|
|
2. Briški polmaraton | |
|
CAPRIVA, KOPRIVNO 24 01 |
Društvo Gruppo marciatori Gorizia je 24. januarja 2016 v kraju Capriva del Friuli (slovensko: Koprivno) drugič pripravilo polmaraton, ki nadaljuje tradicijo polmaratonov iz Medee. Med Slovenci sta se najbolj izkazala Jana Kotar Ilijaš in Mirko Janjatovič s četrtima mestoma v absolutni razvrstitvi. Briški mali maraton (pravilneje bi bilo polmaraton), kot bi tek lahko poslovenili, je privabil nekaj več udeležencev kot lani, zabeleženih je 433 finišerjev (lani 411), med katerimi je bilo 33 Slovencev, kar pa je nekaj manj kot lani. Tudi na stopničkah je bilo manj slovenskih tekačev, najboljša sta ostala tik pod njimi, na četrtih mestih. Lanska sezona Jane Kotar Ilijaš je bila odlična, kaže pa, da niti letošnja ne bo slabša. Predsednica DLT Filipides je četrto mesto v absolutni konkurenci osvojila z novim osebnim rekordom. Obojega se je veselila, za LT pa je povedala, da se konec februarja odpravlja v Tokio, na svoj peti od šestih velikih svetovnih maratonov. Seveda so ti zimski dnevi napolnjeni s številnimi kilometri, med katerimi so bili nedeljski med najlepšimi. Proga, speljana med vinorodnimi griči, ravno prav razgibana, je Jani zelo všeč, nad njo pa je navdušen tudi četrtouvrščeni, visokorasli Mirko Janjatovič. Dejstvo, da doslej še ni bilo veliko snega, zaradi česar je laže trenirati, tudi njemu in njegovi gorenjski druščini gre na roko. Njihov spomladanski cilj je Banka Koper 3. Istrski maraton, pogosto pa se bomo videvali tudi na drugih primorskih tekih. Kljub gorenjski odpornosti na mraz je bila temperatura ob startu tudi zanje nizka, okrog ničle, vendar se je do cilja kar prijetno dvignila. Edi Sorgo iz Seče je imel daljšo tekaško pavzo in ni pričakoval dobrega časa, potem pa ga je potegnilo naprej in na svežino je odtekel "najlepši polmaraton od vseh", na katerih je bil doslej, je povedal. Presenetljivo, sicer obvezni "muskulfiber" tokrat ni bil tako hud. Zagotovo je tudi čudovita narava Collia, italijanske strani Brd, delovala spodbudno, in vsi tekači, s katerimi smo govorili, so ta polmaraton pohvalili. Seveda je k temu prispevala tudi dobra organizacija in prijaznost organizatorjev, lani tudi prostovoljcev na eni od okrepčevalnic BK2IM v Izoli. Na stopničkah za absolutno najboljše sicer ni bilo Slovencev, je pa na tretjo stopila naša znanka, Litovka Alionka Kornijenko, ki teče za klub Atletica Buja. Naj kot zanimivost dodamo, da sta prvi in drugi najhitrejši, oba Burundijca, ki živita v Italiji, letnika 1990, nekoliko zamudila na start, vendar do cilja pridelala pet in več minut prednosti pred konkurenco. Zmagovalec Pierre naj bi si, po navedbah povezovalca prireditve Cesareja Ballabena, žive enciklopedije tekaških podatkov, že zagotovil startno mesto na olimpijskem maratonu v Rio de Janeiru, Oliver pa je en olimpijski nastop, na 5000 metrov v Londonu, že vpisal med svoje tekaške vrhunce.
|
|
|
|
|
|
Zanimivosti s tekaških delavnic | |
|
KOPER 17 01 |
Tudi priprave tekačev na Banka Koper 3. Istrski maraton spremlja serija strokovnih tekaških delavnic, ki jih pripravlja Inštitut za kineziološke raziskave Znanstveno-raziskovalnega središča Univerze na Primorskem v sodelovanju z izbranimi sodelavci. Prvi dve delavnici sta postregli z zanimivostmi in koristnimi informacijami. Da pripadnikom Ljudstva tekačev olajšamo pot do njih, na tem mestu predstavljamo kratke povzetke predavanj. In seveda priporočamo udeležbo na preostalih devetih delavnicah, od katerih je večina brezplačnih. Že uvod tekaškega trenerja Urbana Praprotnika, tudi letos ambasadorja BK3IM, je bil zanimiv. V mlajših letih je sicer treniral tek na srednjih razdaljah, a se kar dolgo ni loteval prog, daljših od 10 kilometrov. Tako nepripravljen se je lepega dne odločil, da skupaj z bratom odteče logarski ultramaraton (75 km med Celjem in Logarsko dolino). Uspelo mu je s kombinacijo teka in hoje, ko pa se je po prihodu na cilj usedel, ni mogel več vstati, še ves teden po Logarski pa je hodil z velikimi težavami. Tako, zdaj vemo, da tudi mojstri včasih delajo neumnosti; to, da se moraš za daljše teke temeljito pripraviti, pa smo itak vedeli že prej. Poslušalcem je Urban položil na srce nekaj nadvse koristnih nasvetov: Ponudil je odgovor na vprašanje, ali ni morda že prekasno, da bi se pripravili na enega od treh tekov BK3IM, ki bo 10. aprila. Tekač naj opravi tri ali štiri teke na teden (trije teki na teden so tisti minimum za to, da se posameznik lahko ima za »resnega« tekača). Šest treningov je ključnih pri podaljševanju prog, trdi Urban. Kdor »obvlada« razdaljo petih kilometrov, se za 11,5-kilometrski rekreativni tek BK3IM pripravi tako, da opravi šest treningov na razdaljah 6, 7, 8, 9, 10 in 11 kilometrov. To naj bo eden od prej omenjenih treh tekov v tednu, sledijo pa naj si vsak tretji teden. Za tiste, ki so tačas pri desetih kilometrih, je ključnih naslednjih šest razdalj: 11, 12, 13, 15, 18, 21 kilometrov, tudi ti treningi naj bodo razporejeni na vsak tretji teden. Polmaratonci, ki bi radi postali maratonci, sledijo isti logiki, njihove razdalje pa so 24, 27, 31, 34, 38 in 42 kilometrov. Kdor je zamudil začetek priprav in nima več na razpolago dovolj tednov, lahko poskusi časovne intervale nekoliko skrajšati, v vsakem primeru pa ta pristop lahko uporabi za kasnejše teke. A pretiravanje ni zdravo, preveč teka lahko povzroči pretreniranost. Drugo delavnico sta z vsebino napolnila zakonca Tinkara in Gregor Ravnikar, prva internistka, specialistka za srce, drugi pa kirurg. Gregor je presenetil s trditvijo, da so v 80 odstotkih glavni nasprotniki teka zdravniki, za katere je v primeru soočanja s težavami pacientov najvarnejša izjava: ne tecite, tek vam utegne škoditi. Podrobno je pojasnil delovanje kolena, zlasti meniskusov, nekakšnih vzmeti, ki skrbijo za blaženje pritiskov na stičišču kosti in varujejo pred obrabo hrustanca. Z bolečinami v križu je križ, pomaga pa krepitev mišic, tako hrbtnih kot trebušnih; slednje so ključne za zmanjševanje tovrstnih težav. Tekači naj se zato ob teku ukvarjajo še s čem drugim, Ravnikar priporoča taj-či in pilates. Tinkara Ravnikar je avditoriju položila na srce, da naj tisti, ki se začenjajo ukvarjati s tekom, najprej obiščejo zdravnika. Tek koristi, zgodi pa se, da škoduje, in to takrat, ko ga je preveč ali ko poslabša prikrito srčno bolezen. Primeri zastoja srca med tekači so silno redki, gre za en takšen primer na 100.000 tekačev (ali še redkeje). A se je že zgodil na premierni izvedbi Istrskega maratona (BK1IM). Zdravnica ga je omenila in komentirala: »Ker je bil maraton dobro organiziran in je sledila hitra pomoč, je bilo posredovanje uspešno, za tekača ni bilo posledic in danes nima težav.« Dodajmo, da je tudi ta dogodek organizatorje Istrskega maratona spodbudil k iskanju dodatnih načinov varovanja tekačev, katerega rezultat je bila ustanovitev posebne enote za pomoč (ne zgolj zdravstveno) tekačem na progah, Petrinih angelčkov. To je prvi takšen primer organiziranja na tekih v Sloveniji. In koliko teka je varnega? Ravnikarjeva je bila zelo konkretna: varnih je 40 kilometrov teka na teden, varen je tekaški trening, ki traja med 30 in 45 minut, trikrat ali štirikrat na teden. Spodbudila je tekače: »Vsakdo z zdravim srcem lahko preteče maraton, pretečejo pa ga lahko tudi nekateri z bolnim srcem!« Za poslušalce je bila zanimiva novica, da lahko slabokrvnost izhaja tudi iz -podplatov. Stopanje na trdo namreč lahko poškoduje rdeče krvničke, ki potujejo po žilah na podplatih. Dogaja se, da mora celo odlična gorska tekačica, ki skrbi za pravilno prehrano, občasno jemati zdravila proti slabokrvnosti. So pa udeleženci tekaške delavnice ob koncu prišli do ugotovitve, da skrbeti za redne zdravstvene preglede ni prav lahko. Naš zdravstveni sistem jih še ne omogoča, poleg tega pa se zdravniška potrdila prepogosto izdaja »na pamet«, brez opravljenih pregledov. Za rekreativne, a tudi večino vrhunskih tekačev je edina razmeroma dostopna rešitev samoplačništvo, pri čemer iskanje informacij o tem, kdo sploh opravlja preglede (obremenitvene teste), sploh ni preprosto. Ena od teh možnosti je obisk ustrezno opremljenega laboratorija Inštituta za kineziološke raziskave. Vse delavnice, z izjemo ljubljanskih in novogoriške, potekajo na Srednji tehniški šoli Koper, Šmarska cesta 4, v predavalnici AMF1 – 1. nadstropje. Podrobnosti najdete na povezavi. Naslednja delavnica bo v petek, 29. januarja 2016 (17.30-19.00). Marko Roblek, ikona bosonogega teka v Sloveniji, bo predstavil svojo temo z naslovom Manj je več, Armin Paravlič pa bo govoril o medsebojni povezavi fitnesa in vadbe teka.
