimive in kakovostne tekmovalce. Ob Slovencih, teh je bilo letos od 122 uvrščenih tretjina, in vedno številnejših Hrvatih so tokrat tekli gorskotekaški predstavniki še šestih držav. Za češnjo na torti ženskih nastopov je poskrbela tekmovalna ekipa Salomona iz Nemčije z nekaj močnimi tekmovalci. Izredno presenečenje je pripravila 25-letna Michelle Maier iz Rosenheima, njen čas je bil svetovne vrednosti. Dosedanji rekord Jane Bratina je popravila za sedem minut in 44 sekund, na cilj pa pritekla druga, v hrbet je gledala samo Miranu Cvetu, ki je obranil lansko prvo mesto. Cvetu sta sledila Denis Ulbl iz Ruš in Timotej Bečan, košarkar iz Medvod, tik pod stopničkami pa se je ustavil Simon Strnad. Simon je dobršen del proge zmogel tempo Michelle, na koncu pa mu je pobegnila. »To je bilo prvič v dveh letih, kar tečem, da me je premagala ženska,« je povedal za LT. Tudi četrto mesto med ženskami je odšlo v Slovenijo, z Irmo Pivk, ki je doma »pozabila« Simona Aliča. Tretja je bila Mihaela Tušar, uspeh zmagovalke Michelle pa je z drugim mestom dopolnila še ena Nemka, Cilly Schreyer Merrell.
Izidi:Absolutno, moški:
Absolutno ženske:
Zmagovalci po kategorijah:M 1987 in mlajši: Timotej Bečan Vsi izidi so na povezavi.
Simon Strnad v družbi mlade zmagovalke iz Nemčije.
VJ, foto in video: Mitja Volčanšek |
|
|
|
|
|
Diplomska naloga o kofeinu | |
|
IZOLA 06 05 |
Tekači se pogosto srečujejo s kofeinom, tako med treningi in tekmovanji kot pri manj zahtevnih rekreativnih tekih. Znano je, da kofein spodbuja nekatere fizične sposobnosti, a hkrati tudi deluje kot odvajalno sredstvo. Davida Poredoša, študenta 3. letnika prehranskega svetovanja/dietetika na Fakulteti za vede o zdravju v Izoli, zanima povezava kofeina z vzdržljivostnim športom. Pripravlja diplomsko nalogo na to temo in želi pridobiti čimveč odgovorov tekačev, pripadnikov in simpatizerjev Ljudstva tekačev, na vprašalnik, ki ga je pripravil in ki ga najdete na povezavi. Ugotovitve iz diplomske naloge bodo razširile poznavanje učinkov uživanja kofeina na tekače, ki si lahko obetajo tudi kakšen praktičen napotek. Vabimo vas k sodelovanju; odgovarjanje na vprašanja vam ne bo vzelo veliko časa.
Med prehrano tekačev, ta je raznovrstna in zaradi razgledanosti tekačev vedno bolj zdrava, je tudi tiramisu, slaščica prijetnega okusa, visoke energijske vrednosti, z vsebnostjo kofeina.
VJ |
|
|
|
20. Triajur, šesta Aličeva zmaga | |
|
SOVODNJE V BENEČIJI 01 05 |
Na Matajurju (1642 m), gori med Slovenijo in Italijo, so Benečani 1. maja 2016 pripravili že svoj 20. izvirni triatlon. Sodelovalo je 99 ekip, od tega 34 solistov, tekmovalcev, ki so sami opravili z vsemi tremi odseki proge. Svojo šesto zaporedno zmago je med solisti pobral Simon Alič, tik ob njem, na drugem mestu, se je znašel Simon Strnad, novinec na Triajurju. Tokratni zapis o dogajanju na Matajurju bo z dodatkom osebne note avtorja, za katerega je Triajur nekaj posebnega, srečanje športnikov s številnimi vsebinskimi odtenki, polno simbolike in življenjske energije tistega konca Evrope na meji med dvema kulturama, tamkajšnjih prebivalcev ter ljubiteljev narave in športa. Vremenska napoved ni bila obetavna, kazalo je podobno kot lani, ko smo se po pobočjih Matajurja drsali po tekočem blatu. Nekaj dni pred 1. majem je na vrh gore vrglo nekaj deset centimetrov snega, v nižjih legah pa dodobra namočilo progo. S kolegom v ekipi 2CV Koper, kolesarjem Tomijem Slokarjem, se letos iz številnih razlogov nisva uspela spodobneje pripraviti na Triajur, najin osmi zapored, a to ni bil razlog, da se odpoveva tej čudoviti priložnosti za globoko dihanje in pospešen srčni utrip. Zaradi blata je Tomi na cilju svoje etape komentiral: »Najtežje doslej!« Sam sem nadaljeval proti vrhu Matajurja z malo teka in veliko hoje, proti snegu, burji, mrazu v zgornjih legah, se nato iz snežne cone spustil proti cilju v Mašeri in ob ponovnem srečanju s Tomijem dodal še svoj komentar: »Najlepše doslej!« Nekaj atmosfere triatlona prikaže video, ki ga prilagam, tako da si prihranim nekaj stavkov. Nekateri kadri niso uspeli najbolje (očitno kamera ni najbolj odporna na mraz), med njimi je portret reditelja v vojaški uniformi ob progi na eni burji najbolj izpostavljenih točk grebena Matajurja: ure in ure je vztrajal na prepihu, opozarjal in usmerjal tekače, na mojo prošnjo, naj za kamero pove nekaj, pa je, s pojočim tirolskim naglasom, povedal: »Želim vam prijeten dan!« Od vsega tega je na posnetku ostala sekunda nemega posnetka. Zaradi enega od domačih športnikov, pokojnega Marina Jusiča (Iussig) so v krogu udeležencev tekme najbolj cenjeni solisti. In med njimi zadnjih šest let Simon Alič, La Bestia (Zverina), kot so ga poimenovali z nemalo simpatije. Tudi šesti nastop Gorenjca s primorskim »potnim listom« (član ŠD Nanos) se je iztekel z njegovo zmago. Kolesarjenje je končal na četrtem mestu, za tremi specialisti iz tričlanskih ekip, v nadaljevanju pred sebe spustil še dve ekipi, vendar zanesljivo obranil vodstvo med solisti. »Tako navzgor kot v spustu sem šel z rezervo; ni imelo smisla tvegati,« je povedal za LT. Nekoliko presenetljivo se mu je na drugem mestu pridružil Simon Strnad (pomembno se je imenovati Simon!), ki je na Triajurju nastopil prvič. Strnad, nekdanji odlični rekreativni kolesar, je tačas pravzaprav »slabši« kolesar kot tekač. Čeprav kolesarskega dela ni končal daleč od najhitrejših, je šele proti vrhu Matajurja in nato v cilj