VJ |
|
|
|
Tekaške delavnice so dobro obiskane. Posnetek je nastal na drugi delavnici, v ospredju je Tinkara Ravnikar (medtem njen soprog Gregor predava o kolenih in križu).
|
|
Rekorder Slavnika Zdenko Filipič | |
|
PODGORJE 31 12 |
Na silvestrovo je Zdenko Filipič, doma iz Podgorja, vrh Slavnika stopil 777-ič v letu 2015 in svoje prijateljevanje s »koprskim Triglavom« zaokrožil z novim absolutnim rekordom. Doslej je največkrat vrh Slavnika v enem letu stal Orlando Nemec iz Sv. Antona, leta 2009 je zbral 507 vzponov. Pri Tumovi koči so Zdenka in njegovega 18-letnega štirinožnega prijatelja Kima dočakali prijatelji in sorodniki ter dotedanji rekorder Orlando. Povejmo, da je Orlando 22 let starejši od Zdenka, da je v zadnjem času imel nekaj zdravstvenih težav in da z njegove strani rekord 777 vzponov ni ogrožen. Bi ga pa znal popraviti sam Zdenko, tako je vsaj napovedoval pred časom, še preden se je odpravil v pokoj – takrat je govoril o tisoč vzponih. Rekorderja sta si podala roki in tako opravila »primopredajo« rekorda, Orlando pa je ob tem povedal, da je vesel, ker je njegov rekord presegel prav Zdenko. Vsi vzponi so s fotografijami dokumentirani, tako pri startu v Podgorju kot vrh Slavnika. Do Zdenka včasih pridejo neprijazni glasovi posameznikov, ki jih pri njegovih vzponih vedno kaj moti, na to pa odgovarja: »To počnem zase, in sam najbolje vem, koliko in kakšne vzpone sem opravil. Res pa je, da so vsi tudi zabeleženi na posnetkih.« Na vpisno knjigo obiskovalcev vrha se namreč ne gre zanesti; ne zaradi knjige, temveč zaradi nekaterih nevestnih »planincev«, ki trgajo liste iz knjige. Zdenko je že imel rekord Slavnika, leta 2008 se je nanj povzpel 412-krat. Po sedmih letih je rekord spet njegov. Ženski rekord ostaja tisti izpred treh let, ko je Jožica Trost iz Rodika zbrala 364 vzponov. Letos se jih je nabralo 357. Jožica ni samo daleč najpogostejša med obiskovalkami, pregled zadnjega desetletja vzponov pokaže, da so moški sicer postavljali absolutne rekorde, toda njene številke, le za malenkost nižje od rekorda, so na seznamu vsako leto, in ne bomo zgrešili, če bomo zapisali, da je gostilničarka iz Rodika vrh Slavnika prav vsak dan. Zdenko je tudi zaradi vzponov na Slavnik nekoliko zanemaril teke (pred leti je redno obiskoval primorske pokalne teke), Jožica pa se za tek ne uspe odločiti, čeprav bi ji zlasti gorski teki zelo ustrezali, in verjetno bi bila v svoji kategoriji zelo uspešna. Glavni razlog je delo v lokalu ob vikendih, ko je na sporedu večina tekov.
Novega rekorderja Slavnika ja ob koncu 777. vzpona pričakal Orlando Nemec.
Zdenko Filipič vrh Slavnika. Z njim je pes Kim, ki ga je spremljal na 340 vzponih.
Ploščice na steni koče naštevajo junake Slavnika.
O Seveda so rekordu nazdravili.
Omizje družinskih članov in prijateljev.
VJ
|
|
|
|
|
|
Junakinji 3. dobrodelnega Goricatlona Aleksandra in Sonja | |
|
NOVA GORICA 19 12 |
Trinajst organizatorjev in sponzorjev, katerih glava in motor je bil Tomi Ilijaš (Arctur), je v Novi Gorici na soboto pred božičem tretjič pripravilo 12-urni humanitarni tek Goricatlon. 34 ekip je odteklo 3997 kilometrskih krogov in zbralo 5.188 evrov, namenjenih novogoriškemu Varstveno delovnemu centru za nakup kisikove postaje. Po lanskem Goricatlonu v ledeni brozgi je letošnji tek, kljub začetni stopinji pod ničlo, potekal v prelepem sončnem vremenu, a kaže, da je to marsikaterega Goričana odpeljalo iz mesta, tako da gledalcev in navijačev ob 970 metrov dolgi krožni progi ni bilo ravno v izobilju. Sta pa padla dva rekorda, našteli so 34 ekip, eno več kot lani, odtekli pa 3997 krogov, 381 več kot lani. Zbrali so 5.188 evrov (lani 5516). Najbolj radodarne ekipe so bile GEN-I (441 evrov), Deželna banka Slovenije (351) in MIK Celje (304), najbolj tekaško razpoložene pa ŠD Nanos (191 krogov), ekipa 28. december (177) in DLT Filipides (172). Na progi sta se najbolj potrudili domačinki Aleksandra Fortin in Sonja Leskovar, ki sta sami bili ekipi Deželne banke Slovenije in Manufakture za 12 ur teka, Izolan Mitja Volčanšek je tekel štiri ure, dvakratni svetovni prvak Mitja Kosovelj je tekel dve uri in v tem času pretekel 36 kilometrov, več kot enourno etapo pa so si privoščili še Mojca Kermavnar, Valter Hvala in morda še kdo (ta imena smo uspeli razbrati iz seznama prijavljenih tekačev). Najhitrejši so v eni uri pretekli 18 krogov. Medtem ko je Sonja ultramaratonskih daljav vajena, je bil Goricatlon prvi ekstremno dolg nastop Aleksandre. Bila je izredno uspešna, saj so ji merilci iz poljanskega Timinga našteli 117 krogov, Sonji pa 102. Omenimo še zanimivost, povezano s časom. Sebastjan Polanc je svoj nastop štopal, in ko ga je končal, mu je ura pokazala 01:00:00. Izidi so na povezavi, spletna stran Goricatlona pa je na povezavi1.