dodal poln plin: prehitel je kar 24 konkurentov! A Alič je bil z drugega planeta, tekmo je končal četrt ure pred njim. Najhitrejša moška trojica je bila ekipa Team Aldo Moro Paluzza (Elia Della Pietra, Paolo Lazzara, Nicola Giacomin), sledili sta ji še dve ekipi iz tega kluba. Med ženskami je zmagala ekipa Tržačank World Record's Women (Nicol Guidolin, Chiara De Cristini, Chiara Bosco). Najmlajša Nicol je ekipi prikolesarila izdatno prednost, ki sta jo veteranski kolegici uspeli obraniti do cilja, potem pa njihovi dobri volji ni bilo ne konca ne kraja. Med 14 Slovenci (to število se iz leta v leto ne dviguje kaj prida) omenimo še dve dekleti, veteranko Mihaelo Tušar, tretjo najhitrejšo v spustu, in Tino Fratina Žagar, drugo najhitrejšo solistko, za Isabello Milani, četrtič zapored zmagovalko v tej kategoriji (samo še Chiara De Cristini se ponaša s takšno zmago). Tina je bila lani »menedžerka« moža, solista Boštjana Žagarja, letos pa sta s progo opravila oba, s skupnim prihodom v cilj. Slovenijo so zastopali še Tolminci in Ajdovci ter Istran (Edi Sorgo ni bil najbolj zadovoljen, ker so mu merilci pripisali čas enega od počasnejših tekmecev). Midva s Tomijem sva bila z opravljenim zelo zadovoljna (osemkrat zapored sva bila ne le dovolj zdrava, temveč tudi dovolj fizično pripravljena za nastop), tudi s tem, da organizatorji tokrat niso delili priznanj za najstarejše udeležence ... Slavnostna podelitev priznanj so tokrat izjemoma namesto v Mašeri pripravili v Sovodnjah (po domače Sauodnja), kjer smo odložili blato in uživali v tuširanju, potem pa si privoščili dobro italijansko pašto in pivo. Gost z zvenečo športno kariero, olimpijec Giorgio Di Centa, je že drugo leto zapored pomagal deliti pokale, govorance pa so zaradi jubileja pobrale še več časa, kot ga običajno, kar poldrugo uro. Vodja organizatorjev, tisti, ki si je izmislil Triajur, Marino Gosgnach je poseben pozdrav v slovenščini namenil tekmovalcem z našega konca. Dodajmo še zanimivost, povezano z Marinom in Girom. Marino je skupaj z enim od sovaščanov iz Sovodenj izdelal veliko, premikajočo se podobo kolesarja. Njun izdelek je namenjen počastitvi Gira, ki bo letos šel tudi po Slovenski Benečiji, skozi Sovodnje, pod vrhom Matajurja pa bo leteči gorski cilj 1. kategorije (strmina do 15 %). 20. maj bo torej odlična priložnost za Slovence, da si v živo ogledamo drugo največjo kolesarsko dirko na svetu. Ne samo Nicol Guidolin, zmagovalka lanskega X-teka Dimnice, še kar nekaj je bilo na obronkih Matajurja udeležencev našega podzemnega teka – in drugih primorskih tekaških prireditev. Očitno se naši tekaški okusi ujemajo. Med njimi je bil tudi najpogostejši udeleženec Triajurja Amadeo Sturam; letos so mu pripisali že 17. sodelovanje.
Izidi so objavljeni na povezavi.
Venčeslav Japelj |
|
|
|
|
|
Tek v Belo Tratnikoma | |
|
IDRIJA 23 04 |
Zveza društev Mladinski center Idrija je v soboto, 23. aprila 2016, tretjič zapored pripravila Tek v Belo in tako tudi letos nadaljevala tradicijo idrijskih tekov. Absolutna zmagovalca sta bila Marko in Petra Tratnik iz Žagoliča pri Colu. Če imajo naši sosedje Italijani prav blizu meje svoj maratonski tek pod znakom Unesca, Idrija vsako leto ponudi tek s pogledom na vodni kanal Rake, tehnični spomenik iz Unescove dediščine. Ob tem pa pot vodi tekače iz Idrije še po Krajinskem parku Zgornja Idrijca, prek visečega mosta in skozi čudovito naravno okolje idrijskega konca. Polovica proge je speljana po asfaltu, druga polovica pa po makadamu. Med ogrevanjem 139 tekačev, med katerimi je bilo veliko domačinov, je še pršelo, a je dež, ta pogosti spremljevalec idrijskih tekov, kmalu ponehal in razmere so bile kar prijetne. Vsekakor precej boljše kot lani, ko je vztrajno deževalo, pihalo in so se tekači spraševali, kdaj bodo zaplesale snežinke. Tudi organizacija je bila tokrat odlična, prijave so sprejemali vnaprej in na dan teka s tem ni bilo nobenih težav, priprava izidov pa tudi ni zamujala. Udeležba je bila letos skromnejša, lani smo našteli 176 tekačev, verjetno ji je botrovala sprememba ure teka; namesto dopoldanske so organizatorji tokrat izbrali popoldansko (17.00). Morda se morajo tekači na PPT še navaditi na drugačen ritem, s to težavo so se namreč soočili tudi organizatorji šmarskega (gorskega) teka, ko so ga zaradi poletne vročine z dopoldanskega časa prestavili na večerno uro – in gostili manj tekačev kot običajno. Na 10-kilometrski progi s 40 metri vzponov sta bila najhitrejša Marko in Petra Tratnik. Petra je obranila lansko zmago in lanskemu času odštela eno minuto, kar potrjuje njeno izvrstno formo, tako na progah gorskih (nedavna zmaga na Javorniku) kot ravninskih tekov, že na začetku sezone. »Kar dobro mi je šlo,« je povedala za LT, »razmere so bile boljše kot lani. Naslednja preizkušnja bodo tradicionalne trojke v Ljubljani, kjer bom verjetno tekla v mešani ekipi.« Marko je lansko srebro, za Sebastjanom Zarnikom, letos pozlatil. Sledila sta mu Davor Krašovec in Marko Grobelšek, četrti pa je bil domačin, že tudi skupni zmagovalec PPT, Kristjan Ipavec. Petri je, tako kot lani, sledila tako rekoč domačinka Saša Pisk, tretje mesto pa si je pritekla veteranka, legenda idrijskega teka Sergeja Lipušček, pred Kristino Bele. Sergejin oče Lucijan je bil najstarejši tekač in v svoji kategoriji tudi najhitrejši. Naslednji tek iz pokala PPT bo 14. maja ajdovski Majski tek, ki bo veljal za članske in mladinske točke.
Izidi:Absolutno, moški:
Absolutno, ženske:
Zmagovalci kategorij:Ž +55: Ivanka Širca (AK Pivka) Vsi izidi so na povezavi.
VJ |
|
|
|
|
|
12. Bubin tek na Javornik | |
|
COL 17 04 |
Društvo Trillek letos praznuje 25 let dela. Ob jubileju so se njegovi člani odločili pripraviti še kolesarsko tekmo med Colom in Javornikom, vendar je ta zaradi majhnega zanimanja odpadla. Je pa bila zato gorskotekaška preizkušnja na 9,3 kilometra dolgi progi s 630 metri vzponov zanimivejša kot običajno. Na Colu je bilo v nedeljo na startu 13 stopinj Celzija, na cilju pri Pirnatovi planinski koči pa nekaj manj kot 10, ki so ob vetru dajale močnejši občutek mraza. Teklo je 70 gorskih tekačev, med njimi tudi skupina italijanskih ljubiteljev gorskega teka (med zmagovalce po kategorijah sta se vpisala Tržačanka Federica Lippi in Goričan Tomaž Devetak). Boj za zmago se je tokrat razpletel presenetljivo. Prvič se je zgodilo, da je domačin Marko Tratnik premagal Simona Aliča, in to s kar spodobno prednostjo 19 sekund. Strmine je na tej progi premalo, da bi Simon izkoristil svojo močno karto, razlika v letih je kar precejšnja, poleg tega pa je Gorenjec čutil utrujenost po delovnih naporih sobote. A to ne zmanjša Markovega veselja in dejstva, da je že na začetku sezone v odlični formi. Tako kot sestra Petra, ki je zmagala s več kot petminutno prednostjo. Po 12 tekmah na Javorniku je Simon zbral sedem zmag, Marko jih ima štiri, preostala pa je pripisana Tržačanu Marcu Morettonu. V primerjavi s prvo letošnjo tekmo na Gradišču nad Vipavo je bilo na seznamu izidov tokrat zelo malo sprememb. Ob rošadi med Markom in Simonom na vrhu sta mesti zamenjali še Urša Trobec in Mihaela Tušar, pa tudi zmagovalci kategorij so večinoma ostali isti. To med drugim pomeni, da je ŠD Nanos spet pobral največ pokalov in medalj. Naslednja tekma PGT bo 7. maja vzpon na Učko, že dan kasneje bo gorski tek prek Velikega Gradišča pri Vrhpolju (Kozina), Simon Alič pa bo še prej najverjetneje branil serijo zaporednih zmag na prvomajskem Triajurju v Benečiji.
Izidi:Absolutno moški:
Absolutno ženske:
Zmagovalci po kategorijah:M 1987 in mlajši: Anej Likar (ŠD Nanos) Vsi izidi so na povezavi.
Urša Trobec se je Mihaeli Tušar revanširala za poraz na Gradišču.