Fotogalerija je na povezavi. |
|
|
|
|
|
Tekaške delavnice pred BK3IM | |
|
KOPER 11 12 |
Začenjajo se tekaške delavnice pred Banka Koper 3. Istrskim maratonom. Tu je napoved prve, ki jo bodo v Kopru pripravili v petek, 18. decembra 2015. Celoten program najdeš na povezavi.
|
|
|
|
|
|
16. Štanjelski tek | |
|
ŠTANJEL 05 12 |
Tokrat vreme ni niti najmanj otežilo izvedbe Štanjelskega teka, v soncu in pri 15 stopinjah to niti približno ni bil zimski tek. Padla sta dva rekorda, v udeležbi in na progi, prvič preizkušeni pred dvema letoma. Najhitrejši je bil Marko Tratnik, med ženskami pa je bila najhitrejša njegova sestra Petra. Po podatkih Roberta Petrovčiča, ki vodi natančno statistiko tekov, na katerih sodeluje, tudi o vremenu, tako lepega dne na Štanjelskem teku še ni bilo: sonce, 15 stopinj, brezvetrje. Ne gre se čuditi, da so organizatorji iz ŠKD Hruševica na cilju našteli kar 247 tekačev, kar je za ducat več, kot je bilo zapisano kot dosedanji rekord. Močna je bila udeležba iz Italije, spet se je potrdilo, da se Ljubljančani in Gorenjci z velikim veseljem pripeljejo na Kras. Ob primorskem klubu z največ kakovostnimi tekači, ŠD Nanos, sta med najboljšimi gospodarila še tržaški Sportiamo in ljubljanski Gibit (z zmagovalcem rekreativnega teka BK2IM Korte-Izola, tekaškim boemom Petrom Kastelicem). Peter je bil predlani najhitrejši, njegov je bil rekord proge. Letos je Peter tekel pol minute počasneje, premagal (edini) ga je Marko Tratnik, ki je tudi v dneh, ko koledar izgublja še zadnje liste, neverjetno hiter. Marko je na strmini dodal plin in Petru prevzel rekord; nova najboljša znamka na živahni devetkilometrski progi je za 17 sekund boljša. Nekdanji zmagovalec PPT Tomaž Ferjančič je bil tretji, zmagovalec PGT Simon Strnad četrti, omenimo pa še 13. mesto in kategorijsko srebro še enega nekdanjega prvaka PPT Marka Vojske, za katerega je bil to prvi tekmovalni tek po petih letih. Med ženskami je Markovo uvrstitev kopirala sestra Petra, ne sicer z rekordom (ostaja rekordna znamka 34:32 Lucije Krkoč izpred dveh let), a z zelo udobno prednostjo pred tržaško prijateljico primorskih tekov Valentino Bonanni, ta pa je bila na cilju le nekaj sekund pred nekdanjo prvakinjo PPT Sergejo Lipušček. Med zmagovalci kategorij je tudi Zdenko Lužnik, v mlajših letih odličen atlet novogoriškega kluba. Startno številko 1 je dobil, ker se je prvi prijavil, in znotraj druge najstarejše kategorije jo je uspešno ubranil. V Štanjelu je tekel Gorenjec Slavko Sitar, edini, ki je bil rojen v 30. letih prejšnjega stoletja, njegov čas pa mu lahko zavida marsikateri precej mlajši tekač. V svoji kategoriji je prvi nastop v PPT z zmago kronala Tjaša Vezovnik, odkritje X-teka v Dimnicah. Še en Koprčan je slavil med vrstniki, Jan Klemenčič, mladi srednjeprogaš, ki je tek začel s svojo običajno hitrostjo, vendar je na tako dolgi progi seveda ni uspel zadržati do cilja. Kategorijsko srebro je pripadlo še mlajšemu Tobiju Gaberščku iz Bovca, tudi obetajočemu talentu primorskega teka. Organizatorji so meritve tokrat opravili z domačimi močmi, brez težav in zamud. Za tiste, ki te informacije še nimajo, ponovimo: tačas še ni znano, kakšna bo usoda pokala PPT v prihodnjem letu; če ga bodo izpeljali, bo Štanjel ostal med njegovimi teki za sezono 2016, izide pa bodo naknadno prilagodili preskoku letnice in spremembam časovnih koordinat kategorij. Rekordna je bila tudi ponudba Kraševcev na stojnicah, na voljo je bilo veliko pridelkov in izdelkov iz tistih krajev, pridružil se jim je Dnevnik, in zdi se, da je posel cvetel. Ob tej priložnosti so razglasili tudi najboljše v letošnjem Kraškem pokalu. Zmagala sta Simon Strnad in Tina Mavrič.
Izidi:Absolutno, moški:
Absolutno, ženske:
Zmagovalci po kategorijah:Ž +55: Tea Bajc (Triatlon klub Ajdovščina) Izidi so na povezavi.
|
|
|
|
|
|
Zaključek PGT 2015 in gorski tek na Tabor | |
|
GABERJE 30 11 |
V Gaberju pri Ajdovščini so zadnjo nedeljo v novembru organizatorji Primorskih gorskih tekov pripravili zaključno prireditev sezone 2015, še pred dogajanjem v prostorih krajevne skupnosti pa so se gorski tekači pomerili v prvem teku nove sezone 2016, ki so ga izpeljali člani TD Burja z Darkom Hrovatinom na čelu. Vrh Tabora je bil najhitreje Marko Tratnik pred »ravnincem« Tomažem Ferjančičem in Simonom Strnadom, med ženskami pa je zmagala Mihaela Tušar pred Uršo Trobec in Marto Švigelj. Tek na 4,2 kilometra dolgi progi s toliko metri vzpona, kolikor je dni v letu, pa še s 118 metri spusta, je prvi, ki so ga gorski tekači vknjižili na račun sezone 2016, sicer pa je naslednja sezona še v pripravi. Šestnajsta sezona PGT si zasluži, po oceni koordinatorja PGT Klavdija Čendaka, pozitivno oceno. Bile so težave, kot vsakokrat, a so jih premagovali, na koncu pa arhivirali 21 lepih, odlično organiziranih tekov, med katerimi je bil prvič tudi hrvaški Učka vertikal. Pogoj za priznanje udeležbe in praktične nagrade je izpolnilo 15 tekačic in 40 tekačev. Z vsemi pretečenimi teki je na vrhu seznama Simon Strnad. Na odru je povedal, da je v sezoni odtekel približno 90 tekov, za LT pa je dodal, da bo v naslednji sezoni zaradi grožnje poškodb moral število nastopov zmanjšati. Po 19 tekov sta zbrala Mihaela Tušar in Slavko Prezelj, 18 jih ima Sandi Furlan, po 17 Urša Trobec in Valentina Čufer ... Udeležbo slovenskih tekačev so obogatili Italijani, ki znajo uživati v našem gorskem okolju, čudovitih progah in gostoljubju organizatorjev. Največ nastopov med njimi sta zbrala Spartaco Brizzi (16) in Giorgio Turel (13), Spartaco je ob tem osvojil še pokal za drugo mesto v veteranski kategoriji. Med absolutno najboljšimi je nekaj sprememb v primerjavi z lanskim letom. Trojica moških je doživela eno spremembo, ob istem zmagovalcu je na drugem mestu Boruta Malavašiča zamenjal Anej Likar. Pri ženskah tokrat med trojico ni Ane Čufer in Marte Švigelj, mesti pri vrhu sta si izborili Urša Trobec in Marta Šorli, Mihaela pa je z drugega mesta skočila na prvo. Veteranke so tako prevzele monopol na stopničkah. Boj je bil ostrejši kot lani, o tem pričajo majhne razlike v točkah in visoki točkovni seštevki enajstih najboljših tekem, kolikor jih je štelo za končni izid. Na seznamih stalnih udeležencev pokala sta tista z najmanj eno tekmo 202; 122 je odraslih, 88 pa mladih. Ob dobri kondiciji, ki jo kažejo teki odraslih, je podoba mladinskih tekov bistveno manj spodbudna. Pogoj za uvrstitev med prve tri v kategoriji, za to so potrebni najmanj trije nastopi, je izpolnilo samo pet mladih tekačev. Če kam, potem bi bilo dobro več energije in načrtnosti vložiti v mladinske teke. Zaključna prireditev je bila v slogu predhodnih, kot povezovalec se je ponovno izkazal Klavdij Čendak s svojim humorjem. Najzvestejši privrženci pokala so dobili trenirke, manjkalo ni niti drugih praktičnih nagrad, ki jih je pomagala deliti predsednica koprske športne zveze Sonja Poljšak, na koncu pa so si privoščili prigrizek in razrezali torto.
Izidi:Tek na Tabor:Absolutno moški:
Absolutno ženske:
Zmagovalci po kategorijah:M 1990 in mlajši: Anej Likar (ŠD Nanos) PGT 2015:Absolutno, moški:
Absolutno, ženske:
Zmagovalci po kategorijah:M 1990 in mlajši: Anej Likar Izidi so na povezavi.
Video Katje Furlan je na povezavi. VJ |
|
|
|
|
|
Zmagovalca Jamske kombinacije Paolo Glavina in Nicol Guidolin | |
|
BRIŠČKI 29 11 |
S tekmo Cronotraversata del Maestro, kronometrskim tekom skozi Briško jamo (Grotta Gigante), se je dopolnila letos uvedena mini serija tekov skozi kraško podzemlje, imenovana Jamska kombinacija. Zmagovalca sta Nicol Guidolin in Paolo Glavina, oba člana CAI CIM SAG Trieste, gorskotekaške sekcije tržaškega planinskega društva, tudi organizatorja tekme v Briščkih, na kateri je Matjaž Mikloša postavil nov rekord. Tržaško planinsko društvo, tudi skrbnik Briške jame, največje (volumen) turistične jame na svetu, svoj tek prireja od leta 1997, ko je na premieri zmagal Slovenec Beno Piškur s časom 10:00. Letos je bil najhitrejši Matjaž Mikloša, eden najhitrejših tekačev na svetu na izjemnih strminah in tekmah po stopnicah nebotičnikov. Matjaž je v Briščkih tekel predlani, takrat je bil drugi, za Michelejem Ermacoro. Za LT je ocenil, da bo za zmago prihodnjič potreboval za pol minute boljši čas. Držal je besedo. Čas 8:07.8 mu je prinesel zmago in rekord. Michele je bil drugi (tačas se pripravlja za nastop na ironmanu in krajšim tekom ne posveča pozornosti). Matjaž svojega dela v Briščkih še ni opravil do konca, postavil si je namreč novo nalogo: »Tisto, kar sem si zadal predlani, sem naredil, prihodnjič pa moram čas spustiti še za kakšnih osem sekund in rekord spraviti pod osem minut.« Glede na to, da je bil na cilju še poln moči, je mogoče reči, da ta cilj niti ni tako daleč. Tretji je bil Paolo Glavina iz Boljunca, četrti v Slivju, ki si je priboril prvi naslov Jamske kombinacije, pred Alessandrom Naimijem in Marcom Vascottom. Četrti je bil Amedeo Sturam, peti luca Lupieri. V ženski konkurenci je tudi tokrat zmagala najhitrejša z X-teka v Dimnicah Nicol Guidolin. Njena prednost pred Danielo Da Forno je znašala pičle 1,4 sekunde. Daniela se je čutila oškodovano, ker je skupina tekmovalcev iz vrst organizatorjev, med njimi tudi Nicol, tekla pred uradnim začetkom teka. To pomeni, da je bilo na progi precej manj tekačev, medtem ko je Daniela med svojim tekom morala pogosto prehitevati. Tretja je bila Alionka Kornijenko, četrta Tjaša Vezovnik, sedma Jasmina Klančnik, deseta Anita Gregorc. Tjaša je v kombinaciji osvojila srebro, bron je šel v roke Mary Pavlič, četrta je bila Anita, peta pa Sabrina Moroni. Anita in Sabrina sta zbrali po 19 kombinacijskih točk (točke pomenijo uvrstitev, boljši je tisti, ki odteče oba teka in zbere manj točk), v primeru izenačenosti pa odloča boljša uvrstitev na tekmi z več udeleženci; v Slivju je teklo 127, v Briščkih pa 159 tekačev. Najboljšim v kombinaciji so šle nagrade in priznanja: prvim trem pokali, četrtemu in petemu medalji, vsem desetim pa so v Slivju pripravili še darila, brkinske dobrote. Tržačani so prve tri nagradili s športnimi oblačili. Organizatorji so tokrat nagrajevali tudi najhitrejše na posameznih delih proge, nagrade pa poimenovali po dveh v zadnjem letu preminulih kolegih, Mauriziu Glavini (v spustu sta zmagala Paolo Glavina in Jasmina Klančnik) ter Thomasu De Marchiu (na vzponu iz jame sta bila najhitrejša Matjaž Mikloša in Daniela Da Forno, Tjaša Vezovnik je bila tretja). 21-letna Tjaša, ki sicer trenira veslanje, je očitno talent za gorski tek, in upamo lahko, da jo bo ta disciplina pritegnila. CAI CIM SAG iz Trsta in organizatorji X-teka Dimnice ugotavljajo, da je zamisel o medsebojni povezavi in izvedbi Jamske kombinacije naletela na ugoden odmev, v njej je sodelovalo 29 tekmovalcev.
Izidi:Cronotraversata:Moški absolutno:
Ženske absolutno:
4. Tjaša Vezovnik, 7. Jasmina Klančnik (KGT Papež), 10. Anita Gregorc. Jamska kombinacija:Moški:
4. Amedeo Sturam (G.S.A. Pulfero) 14, 5. Luca Lupieri (CAI CIM SAG Trieste) 20. Ženske:
4. Anita Gregorc 19, 5. Sabrina Moroni (Val Rosandra) 19.
Kombinacija, ženske. Vsi izidi so na povezavi.
V muzeju pri vhodu v (zelo dobro urejeno) Briško jamo obiskovalce pozdravi mogočni jamski medved.
Fotogalerija je na povezavi. |
|
|
|
|
|
Predstavitev Banka Koper 3. Istrskega maratona: tekel bo tudi olimpijski zmagovalec | |
|
PORTOROŽ 26 11 |
Organizacijski odbor Banka Koper 3. Istrskega maratona (BK3IM) je v portoroškem Avditoriju 26. novembra 2015 novinarjem predstavil svojo prireditev, ki jo bodo pripravili 9. in 10. aprila 2016. Gostiteljica bo tokrat občina Piran. Predsednica Društva Istrski maraton in organizacijskega odbora BK3IM Marijana Sikošek je predstavila dogodek, s katerim bodo v slovenski Istri odprli turistično sezono, in tokratne proge: maratonsko (Portorož-Izola-Koper-Izola-Piran- Portorož), polmaratonsko (Koper-Izola-Piran-Portorož) in rekreativno (11,5 km, Portorož-Strunjan-Piran-Portorož). Župan občine gostiteljice Peter Bossman je tekačem in vsem drugim udeležencem prireditve zaželel dobrodošlico. Povedal je, da so za uspešno organizacijo »uprli vse moči«. Istrski maraton je dragocen tudi zato, ker povezuje ljudi, z njegovo traso pa se ne more primerjati nobena druga, je prepričan gostitelj, ki se zaveda, kako ključno je sodelovanje prostovoljcev in navijačev, zato si jih ob progah želi rekordno število, tako kot naj bi bilo rekordno tudi število tekačev. Prva dama maratona in predsednik uprave Banke Koper Giancarlo Miranda sta ob tej priložnosti podpisala sponzorsko pogodbo, s katero je ta banka tudi tokrat postala glavni in nazivni sponzor maratona. »To je za nas strošek, ki pa ga z veseljem pokrijemo,« je z nasmehom povedal Miranda, sicer tudi sam tekač in udeleženec prvih dveh maratonov. Njegovi bančni kolegi so prepričani, da je to eden najbolje organiziranih maratonov, kar jih poznajo, za Mirando pa je bil dan, ko je tekel na BK2IM, »eden najlepših dni v tem letu«. O BK3IM je obveščenih (in nanj vabljenih) vseh 100.000 zaposlenih v bančnem gigantu Intesa Sanpaolo (Miranda: »Ne bojte se, ne bomo prišli prav vsi.«). Predstavnik glavnega sponzorja je prinesel novico dneva: na BK3IM bo tekel tudi Gelindo Bordin, zmagovalec olimpijskega maratona v Seulu leta 1988. Bordin je eden od ambasadorjev maratona, ob njem pa bodo dober glas o tem teku širili še Špela Ponomarenko Janić, Jasmina in Urban Praprotnik, Damjan Habjanič, Rok Bratina, Modri dirkači in najboljši maratonec BK2IM Robert Radojković iz Poreča. Robert je napovedal, da bo prišel branit zmago, in to predvsem zato, ker želi, da naslov ostane v Istri. Prijave bodo začeli sprejemati 1. decembra 2015, ko bo objavljen razpis tekov in bo na voljo prenovljeni spletni portal Istrskega maratona (www.istrski-maraton.si). Razpisanih bo 500 startnih mest za maratonce, 2000 za polmaratonce in 1500 za rekreativne tekače. Prvi časovni pas za prijave (do 15. januarja 2016) bo prinašal startnino v višini 27 evrov, enako za vse tri teke, za skupine (že od 8 tekačev naprej) bo tudi tokrat veljal popust. Prireditev bo imela še izrazitejši ekološki pečat, ob že doslej poudarjeni skrbi za varnost tekačev - tudi tokrat bodo tekačem na progah pomagali Petrini angelčki. Na novinarsko vprašanje, kakšne bodo nagrade za najboljše, je Marijana Sikošek odgovorila: »Denarnih nagrad ne bomo delili. Prireditev je namenjena predvsem rekreativnim tekačem, zato si želimo srčnih tekačev!«
Logotip Banka Koper 3. Istrskega maratona.