VJ |
|
|
|
|
|
Na Banka Koper 3. Istrskem maratonu 4400 tekačev | |
|
SLOVENSKA ISTRA 10 04 |
Na BK3IM je teklo 4300 tekačev iz 22 držav, 3960 v nedeljo na treh dolgih progah, približno 400 pa je bilo mladih tekačev, ki so se kljub dežju podali na krajše proge največjega primorskega tekaškega dogodka v soboto. Zmagovalec maratona je bil isti kot lani, Robert Radojković iz Poreča, med ženskami pa je slavila Simona Dolinar Majdič. Med polmaratonci sta zmagala Blaž Grad in Maja Škrlj, na 11,5-kilometrski progi pa sta bila na cilju najhitreje Danijel Vinčec in Bernarda Oserban. Za uspešno izvedbo prireditve je delalo več kot 900 prostovoljcev iz vseh koncev Slovenije, nekaj pa je bilo med njimi tudi tujcev. Kakšnih 20.000 ljudi se je udeležilo tekaškega praznika slovenske Istre v Portorožu, kjer so bili vsi cilji tekov, temu pa moramo prišteti še nekaj tisoč navijačev ob progah proti Izoli in Kopru. V Kopru so startali polmaratonci, ki so temu mestu vtisnili svoj pečat, zelo pa se je izkazala tudi navijaška Izola, skozi katero so dvakrat tekli maratonci, enkrat pa polmaratonci. Vreme je bilo idealno za tek, saj je petkov in sobotni dež temperaturo spustil za nekaj stopinj in jo zadržal pod 20 stopinjami. Ko so v cilj prihajali zadnji tekači, je jutranje oblake zamenjalo sonce in v 14 stopinj toplo/hladno morje zvabilo kar nekaj kopalcev. Med 380 maratonci v cilju (od tega 78 žensk) sta bila najhitrejša lanski zmagovalec Robert Radojković in Simona Dolinar Majdič. Robert je zmago napovedoval že na tiskovni konferenci nekaj dni pred tekom, potem pa je držal besedo. In na odru za zmagovalce namignil na možno trojno zmago: »Padla je Izola, padel je Portorož, zakaj ne bi padel še Koper?« Triletni prvi ciklus Istrskega maratona se je v Portorožu iztekel, podrobnosti o naslednjem ciklusu, in tako tudi o Istrskem maratonu z letnico 2017, še niso znane. Robert je ocenil, da je bil letošnji maraton težji od lanskega, namučil se je zlasti na zadnjih osmih kilometrih, a je bila proga zanimivejša. Podobna je bila ocena tudi drugih maratoncev in polmaratoncev. Primorski maratonski prvak je postal Gorenjec Mirko Janjatovič. Dobro uvrstitev je za Ljudstvo tekačev napovedoval že v Caprivi, in tudi njemu se je izšlo. »Nekaj težav je bilo s prehitevanjem v gozdičku pri Pacugu, moral sem kar glasno opozarjati tekače pred mano, drugo pa je bilo vse v redu,« je povedal na cilju. Gozdiček vsekakor ni vplival na Mirkov zaostanek za Robertom, Istran je bil hitrejši. Na drugem mestu na odprtem prvenstvu Primorske je tokrat končal lanski prvak Danijel Hajdinjak. Primorska prvakinja (tudi absolutno najhitrejša) je Ljubljančanka Simona Dolinar Majdič. Priznanja najboljšim maratoncem je podeljeval legendarni ultramaratonec Dušan Mravlje. Odprto prvenstvo Primorske v maratonu so tretjič pripravili PPT, DLT Filipides in spletni portal Ljudstvo tekačev. Dušan je tudi letos v sodelovanju z Gostilno Strunjan in Ljudstvom tekačev za maratonce in polmaratonce v Strunjanu pripravil neuradno okrepčevalnico z vodo in češkim pivom (Staropramen). Zelo veliko tekačev, tistih z manj tekmovalnimi, pa zato bolj užitkarskimi namerami, se je odzvalo na njegovo ponudbo, da se osvežijo z nekaj požirki hmeljevega napitka osem kilometrov pred ciljem. Polmaraton je zmago prinesel 27-letnemu Blažu Gradu, večkratnemu zmagovalcu desetke Ljubljanskega maratona, med ženskami pa je tretjo zaporedno zmago na tej progi na Istrskem maratonu Ani Radivo preprečila še ena Primorka, Maja Škrlj, Blaževa vrstnica, doma iz Šmarij pri Sežani. Maja je že v Sežani pred dvema tednoma z zmago na desetki napovedala boj za visoke uvrstitve v Istri. Zanimivo je, da Maja sicer letos resneje trenira tek, glavnina njenega treninga pa je (dvoransko) kolesarjenje. Njena trenerka je Sežanka Teja Gulič, tudi odlična kolesarka. »Bilo je naporneje kot v Sežani, to je bil moj prvi polmaraton. Čutila sem utrujenost, a ko sem zagledala Tejo, mi je to dalo novih moči za finiš. Ko sem se nadihala in prišla k sebi, sem se odlično počutila,« je povedala. Maja je svoje ukvarjanje s športom začela s tekom, zaradi poškodbe pa je presedlala na kolo. Zdaj se teku (ob kolesarjenju) spet bolj posveča, z več samozaupanja in optimizma: »V teku bom poskusila še kaj narediti ...« Na tej progi je za največje presenečenje poskrbela desetletna Lara Mihevc (Cool) s tretjim mestom absolutno. Lara je sicer po športnem »poklicu« plavalka, tretja pa je bila že tudi na Malem kraškem maratonu. Tudi tokrat so organizatorji izjemno pozornost namenjali varnosti tekačev. Ob nujni medicinski pomoči so na progah dežurali reševalci prostovoljci in Petrini angelčki, 15 parov študentov, ki jih je dr. Petra Zupet usposabljala posebej za te teke. Število posredovanj je bilo primerljivo z lanskim, hujših ogroženosti tekačev pa ni bilo, kljub temu, da je letos teklo tisoč tekačev več kot lani. Še nekaj statistike. Ob rasti skupnega števila tekačev na Istrskem maratonu (2000, 3000, 4000) raste tudi število maratoncev, preštetih na cilju. Prvič jih je bilo 321, drugič 345, letos 380. Več se jih zbere le na Ljubljanskem maratonu, lani so jih v Ljubljani našteli 2111. Delež tekačic se na Istrskem maratonu prav tako povečuje. Leta 2014 je znašal 43, leta 2015 45, letos pa že 48 odstotkov (upoštevani so vsi tekači). Utegne se zgoditi, da bo prihodnje leto na Istrskem maratonu že teklo več žensk kot moških ...
Izidi Odprtega prvenstva Primorske v maratonu:Moški, absolutno:
Ženske:
Zmagovalci kategorij, moški:A Bojan Ambrožič Ženske:A Špela Cigoj Vsi izidi so na povezavi.
Danijel Vinčec, zmagovalec teka na 11,5 kilometra, na startu.
Petra Zupet s svojimi angelčki po koncu tekov analizira dogajanje.
Primorski prvak v maratonu je postal Mirko Janjatovič, lanski prvak Danijel Hajdinjak pa je bil drugi.
Portorož so preplavili tekači.
Tri najhitrejše tekačice na 21-kilometrski progi; Ana Radivo, Maja Škrlj, Tanja Potočnik.
Tri najhitrejše na primorskem prvenstvu v maratonu: Sanja Brglez, Simona Dolinar Majdič, Viktorija Modrijan.