Napoveduje se udeležba olimpijskega zmagovalca, maratonca Gelinda Bordina iz Vicenze, zlatega iz Seula 1988.
VJ |
|
|
|
|
|
Kros in zaključek PPT v Vrtojbi | |
|
VRTOJBA 22 11 |
Zaključek sezone tekmovanja v Primorskih pokalnih tekih so tudi letos pripravili v Vrtojbi, kjer so na isti dan izpeljali tudi deseti Kros Vrtojbensko-Biljenskih gričev. Krosa, katerega izvedbo je - po lastnih besedah - zadnjič vodil Miro Vogrič, se je udeležilo 111 tekačev. Tekmovali so v prijetnih razmerah, veter je v urah pred tekmo sušil progo in blato ni bilo preveč moteče, pokazalo pa se je tudi sonce. Najhujši boj so med seboj bile deklice letnikov 2007 in 2008, prve štiri so se zvrstile v štirih sekundah. V okrnjeni mladinski konkurenci sta se pomerila Postojnčan Jaka Grže in Koprčan Jernej Jevšček, razgibana proga pa je precej bolj ustrezala prvemu. Med člani je slavil Jurij Vidrih, med članicami je bila najhitrejša Neža Vrečar. Razglasitev najboljših v pokalu sta izpeljala koordinator PPT Marko Peric (tudi on se od te funkcije poslavlja) in Jana Kotar Ilijaš. Na seznamu tekačev te sezone je 726 odraslih in 836 otrok. Med odraslimi jih je 54 izpolnilo pogoj udeležbe (najmanj osem tekov), s čimer so si priborili pravico do posebnega priznanja. Največkrat, po 14-krat, sta tekla Edi Kutin (TKK Srpenica) in Bojan Furlan (ŠD Nanos). Edi je največ nastopov zbral že lani. Bojanov brat Ervin je zbral 13 nastopov, ob njem še Srečko Krvina (ŠKD Vrh), Fabio Ivančič (Obala) in najrednejša tekačica Kristina Bele (AK Pivka). V absolutni konkurenci moških je kar prvih šest tekačev članov ŠD Nanos, ta klub je skupaj z AD Posočje najuspešnejši tudi v mladinskih tekih (po šest zmagovalcev). V kategorijah odraslih je ŠD Nanos pobral sedem naslovov. Lanski absolutni zmagi sta ponovila Petra in Marko Tratnik, ki sta letos nadaljevala serijo izboljšav osebnih rekordov, Petra pa je sezono kronala z drugim mestom na državnem prvenstvu v maratonu. Odgovorila sta na nekaj vprašanj LT (video), med drugim je Marko povedal, da pogreša močnejšo konkurenco na teh tekih. Napovedala sta, da bosta v pokalu nastopala tudi v prihodnji sezoni. Fabio Ivančič se je to sezono poslavljal od pokala, v Vrtojbi je štafeto najstarejšega predal Albertu Lazarju, povedal pa je, da si bo kdaj pa kdaj kakšno tekmo še privoščil (na Istrskem maratonu ne bi smel manjkati). Najboljši »kombinatorec« (seštevek PPT in PGT) je Simon Strnad, kateremu sledi Anej Likar (ŠD Nanos). Med mladimi tekači, katerih število se je povečalo, kar je najbolj razveseljivo dejstvo sezone 2015. Sodelovalo je kar nekaj družin z več udeleženci tekov, po uspešnosti pa prednjači družina Kopatin s tremi zmagovalci: Saro, Rokom in Janom Francem. (Opravičujemo se zaradi slabše kakovosti nekaterih fotografij – razmere za fotografiranje v telovadnici v Vrtojbi so bile zelo težavne.) Izidi:Zmagovalci krosa:Fantje 2009 in mlajši: Luka Močnik (Tolmin) Najboljši v PPT 2015:Absolutno, moški:
Absolutno, ženske:
Zmagovalci kategorij:Ž +55: Tea Bajc (Tekači Vipavske doline) Deklice 2008 in mlajše: Sara Kopatin (ŠD Nanos) Ekipe:
4. TK Kobarid 3044, 5. TD Bovec 2985, 6. AK Pivka 2933, 7. AD Piran 986, 8. TD Bistrc 230, 9. AD Mass Ljubljana 225, 10. AK Postojna 148. Vsi izidi so na povezavi.
Fotogalerija 1 je na povezavi. Video je na povezavi.
VJ |
|
|
|
|
|
Bovec pripravlja maraton | |
|
BOVEC 21 11 |
Tekaški organizatorji iz Bovca, zbrani okrog Tekaškega društva Bovec, napovedujejo, da bodo 18. septembra 2016 izpeljali maraton. Bovčani so v začetku 80. let prejšnjega stoletja že organizirali pet maratonskih tekov, edine primorske pred Istrskim maratonom, ki so ga v slovenski Istri izpeljali lani in letos. Po letu 1984 so v Sloveniji maratone vrsto let prirejali samo v Radencih, bovški tekaški zanesenjaki pa teke, tudi z mednarodno udeležbo, pripravljajo zadnjih 14 let. Tradicijo maratonov želijo ponovno oživiti, ob tem pa poskrbeti za promocijo Bovškega in podaljšanje turistične sezone. Svojo prireditev snujejo na trajnostnih temeljih. Program bo namenjen vsem generacijam, v soboto, 17. septembra, bodo pripravili teke za kar 18. mladinskih kategorij, v nedeljo bodo maratonci in polmaratonci startali ob 10.30, ob 9. uri pa bo začetek zabavnega teka, dolgega 7,4 kilometra. Znana je že trasa maratona: Bovec-Žaga-Srpenica, Log čezsoški-Čezsoča-Lepena-Kal-Koritnica-Bovec. Pripravljajo spletno stran maratona, imenovanega Bovec maraton, na ogled bo v decembru, napovedujejo organizatorji, ki jih vodi predsednik TD Bovec Vasja Vitez.
VJ |
|
|
|
|
|
Zaključek gorskotekaške sezone: najboljša Miran Cvet in Jana Bratina | |
|
SORA PRI MEDVODAH 20 11 |
V Hiši kulinarike Jezeršek so na tradicionalnem letnem zboru slovenskih gorskih tekačev 20. novembra 2015 razglasili izide tekmovanja v slovenskem pokalu, pregledali končano sezono in napovedali prihodnjo ter pod žaromete postavili najboljša gorska tekača leta. To sta Miran Cvet (KGT Papež Kamnik) in Jana Bratina (ŠD Nanos Podnanos). Sezono je predsednik izvršnega odbora združenja za gorski tek pri AZS Tomo Šarf ocenil kot povprečno. Glede na to, da so bili slovenski gorski tekači v prejšnjih letih uspešnejši, je to morda nekoliko preveč optimistična ocena. Najvišji mesti med tekači sta si po pravilih združenja prislužila veteran Miran Cvet in Jana Bratina. Po sedmih naslovih Mitje Kosovelja ter šestih njegove sestre Mateje in enem Lucije Krkoč je to kar precejšnja sprememba; Lucija in Mitja sta letos očitno imela premalo nastopov, tako da jima domačega vrha ni uspelo osvojiti niti s petim mestom na evropskem (Lucija) in šestim na svetovnem prvenstvu (Mitja, maraton), letošnjima vrhuncema slovenskega gorskega teka (Matejo je ustavila poškodba). V ozadju gorskotekaškega dogajanja in zmanjšane zavzetosti za nastopanje v dresih državne reprezentance je slutiti razhajanja v pogledih na način dela v združenju, med najboljšimi tremi in ostalimi pa se širi kakovostni prepad, posledica neustreznega dela z mladimi. Med pomembnejšimi gorskotekaškimi dogodki leta 2016 je napovedano tudi svetovno prvenstvo v gorskem maratonu v Podbrdu, kjer so eno svetovno prvenstvo pred leti že spravili pod streho. V slovenskem pokalu so letošnji zmagovalci Peter Lamovec (člani, pred Gašperjem Bregarjem in Rokom Bratino), Jana Bratina (članice, pred Karmen Klančnik in Majo Peperko), Aljaž Božič (mladinci), Ana Čufer (mladinke), Miran Cvet (ml. veterani, pred Simonom Aličem in Simonom Strnadom), Petra Mikloša (ml. veteranke, pred Mihaelo Tušar in Uršo Trobec), Franci Teraž (st. veterani), Marta Šorli (st. veteranke, pred Božo Meža in Teo Bajc), Jakob Mali (st. dečki), Ajda Auersperger (st. deklice), Aleš Prelovšek (dečki), Maja Per (deklice), Izak Poljanšek (ml. dečki) in Maša Viriant (ml. deklice).
|
|
|
|
|
|
13. Polmaraton v Palmanovi je bil radodaren z osebnimi rekordi | |
|
PALMANOVA 15 11 |
Tekaški zanesenjaki v Palmanovi, slikovitem mestu-utrdbi, so v nedeljo, 15. novembra 2015, trinajstič pripravili svoj polmaraton. Od 3023 finišerjev je bilo 797 Slovencev, med katerimi se je najbolje odrezala Neja Kršinar, ki je osvojila drugo mesto. Lep nedeljski dan, ne prehladen ne prevroč, brez pretirane vlažnosti v zraku in brez sonca, je dobro pripravljenim tekačem, za katere je bila Palmanova verjetno zadnji polmaraton v letu, omogočil lepe čase. Številni so dosegali svoje osebne rekorde, tudi Slovenci. Udeležba tokrat ni bila rekordna, z rahlim presežkom prek 3000 tekačev, ki so prišli na cilj, so organizatorji vpisali tretjo najvišjo v svoji zgodovini. Morda je to optimalno število, ki ga Palmanova zmore sprejeti, vsekakor težav s parkiranjem ni bilo, pa tudi na omejenem prostoru, od koder so tekači startali na dveh koncih, ni bilo pretirane gneče; pravzaprav bi lahko sprejeli še nekaj sto udeležencev, da bi ga napolnili. Tudi tokrat je bila ta prireditev prijazna do tekačev. Samo tekmo je spremljala ponudba tekaških artiklov, da ne govorimo posebej o izvrstni kavi, ki jo znajo skuhati Italijani, in seveda picah. Oboje je tudi Slovencem prijalo, eno bolj pred, drugo po teku. Letos so organizatorji tekače oblekli nekoliko laže kot prejšnja leta, za startnino so dobili tehnično majico z dolgimi rokavi, primerno za prihajajoče hladne dni, namesto dosedanjih toplejših zgornjih oblačil, po katerih sicer slovi ta tek. Po dveh drugih mestih, lani in predlani, je Steve Bibalo, letnik 1987, letos le zmagal. Jeseničan Janez Mulej, predlani tretji, je bil tokrat peti, bil je najviše uvrščen Slovenec. Prvak PPT 2015 Marko Tratnik je izboljšal osebni rekord in še ujel deseterico najhitrejših. Osebni rekord je izboljšal tudi prvak PGT 2015, veteran Simon Strnad. Med dekleti je zmagala Teresa Montrone, na cilju je bila 15 sekund pred Nejo Kršinar, letnik 1991, lani državno prvakinjo v polmaratonu, ki pa je v Palmanovi lanski ljubljanski rekordni dosežek izboljšala za skoraj dve minuti in pol. Za malo je pod stopničkami ostala prvakinja PPT 2015 Petra Tratnik, bila je četrta, svoj osebni rekord pa je popravila podobno izdatno kot Neja. Obe sta bili dosežkov zelo veseli, njuni izjavi (in še nekatere druge) najdete na videu. Prvo deseterico je z za skoraj minuto izboljšanim osebnim rekordom ujela Ana Radivo, tri mesta za njo pa je nov najboljši čas slavila še nekoliko bolj izkušena predsednica DLT Filipides Jana Kotar Ilijaš. Izidi:Moški, absolutno:
5. Janez Mulej (AD Hitrost) 1:10:21, 10. Marko Tratnik (ŠD Nanos-K2 sport) 1:11:17, 13. Tadej Grilc (Koroški atletski klub) 1:11:23, 15. Gregor Kustec (ŠD Osovnikar)1:11:27. Ženske, absolutno:
4. Petra Tratnik (ŠD Nanos-K2 sport) 1:22:44, 10. Ana Radivo (ŠD 3šport) 1:26:26, 13. Jana Kotar Ilijaš (DLT Filipides) 1:27:11, 17. Jasmina Jelovšek 1:29:14.
Eno od dveh startnih mest, s katerih so tekači startali istočasno.
Fotogalerija je na povezavi. VJ |
|
|
|
|
|
Rok in Marjan se odpravljata prek Alp | |
|
SLOVENIJA 12 11 |
Rok Bratina in Marjan Zupančič načrtujeta, da se v septembru 2016 udeležita tekme Transalpine Run, prestižnega teka prek Alp. Tekmujejo dvojice, tek pa v osmih dneh poteka prek treh držav. Dolg je 268 kilometrov, vzponov je za dobrih 16 in spustov za 14,5 kilometra. Tekača prosita za pomoč, saj so stroški zelo visoki (samo startnina 1500 evrov). Več na povezavi.
VJ |
|
|
|
Rok Bratina in Marjan Zupančič (med njima je Aleš Žontar) na GM4O leta 2014.
|
|
33. Atenski maraton, avtentični | |
|
ATENE 08 11 |
Na 33. Atenskem (avtentičnem, kot dodajajo Grki) maratonu je tekla tudi stotnija Slovencev. Njihov cilj po pravilu ni bilo postavljanje rekordov, temveč uživanje v rojstnem kraju maratona, kjer si je atenski vojak Filipides pred 2500 leti izmislil novo tekaško disciplino. In jo plačal z življenjem. Sam sem se po povabilu kolega iz organizacijskega odbora Istrskega maratona Francija Ohnjeca na poti v Atene pridružil štiričlanski skupini maratoncev, v kateri so bile še tri gajstne Štajerke: Darinka Bošnak, Tanja Lesničar in Martina Podvršnik. Na seznamu z izidi (zelo podrobnimi) je letos napisanih 11.860 imen maratoncev z vseh koncev sveta, med tistimi, ki so v uradnem biltenu maratona pozdravili tekače, pa je bil na prvem mestu generalni sekretar OZN Ban Ki Mun. Atenski maraton je namreč vključen v praznovanje ob 70-letnici OZN. Kriza je prizadela tudi to prireditev, denarja je organizatorjem zmanjkovalo, kljub zasoljeni startnini, tako da temnopoltih gazel v Atene ni bilo. Rekordu 2:10:37 Kenijca Kipchirchirja se letošnji zmagovalec Meroussis Christoforos s časom 2:21:22 ni niti približal (zmagovalka, Japonka Hayakari Minori, je tekla 2:52:06, skoraj pol ure počasneje od ženskega rekorda rojakinje Mizuki Noguči). Imam vtis, da bi konfiguracija proge atenskega očeta vseh maratonov ustrezala kateremu od slovenskih maratoncev, vajenih strmin, tipa Kosovelj, Žontar ..., pa tudi aktualnemu prvaku Banka Koper Istrskega maratona Radojkoviću. Letos je bila priložnost za zelo visoko uvrstitev. Grki so se z organizacijo trudili, videti je, da je za njimi dolgoletna tradicija tega maratona in da jim je veliko do tega, da izvirni maraton ohrani svoj sloves. Najprijetnejši je bil odnos gledalcev do maratoncev. Prav vsi so bili tudi navijači, od najmlajših do tistih v uglednih letih. Bolj ko je bil tek naporen, več je bilo spodbujanja, klicanja imen tekačev, zapisanih na startnih številkah, potolkli smo toliko petk, kot jih nismo še nikjer (vsaj moja izkušnja je takšna, po dobrih 30 pretečenih maratonih). Bo kar držalo, da je maraton Grkom 2500 let po Filipidesovem podvigu, ko je pretekel pot od Maratona do Aten, sporočil, da so premagali Perzijce, in se zgrudil mrtev, že zdavnaj postal del njihove DNA. Ko govorim o grški organizacijski spretnosti, moram omeniti, da smo nekateri tekači imeli težave s potrdili, iz Aten kar ni hotelo priti obvestilo o potrjeni prijavi in so bile potrebne dodatne intervencije, pa tudi napotek, kje dvignemo startne številke, je bil pomanjkljiv. V nedeljo je iz Aten proti Maratonu že navsezgodaj vozila kolona avtobusov, mi smo na enega od njih sedli ob šestih in potem uživali v rojevanju novega dne. Ob prihodu na startno mesto so termometri kazali pet stopinj Celzija in polivinil iz rok mladih prostovoljk je bil zelo dobrodošel. Ko omenjam prostovoljce, med katerimi so bila zelo številna