Robert Radojković je obranil lansko zmago.
Tretja absolutno je bila na 11,5-kilometrski progi 10-letna plavalka iz Ljubljane Lara Mihevc (levo).
Tudi tokrat je delovala neformalna okrepčevalnica Dušana Mravljeta, imenovana Dušanov stil. V Strunjanu je ob vodi teklo pivo.
Fotogalerija 1 je na povezavi. Fotogalerija 2 (Tek KBK) je na povezavi. Video 1 je na povezavi. VJ |
|
|
|
|
|
15. Tek Sotočja | |
|
TOLMIN 09 04 |
Člani AD Posočje so 9. aprila 2016 v Tolminu pripravili 15. Tek Sotočja, prvi letošnji tek PPT, po tem, ko je Vipavski tek izstopil iz pokala, Teka po Panovcu (moral bi biti v času poletov na Planici) pa niso izpeljali. Namenjen je bil mladini. Za prve točke v sezoni se je borilo 148 tekačev. Nagajal jim je dež, zato pa so bili mladim tekačem v tolažbo sladoled in brioši, vsakdo je prejel tudi manjše praktično darilo. Sodelovali so tekači iz raznih koncev Primorske, od Bovca do Pirana, najdalj pa so se potrudili člani ekipe Osnovne šole Blanca (pri Krškem). Največ prvih mest so osvojili domači tekači, sedem, s štirimi so jim sledili člani ŠD Nanos. Večina lanskih mladih šampionov je po prestopu v starejše kategorije ostala zvesta primorskemu pokalu, pa tudi medalje so večinoma prejemali stari znanci s stopničk. Trio iz družine Kopatin je po uspešnem debiju na nedavnem Gradiškem gorskem teku s polnim izkupičkom ponovno dokazal, da bodo Sara, Rok in Jan Franc tudi letos trd oreh za nasprotnike. Najhujši boj so bili najmlajši dečki, tisti iz letnika 2009 in mlajši. V manj kot dveh sekundah so se zvrstili štirje, največ moči pa je v finišu zmogel Luka Močnik iz Tolmina. Izidi:Zmagovalci kategorij:Deklice 2009 in mlajše: Manca Žibert (ŠD Tek je lek) Vsi izidi so na povezavi.
Fotogalerija je na povezavi. VJ, foto: Aljaž Černigoj |
|
|
|
|
|
Tiskovna konferenca pred BK3IM | |
|
PORTOROŽ 05 04 |
Predstavniki Društva istrski maraton so 5. aprila 2016 v portoroškem Avditoriju predstavili letošnjo izvedbo Istrskega maratona. Tudi tokrat bo ta tekaška prireditev potekala pod pokroviteljstvom Banke Koper, o čemer priča že samo poimenovanje: Banka Koper 3. Istrski maraton. Vodja organizacije Marijana Sikošek (tri ure pred tiskovno konferenco je oddala nalogo za doktorsko disertacijo) je predstavila osnovne podatke: več kot 4000 odraslih tekačev v nedeljo (in nekaj sto mladih tekačev v soboto) iz 22 držav, 850 prostovoljcev, bogat spremljevalni program, vključno z Aniko Horvat in skupino Escobars, premierni nastop maskote, boškarina Žvelta, proračun okrog 100.000 evrov ... Predsednik Banke Koper Giancarlo Miranda je pohvalil prireditev, za katero je prepričan, da je ena najlepših daleč naokoli. Tako so zatrjevali tekači iz tujine, s katerimi je govoril, če bi že kdo zaradi subjektivnosti dvomil o njegovih osebnih odličnih vtisih. Miranda bo v nedeljo tekel v družbi Alberta Cove, italijanskega olimpijskega prvaka na 10.000-metrski progi v Los Angelesu, s katerim so se udeleženci tiskovne konference v živo pogovarjali prek video povezave. Cova je zdaj poslovnež, teče pa še vedno, počasi in za svojo dušo. V Istri bo tekel na 11,5-kilometrski progi in fotografiranje z njim ne bo prepovedano :). Tako Cova kot Miranda sta se dotaknila tačas ene najbolj aktualnih športnih tem, dopinga. Cova je prepričan, da se je z njim treba boriti odločno in načrtno, ob kaznih za športnike, ki so se pregrešili, pa bi morali najti načine za sankcioniranje tistih, ki stojijo v ozadju in z dopingom služijo. Miranda je potegnil vzporednico s poslovnim svetom, za katerega je značilno prav tako (pre)pogosto iskanje bližnjic do rezultata kot pri dopingu športnikov. Rezultati so na obeh področjih kratkega daha, slejkoprej pride masten račun. Podžupanja piranske občine Meira Hot je povedala, da je maraton odlična priložnost za promocijo, povabila je v Portorož in ob proge BK3IM. Sikoškova je še opozorila na zapore prometa, brez katerih takšne prireditve ni mogoče pripraviti. Vse pomembnejše podrobnosti o maratonu so na voljo na uradni spletni strani BK3IM: www-istrski-maraton.si.
Video je na povezavi. VJ |
|
|
|
Udeleženci tiskovne konference so se v živo pogovarjali z Albertom Covo.