dekleta, moram pred njimi sneti klobuk, saj so bile nadvse prijazne in so srčno spodbujale tekače. Za morje tekačev seveda ni bilo pravega zavetja na stadionu v Maratonu, sam pa sem se uspel zriniti v manjši pokrit prostor, najtoplejši kotiček za dve uri čakanja na start. Tam sem si uspel kupiti sendvič in zapolnil luknjo v želodcu, nastalo zaradi preskočenega zajtrka. V hotelu, kjer nas je prenočevalo kakšnih 20 tekačev, smo se namreč dogovorili, da v nedeljo zajtrkovalnico odprejo bolj zgodaj kot običajno. Pa smo ob 5.30 obstali pred zaklenjenimi vrati, prisiljeni v praznjenje (skromnih) osebnih zalog banan. V ponedeljek so nam povedali, da kuharica ni uspela priti na delovno mesto, ker so bile poti do nas že ponoči blokirane zaradi maratona. Mi (organizatorji Istrskega maratona) pa si razbijamo glave zaradi vsake minute, ko oviramo promet ... Zagotovo so pred startom organizatorji pripravili kakšen protokol, a v svojih boksih, precej daleč od prve tekaške linije, o tem nismo kaj veliko vedeli. Ukvarjali smo se sami s sabo, preverjali še zadnje podrobnosti, se slačili in s sosedi od kdovekje izmenjevali komentarje. Dvignjene roke (predvsem Grkov) so nakazovale, da je bila na sporedu tudi tekaška prisega. Starti posameznih boksov so bili tekoči, sam sem s četrtim boksom odšel na pot že sedem minut po prvem startu, ki je bil ob 9. uri. O sami trasi ni kaj veliko povedati. Potekala je vseskozi po asfaltu, posamezni odseki so bili prekriti s kar grobim asfaltom, vodila pa nas je modra črta, zarisana na vseh 42 kilometrih, ponekod celo dvojna. Tačas je že zbledela, potrebna osvežitve. Naše osvežitve so bile zelo pogoste, kar nam je bilo vsak pretečeni kilometer bolj všeč. Temperatura se je namreč hitro dvigovala in se na koncu povzpela do 23 stopinj. Prva dva kilometra smo se z nadmorske višine starta (35 metrov) spustili skoraj na raven morske gladine (a morja ne takrat ne kdaj pozneje nismo videli). Med 10. in 16. kilometrom je bilo za slabih 50 metrov vzpona, sledila sta dva kilometra rahlega spusta, potem pa smo zagrizli v 200-metrski vzpon med 18. in 31. kilometrom. Ta del poti se je vlekel in je iz nog izpil toliko moči, da zadnjih 11 kilometrov spusta nismo niti občutili kot spust in je razmeroma visok delež tekačev zadnje kilometre prehodil. Vročina je botrovala slabim izidom že tako nadpovprečno zahtevnega maratona. Zadnji med uvrščenimi je za pot potreboval osem ur in 14 minut. Ko so me tekaški kolegi pred časom spraševali, kako je z zahtevnostjo Istrskega maratona, na katerem tekače čakajo štirje 60-metrski vzponi, sem jim – teoretično poučen z višinskim profilom atenske proge – odgovarjal, da je Istrski maraton tozadevno lažji. Zdaj lahko to potrdim še z lastno praktično izkušnjo: atenski maraton ima za kakšnih 80 metrov več vzponov, glavni, 13-kilometrski, pa je bistveno zahtevnejši od naših kucljev. Spet premalo pripravljen (še vedno ne najdem dovolj časa za temeljito pripravo na maraton) sem v drugi polovici teka še dodatno spustil že tako nezahteven, udoben tempo. Malo pred najvišjo točko na progi, ko smo prihajali v Atene, sem skočil v bar ob cesti in si privoščil malo pivo. Moram reči, da se mi je tisti heineken močno prilegel, morda še bolj kot se mi staropramen v družbi Dušana Mravljeta v Strunjanu, ob progi Istrskega maratona ... In malo pozneje sem si privoščil še kepico sladoleda (mango) v eni od slaščičarn. Ja, življenje ni samo garanje, je tudi uživanje! Prihod v cilj je bil nekaj posebnega, nepozabnega. Nisem videl, da bi kateri od sotekačev, ki so pred nekaj kilometri že hodili, tistih zadnjih 300 metrov pred legendarnim stadionom Panathinaiko ne pretekli. Stadion sicer ni bil povsem zapolnjen (sprejme 50.000 gledalcev), a dovolj, da nas je spravljal v delirij. Tik ob progi me je s slovensko zastavo v roki sprejel Franci in mi ponudil svežo majico. Ne vem, ali si lahko predstavljam, kako hudo mu je bilo samo gledati tekače, ne pa tudi odteči ta legendarni maraton (ustavila ga je bolezen). Za tehnično in logistično pomoč smo mu kolegi izročili posebno, ročno narejeno medaljo. Ponudba atenske okrepčevalnice na cilju se lahko skrije pred tisto na Ljubljanskem maratonu: banana, voda in kakšen izotonični napitek. Zato pa ni manjkalo zlatih termo pregrinjal – kljub visoki temperaturi je dodatno gretje prijalo. Če je vso pot vse potekalo tako, kot mora, pa sem se za cilju zaštrikal. Na hitro sem pogoltnil banano in jo dodobra zalil z izotonikom, tako da sem nato kar nekaj časa trpel želodčne težave. A nekaj ur pozneje se je grški mytos že prav lepo usedel v želodec in težave so bile pozabljene. Kolegice so se izkazale s pogumnimi nastopi. Podpolkovnica Martina je svojo nalogo opravila prav po vojaško: hitro in požrtvovalno, na kakšnem lažjem maratonu bi na začetek svojega izida zagotovo napisala trojko. Tanja je z bolečinami v levem kolenu s progo opravila suvereno, čeprav je morala tudi hoditi, Darinka pa je svoj tretji maraton končala na fenomenalnem petem mestu v kategoriji. In se pri tem pritoževala, da kje pa je tisti hudi klanec, ki smo ji ga napovedovali. Še nekaj besed o logistiki in ekonomiji. Startnina je bila kar visoka, 100 evrov. Za ta denar smo dobili tehnično Adidasovo majico, zanimivo oblikovano torbo, vrečko kave in nekaj papirja, med katerim je bila dragocena brezplačna vozovnica za atenski javni promet (zelo priročen in pregleden je metro). Prihranila nam je kakšnih 20 evrov, ko smo se potepali po mestu in vpijali njegovo zgodovino. Letalske vozovnice smo si rezervirali dovolj zgodaj, da so bile poceni, okrog 130 evrov v obe smeri, tombola pa je bila Tanjina izbira hotela Omiros (po naše Homer), v strogem središču mesta in samo poldrugi kilometer stran od cilja. Za pet nočitev z zajtrkom smo odšteli podoben denar kot za letala. Prehranjevanje za nas, ki smo bili skromni, ni bila kakšna pretirana investicija, z 10-15 evri na dan si že lahko zvozil. Atene so ena sama zgodovina, imajo je za izvažanje. Osrednja točka je Akropola, o kateri ne gre izgubljati besed; nam se je kot destinacija, ki je ne smeš preskočiti, pokazal osrednji arheološki muzej. Meščani so še kar prijazni, ne sicer tako kot to velja za otočane, očitno jih je kriza prehudo udarila, na ulicah vidiš številne brezdomce in berače, okradli pa nas v tistih petih dneh niso.
Fotogalerija je na povezavi. VJ |
|
Sveže opremljeni s startnimi številkami za enega najbolj zaželenih maratonov, kar jih je. Z leve: Franci Ohnjec, Martina Podvršnik, Darinka Bošnak, Tanja Lesničar.