|
|
16. Gradiški gorski tek | |
|
GRADIŠČE PRI VIPAVI 28 03 |
Organizatorji iz TD Burja Vipava tokrat niso imeli sreče z vremenom, vseeno pa je na njihovem gorskem teku, 16. vzponu na Škavnico nad Gradiščem, nastopilo kar 106 tekačev: 94 v konkurenci odraslih in 12 v mladinski tekih na krajših progah. Na štirikilometrski progi s 580 metri vzpona je bil spet najhitrejši Simon Alič, med ženskami pa je zmagala Petra Tratnik. Kislo vreme tekačev niti ne moti preveč, je pa rahel dež na pobočju Nanosa tokrat skuhal težave časomerilcem. Preprečil jim je pripravo časov odraslih tekmovalcev (pri mladini teh težav ni bilo), tako da so od sebe dali samo vrstni red z enim časovnim podatkom, zmagovalnim dosežkom Aliča: 23:58. Ko (če) bodo uspeli rešiti tudi ta del izidov, jih bodo naknadno objavili na spletni strani PGT. Zmaga Simona Aliča seveda ni presenečenje, presenečenje pa je minimalen zaostanek Marka Tratnika za Simonom. Poizvedovanje pri dveh najboljših na ponedeljkovem prazničnem teku, ali je Simon taktiziral, imel težave na progi, je z zdravjem vse v redu ... je prineslo izid: Simon je tekel »normalno«, očitno pa je Marko na začetku sezone v odlični formi. Laična ocena bi lahko bila, da je primorski prvak PPT lani odtekel zelo veliko tekov, ob tem celo nekoliko pregorel, v nekoliko manj tekmovalno napeti zimi pa si je spočil. Na progi nad Gradiščem je Simonu celo kazal pot, ko pa se je klanec stopnjeval, je šel Gorenjec naprej. »Klanci so Simonovi, to se ve,« je komentiral Marko na cilju. Bil je zadovoljen, od zmage ga je ločilo le nekaj sekund. Tretji je bil Uroš Vodopivec, četrto mesto pa je pripadlo Boštjanu Pintarju, lanskemu državnemu reprezentantu iz Gorenje vasi (če bi bil iz Dolenje vasi, bi se pisal Prevc, je nekdo duhovito komentiral). Peti je bil aktualni prvak PGT Simon Strnad. Omenimo še deseto mesto (in zmago v kategoriji) zamejca Tomaža Devetaka, ki teče za Ljudstvo tekačev. Za nastopanje s to »blagovno znamko« ni potrebno nobeno formalno dovoljenje ali članstvo, uporabi jo lahko vsakdo, ki se čuti povezanega z načeli poštenega, sproščenega teka. Tudi Markova sestra Petra je bila dobre volje (kdaj pa ni!?), čeprav je zatrdila, da takšni klanci zanjo niso ravno kdovekakšna nagrada. Druga je bila Mihaela Tušar, ki ji delovne obremenitve letos ne dopuščajo več toliko treninga kot prejšnja leta, a vseeno še veliko zmore, tretja njena prijateljica in večna tekmica Urša Trobec. Točno polovico mladih gorskih tekačev je tvorilo zastopstvo ŠD Nanos, točno polovico zastopstva ŠD Nanos so predstavljali mladi šampioni ravninskih tekov iz družine Kopatin. Tudi tokrat so bili hitri, čeprav (še ne) najhitrejši. Če si talent, si talent, ne samo na ravnini, tudi v klanec. Omenimo še nastop družine Racz-Kereki iz Bovca, ki je spomnila, da bodo jeseni Bovčani pripravili maraton. Tokrat so Vipavci zaključek z razdelitvijo priznanj pripravili na kmetiji Ferjančič. Pod streho je bilo malo na tesno, a je bila postrežba hitra in prijazna, jota pa okusna. Priznanja je podeljevala vipavska vinska kraljica Nataša Ferjančič. TD Burja gre v akcijo tudi to soboto. 2. aprila 2016, ob 16. uri, se bo začel 21. Vipavski tek. Ne sicer v okviru PPT, proga pa ostaja ista kot prejšnja leta.
Izidi:Absolutno moški:
Absolutno ženske:
Zmagovalci po kategorijah:M 1987 in mlajši: Anej Likar (ŠD Nanos) ml. dečki: Tanej Fatur (OŠ Ribnica) Vsi izidi so na povezavi.
Fotogalerija 2 je na povezavi. Video je na povezavi.
VJ |
|
|
|
16. Mali kraški maraton | |
|
SEŽANA 27 03 |
Kraševci so 27. marca 2016 pripravili svoj tradicionalni polmaraton, že 16. po vrsti. Najhitrejša sta bila Miroslav Nikolič in Celine Murray. Našteli smo 1780 finišerjev članskih tekov; tekla je tudi mladina. Razmere so bile praktično idealne za tek: temperatura ni bila ne prenizka ne previsoka, oblaki so bili blagodejna zaščita pred soncem in brez mokre grožnje, vetrič je bil komaj vreden omembe. Takšnega vremena si organizatorji vedno želijo, toda na Krasu je bil v dnevih MKM doslej bolj poredko na voljo. Praznični dan je zmanjšal udeležbo, tekačev je bilo manj kot lani, zgodilo se je celo, da je bilo na krajšem teku tekačic manj od tekačev, kar je zadnja leta netipično, saj po Sloveniji na tekaških prireditvah, kjer daljši tek spremlja krajši, na slednjem praviloma prevladujejo ženske. Velika noč je očitno več neodložljivih opravkov naložila šibkemu spolu ... Organizatorji pod taktirko Boža Dragana so imeli še nekaj dni pred prireditvijo težave z dovoljenji za tek po italijanski strani. Italijani so hoteli na praznični dan čimprej izprazniti ceste in so odlašali s soglasji, na koncu pa so jih Sežanci le dobili, potem ko so start premaknili na zgodnejšo uro (10.15). Izidi so bili na obeh progah slabši kot lani. Tokrat je bila najhitrejša tekačica na dolgi progi Angležinja, najhitrejši moški je kar za osem minut zaostal za lanskim časom Toneta Kosmača (lanska zmaga v Sežani je napovedovala odlično sezono tekača iz Hotavelj, ki si je nekaj pozneje pritekel vozovnico za maraton v Riu). Celine Murray je startala v drugi skupini, potem pa ne samo prehitela marsikatero tekmico, ki je šla na pot iz prve, temveč drugouvrščeno Slovenko za sabo pustila za kar štiri minute (njen čas pa je bil za dobrih šest minut slabši od lanskega časa Lucije Krkoč). Ko že primerjamo lanske in letošnje izide, povejmo še, da je Aleš Žontar lanski čas zgrešil za pičlih šest sekund, se je pa z lanskega tretjega letos povzpel na drugo mesto. Na 9,4-kilometrski progi je zmagal Domen Hafner, ponovil je lansko zmago, med dekleti pa je domačo publiko s svojim doslej najvišjim dosežkom v teku razveselila Maja Škrlj iz Šmarij pri Sežani. Kraševka z vremskim geografskim poreklom doslej ni prav veliko nastopala na uradnih tekih, vpisano je imela eno samo absolutno zmago, lansko na sežanski Tabor v Primorskih pokalnih tekih. Letos je že na začetku sezone v odlični formi. Za to so zaslužni njena odločitev, da se tekom bolj posveti, in kolesarsko-tekaški trening pri Teji Gulič. Na začetku je Maja tekla previdno, ko je videla, da ima še dovolj moči, pa je pospešila, je povedala za Ljudstvo tekačev. In napovedala, da se namerava letos pogosteje udeleževati primorskih tekov. Dovolimo si dodati, da tako ne bo zgolj okrepila konkurence med ženskami, temveč jo bo tudi polepšala. Kaže, da se še ni odločila, za kateri klub ali društvo bo nastopala, a bi ji strokovni nasveti pri treningu koristili ... Iz seznama izidov smo izvedeli, da je drugouvrščena Kristina Bele, pred leti že prvakinja PPT, zamenjala klub, namesto AK Pivka je to zdaj ŠD Kraški tekači. Nastopil je tudi predsednik RS Borut Pahor (prijavljen je tudi za Banka Koper 3. Istrski maraton). Tek se je začel s primorsko »himno« Vstala Primorska – kot je že tradicija v Sežani. Tretja na krajšem teku, Lara Mihevc, je pokazala, da premore veliko tekaške nadarjenosti, bron je osvojila kljub rosni mladosti (letnik 2005).
Izidi:21 km, moški absolutno:
Zmagovalci kategorij: A Ožbej Mulec, B Miroslav Nikolič, C Aleš Suhadolnik, D Denis Guzelj, E Mirko Janjatovič, F Matjaž Vrhunc, G Dušan Mrak, H Ivan Ruparčič, I Josip Lorencin, J Vladimir Savić. Ženske absolutno:
Zmagovalke kategorij: A Petra Pogačar, B Celine Murray, C Neža Osovnikar, D Sanja Brglez, E Marjeta Stržinar, F Mirjana Baković, G Bernarda Zvir, H Fani Podkrajšek, I Jožica Rogelj, J Dunja Šušteršič. 9,4 km, moški absolutno:
Ženske absolutno:
Vsi izidi so na povezavi.
Najhitrejši fantje na 21 km.
Aleš Žontar, zmagovalec prvega Istrskega maratona na 42-kilometrski progi, je bil drugi.
Celine Murray je startala iz drugega bloka, a je to ni ustavilo na poti do zmage.
Superman je na MKM nastopil, Batmana pa ni bilo na spregled ...
|
|
|
|
|
|
Legende na Istrskem maratonu | |
|
PORTOROŽ 26 03 |
Na Banka Koper 3. Istrskem maratonu bosta, po napovedih glavnega sponzorja Banke Koper, sodelovala italijanska olimpijska zmagovalca Gelindo Bordin in Alberto Cova. Slovenske barve bo zastopal še ena legenda, ultramaratonec Dušan Mravlje. Dušan bo skupaj z Ljudstvom tekačev in Gostilno Strunjan tudi letos pripravil svojo (neuradno) okrepčevalnico. Še nikoli se ni zgodilo, da bi na katerem od slovenskih maratonov sodelovala kar dva olimpijska zmagovalca. Tokrat svoj prihod na Banka Koper 3. Istrski maraton napovedujeta Gelindo Bordin, zmagovalec olimpijskega maratona iz Seula 1988, in Alberto Cova, olimpijski zmagovalec na 10.000 metrov iz Los Angelesa 1984. Slovenija nima olimpijske medalje na dolgih progah, Italija pa kar nekaj. V zgodovini olimpijskega maratona sta med zmagovalce v zadnjih 36 letih vpisana samo dva Evropejca, oba Italijana: Bordin in Stefano Baldini (Atene 2004). Bordin, letnik 1959, še vedno teče, seveda le za lastno veselje. Ni se še odločil, ali in na kateri progi bo nastopil na BK3IM, bo pa z veseljem delil avtograme. Cova, letnik 1958, znan po silovitem finišu, je v zadnjih 40 letih eden od dveh Evropejcev z olimpijsko zmago na desetkilometrski progi (drugi zmagovalec Mo Farah je postal Evropejec po preselitvi iz Somalije, kjer je bil rojen, v London). Na BK3IM bo Cova tekel na 11,5-kilometrski progi, s hitrostjo ne namerava pretiravati (nabralo se je že precej let od njegovih najboljših tekaških časov), tako kot Bordin pa bo na voljo zbiralcem avtogramov in za fotografiranje. Če se dolgi teki na olimpijadah ne bi zaključevali z maratonom, če bi torej obstajala olimpijska disciplina ultramaraton, bi imela dobre možnosti za medalje tudi Slovenija. Slovenski tekaški legendi Dušanu Mravljetu, letniku 1952, pripadajo številne zmage in stopničke na ultramaratonskih preizkušnjah po vseh koncih sveta. Mravlje je eden od dveh ultramaratoncev tega planeta, ki sta tekmovalno pretekla tri kontinente: Avstralijo, Severno Ameriko in Evropo. Na prvem in drugem Istrskem maratonu je delil pokale in medalje najboljšim na odprtem prvenstvu Primorske v maratonu (lani je pokal za zmago izročil hčerki Neži), letos pa bo razdelil še nekaj priznanj več. Dušan je boem med tekači, njegov odnos do teka in vsega, kar ga obdaja, odstopa od ustaljenih obrazcev, kar je tekačem na progah Istrskega maratona znano tudi zaradi Dušanove prav posebne, neuradne in neortodoksne okrepčevalnice. Tako kot že dvakrat bo tudi tokrat v Strunjanu pri avtokampu in tamkajšnji gostilni legendarni ultramaratonec spodbujal tekače in jim ponujal osvežitev. Ob vodi se mu bodo lahko s požirkom hmeljevega napitka češkega porekla pridružili polmaratonci in maratonci osem kilometrov pred ciljem.
VJ |
|
|
|
|
|
Povežimo soline dvanajstič | |
|
STRUNJAN 20 03 |
ŠKID Jaz sem najboljši je v nedeljo, 20. marca 2016, v prijetnem spomladanskem vremenu dvanajstič pripravilo tek Povežimo soline. Približno 600 tekačev iz vseh koncev Slovenije je teklo po slabih devet kilometrov dolgi progi med sečoveljskimi in strunjanskimi solinami. Časov niso merili, startne številke so bile prazne (brez števil), na koncu pa so razglasili po deset najhitrejših tekačev in tekačic. Zmagala sta Blaž Grad in Kristina Bele, ki sta postala kralj in kraljica povezovalcev solin, kot udeležence prireditve imenuje pobudnik in vodja organizacije Mojmir Kovač. Za njima so se uvrstili naslednji tekači: 2. Peter Kastelic, 3. Danijel Vinčec, 4. Jakob Mc Anoulty, 5. Jaka Vitez, 6. Moreno Mandič, 7. Simon Brezovar, 8. Sandi Milohanič, 9. Ivan Stanič, 10. Denis Debeljak; 2. Andreja Podobnik, 3. Petra Stošič, 4. Ana Kopčavar, 5. Lea Ružič, 6. Karmen Erčulj, 7. Anja Pristavec, 8. Katarina Starkl Renar, 9. Miriam Švara, 10. Davorina Šuligoj.
|
|
|
|
Dvajseterica najhitrejših.
|
|
38. goriški polmaraton | |
|
GORICA 06 03 |
Organizatorji iz društva Gruppo marciatori Gorizia so v nedeljo, 6. marca 2016, poskrbeli še za drugi zimski polmaraton v obmejnem prostoru, ki privlači, podobno kot polmaraton v Caprivi, številne primorske in slovenske tekače. Zmagala sta Madžar Tamas Kovacs (obranil je lansko prvo mesto) pred Mitjo Kosoveljem in Slovenka Sonja Roman. Bilo je prijetnih devet stopinj, brez dežja. Med 648 finišerji goriškega Čezmejnega posoškega polmaratona oziroma Polmaratona mesta Gorice je bilo 99 Slovencev. Udeležba je bila nekoliko skromnejša od lanske, Slovenci so bili podobnega uspeha kot pred letom dni, ko je na stopničkah v absolutni konkurenci stala Lucija Krkoč, tokrat v vlogi navijačice za svoje kolege iz ŠD Nanos (poškodba). Sonja Roman, srednjeprogašica, udeleženka olimpijade v Pekingu leta 2008, je – kot je povedal uradni povezovalec prireditve Cesare Ballaben – v Gorici postavila osebni rekord na 21-kilometrski progi. Odločila se je namreč podaljšati svoje teke in se poskusiti prebiti med olimpijske maratonke. Tudi zmagovalec med moškimi je olimpijec. Tamas, stari znanec goriške proge, letos nekoliko spremenjene (kar bi moralo pomeniti, da vsi rekordi štejejo na novo), je bil v finišu močnejši od Mitje Kosovelja, s katerim sta večino proge tekla skupaj. Mitja (nastopil je za ŠD Nanos K2 sport) je sredi priprav na maratonski nastop v začetku aprila, ko bo lovil zadnji vlak za Rio de Janeiro, zato je bil njegov tokratni tek trening. Med deseterico najhitrejših tekačev so bili še štirje Slovenci, med katerimi je Marko Tratnik izboljšal tako lanski čas kot lansko uvrstitev (8.). Njegova sestra Petra je »pokvarila« družinsko simetrijo, namesto petega je osvojila četrto mesto, izdatno popravila lanski čas in uvrstitev (10.), čeprav je pravkar prišla iz bolezni. Tretja Slovenka med deseterico, Aleksandra Fortin, je prav tako nastopila solidno, kljub zdravstvenim težavam. Ob rob goriškega polmaratona z vsega spoštovanja vredno tradicijo moramo zapisati še eno nespodbudno ugotovitev. Pred leti je bil ta polmaraton trdno zapisan v pokalu Primorski pokalni teki, takrat je bil del tega pokala tudi nabrežinski polmaraton (to je bilo odprto prvenstvo Primorske). Ta prostor je eno leto (2008) živel tudi s slovensko-italijanskim pokalom malih maratonov pod medijskim sponzorstvom Primorskih novic. Zdaj so te čezmejne tekaške vezi samo še zgodovina, edini, ki na naši strani še skrbijo za tovrstno sodelovanje, so člani ŠD Mark iz Šempetra; tudi letos so poskrbeli za varovanje proge na slovenski strani. Padec fizične meje je očitno na tekaške organizatorje deloval negativno, njihov občutek za tekaško solidarnost ne glede na državno pripadnost je izhlapel.
Izidi:Moški absolutno:
4. Janez Mulej (AD Hitrost) 1:10:42, 5. Marko Tratnik (ŠD Nanos K2 sport) 1:12:09 ... 8. Martin Ocepek (AK Domžale) 1:14:22 ... 10. Nejc Lokar (ŠD Nanos K2 sport) 1:14:38. Ženske absolutno:
4. Petra Tratnik (ŠD Nanos K2 sport) 1:24:33 ... 6. Aleksandra Fortin (US Aldo Moro) 1:26:37. Zmagovalca znotraj svojih starostnih kategorij sta bila ob Sonji in Aleksandri še Sergeja Lipušček (DLT Filipides) in Boštjan Švab (AK Radovljica). Vsi izidi so na povezavi.
Fotogalerija je na povezavi. VJ |
|
|
|
Stran 18 od 30