|
|
20. Ljubljanski maraton | |
|
LJUBLJANA 25 10 |
Ljubljanski maraton, v praktično idealnih vremenskih razmerah, je bil spet rekorden po udeležbi, jubilejno dvajsetico pa je počastil tudi zmagovalec z novim najboljšim časom ljubljanskih maratonov. V dveh dneh, 24. in 25. oktobra, je teklo 25.000 tekačev vseh starosti, še nikoli tako veliko. V soboto so šli na proge učenci in dijaki. V letniku 2004 je zmagal učenec Tomi Bajc (OŠ Jurija Dalmatina, Krško), znanec s primorskih tekov, v letniku 2002 pa Tobi Gaberšček (OŠ Bovec), eden od rednih – in boljših – tekačev PPT. Ekipno je med osnovnošolci zmagala OŠ Stranje, OŠ Žiri je bila sedma, OŠ Bovec pa deveta. Med dijaki je zmagala Gimnazija Jurija Vege, Idrija. Na nedeljskem sporedu so bili maraton, polmaraton in tek na 10 kilometrov. Na maratonski progi, ki je bila drugačna od lanske, zato rekordi štejejo na novo, je najboljši čas ljubljanskih maratonov dosegel Etiopejec Limenih Getachew (2:08:19), šest sekund je bil hitrejši od lanskega najboljšega izida. Za »rekord« je bil deležen denarne nagrade 25.000 evrov. Župan Zoran Jankovič si je sicer želel svetovnega rekorda, a se bo moral sprijazniti z dejstvom, da so takšne želje nerealne in da denar ne more kupiti prav vsega (morda pa mu bo kdo tudi povedal, kako žaljiv je takšen pristop za tekače). Mitja Kosovelj je napadal normo za olimpijske igre v Riu (pod 2:17), a neuspešno, tekel je 2:20:53. Napovedal je, da bo njegov zadnji napad na normo sledil prihodnjo pomlad. Med ženskami je zmagala maratonka Melkam Gizaw, prav tako iz Etiopije, s časom 2:25:44, najboljša Slovenka je bila Neža Mravlje, peta s časom 2:49:33. Šesta je bila Petra Tratnik) 3:00:25. Maraton je štel za državno prvenstvo, prvaka sta torej Mitja in Neža, Petra pa je podprvakinja. Najhitrejša na polmaratonu sta vila Rok Puhar (1:07:40) in Tina Čačilo (1:20:07). Aleksandra Fortin (1:25:01) je bila sedma, Ana Radivo (1:27:12) deseta. Jan Petrač (31:21) in Sonja Roman (33:32) sta bila najhitrejša na 10-kilometrski progi. Polmaraton je tekel tudi predsednik republike Borut Pahor, in to z dobrim povprečjem okrog petih minut za kilometer. Tekel je s slovensko zastavo. Izkušnje tekačev z nedeljskih tekov: Tokrat se je prvič po daljšem času zgodilo, da pri oddaji garderobe ni bilo daljšega čakanja, zato pa je bilo veliko čakanja pred okrepčevalnico v času najbolj množičnih prihodov v cilj. Gledalcev ob progi je bilo še več kot lani, tudi navijanja je bilo več, odlično so svoje delo opravile maskote prireditve, ki so pozdravljale tekače in skrbele za šov. Spominske majice so končno spremenile svojo podobo, enako torbe, ki so praktične in zavzamejo zelo malo prostora. Vsi izidi so na povezavi.
Fotogalerija 1 je na povezavi.
|
|
|
|
Mitja Kosovelj je postal državni prvak v maratonu, norma za Rio pa je za zdaj še previsoka.
|
|
X-tek za čistejše kraške jame | |
|
SLIVJE 18 10 |
Zmagovalca drugega X-teka Dimnice, Teka skozi hudičevo prekajevalnico, sta med moškimi Alessandro Morassi (čas 14:16) in med ženskami Nicol Guidolin (17:47), oba z novima rekordoma 4000 metrov dolge proge, speljane skozi podzemlje kraške jame Dimnice in po okolici vasi Slivje v Brkinih. Teklo je 127 tekačev, od tega skoraj polovica iz Italije. Alessandro Morassi iz Paluzze je sodi v krog najboljših italijanskih turnih smučarjev in gorskih tekačev na SV Italije. Nicol Guidolin je v vrhu gorskih kolesark tega konca Italije in se zadnje leto ukvarja tudi z gorskim tekom, zmagala je na zadnjih dveh tekmah pokala Primorski gorski teki. Povedala je, da ji je X-tek zelo všeč, kljub temu, da je dolg samo štiri kilometre, pa je kar naporen. Tudi zato, ker je dan prej tekla na Učko in premagovala 1400 višinskih metrov. Oba sta prireditev pohvalila in se zahvalila za gostoljubnost, organizatorji pa so jima izrazili zahvalo za njuno prisotnost. Alessandro je napovedal, da bo tekel tudi na italijanski tekmi Jamske kombinacije, v Briški jami. Najboljši v posameznih kategorijah so prejeli medalje, po trije absolutno najhitrejši med moškimi in ženskami pa so domov odnesli unikatne pokale, ki jih je naredil jamar Bojan Spasovič s sodelavci. Priznanja je delila podžupanja Irena Stropnik. Vsak tekač je s plačilom startnine prispeval en evro v sklad za čiščenje slovenskega kraškega podzemlja. Jamarji so jim pripravili izredno dobro urejeno progo, speljano med neštetimi lučkami in po številnih preprogah. Sodniki niso nobenemu od tekačev prisodili kazni 60 dodatnih sekund za morebitne padce, prav tako je bila brez dela zdravniška služba. Brkinci so tekače sprejeli z jutranjo kavo, pogostili so jih s svojimi dobrotami, od domačih slaščic do jote, ki je tekači niso mogli prehvaliti. Kljub temu, da je je bilo pripravljene za 250 ljudi, je za las ni zmanjkalo (za vegetarijance so pripravili testenine). Člani Jamarskega društva Dimnice Koper so po teku pripravili še vodeni ogled jame za vse udeležence, ne samo tekače. Tekači so dobili spominsko tehnično majico in darilno vrečko, mednje pa so izžrebali tudi 20 praktičnih nagrad. To je bil prvi od dveh tekov, ki predstavljajo slovensko-italijansko Jamsko kombinacijo, za katero velja še tek skozi Briško jamo (Grotta Gigante, največja turistična jama na svetu) z 20-letno tradicijo. Briški tek bodo tržaški planinci in gorski tekači pripravili 29. novembra 2015, takrat bodo organizatorji obeh tekov podelili priznanja najboljšim v kombinaciji. Briškovski tek je predstavil njegov organizator Lorenzo Cadelli – Dusty. X-tek Dimnice 2015 so v sodelovanju s Krajevno skupnostjo in Agrarno skupnostjo Slivje, pod pokroviteljstvom Občine Hrpelje – Kozina ter ob pomoči sponzorjev organizirali Jamarsko društvo Dimnice Koper, Športno društvo Kraški tekači Sežana, Turistično društvo Dimnice Slivje, Športna zveza Občine Hrpelje – Kozina in spletni portal Ljudstvo tekačev. Sponzorji teka so bili Zavarovalnica AdriaticSlovenica, Home Spot, Anthron, Petzl, Turistična kmetija Pri Filetu, Zavarovalnica Triglav, Plama-pur in Igor Šiškovič, sadjarstvo. (Ljudstvo tekačev je eden od organizatorjev X-teka.)
Izidi:
Druga moška kategorija je kategorija B.
Jamarji iz JD Dimnice so progo skozi jamo označili z neštetimi majhnimi lučkami in pričarali pravljično podobo podzemlja - ter bistveno olajšali orientacijo tekačev.
Nicol Guidolin na progi v jami.
Start dvojic je bil na eno minuto.
Organizatorji se zahvaljujejo sponzorjem, brez katerih izvedba prireditve ne bi bila mogoča.
Fotogalerija 1 je na povezavi. Fotogalerija Miloša Stankoviča je na povezavi. Fotogalerija 3 je na povezavi. Fotogalerija na FB je na povezavi. Video Miloša Stankoviča je na povezavi.
VJ |
|
|
|
|
|
3. Učka vertikal | |
|
MEDVEJA 17 10 |
S tekmo Učka vertikal, tretjo po vrsti, se je iztekla letošnja sezona PGT. S 7,67 kilometra dolgo progo s 1393 metri vzpona med kampom v Medveji in vrhom Učke (Vojak) je opravilo 94 tekačev, zmagala pa sta Miran Cvet in Nicol Guidolin. To je bila prva hrvaška tekma v zgodovini primorskih tekaških pokalov, na njej najbrž tudi zato ni bilo vse tako, kot je na drugih tekmah PGT. Med drugim so nagrajevali tudi po drugačnem sistemu kategorij, za potrebe kategorij PGT pa so izide preračunavali. Lanski zmagovalec Simon Alič s časom 1:00:00, kar je bil rekord proge, je tokrat moral priznati premoč Miranu Cvetu, med njima pa se je bil boj brez kalkuliranja. Oba sta bila hitrejša od rekorda, čas sta potisnila pod eno uro, pri tem pa je bil Miran za minuto hitrejši. Na tretjega, Simona Strnada, sta nato čakala več kot devet minut. A je bil Strnad vseeno nadvse zadovoljen z dosežkom, saj je še malo pred ciljem zaostajal za Nemcem Stephanom Tassani-Prellom, ga v zadnjem kosu strmine dohitel in prehitel, na zadnjih nekaj deset »ravninskih« metrih pa vodstvo še povečal. Tržačanka Nicol Guidolin je zmagi z Nanosa dodala še Učko, pred letos odlično Irmo Pivk in Uršo Trobec, presenetljivo svežo ob koncu sezone. Jana Bratina, zmagovalka prvih dveh vertikalov na Učko, se tokrat ni odločila za nastop, njen rekord izpred dveh let pa je ostal nedotaknjen. Tokrat je bilo vreme tekačem nadvse naklonjeno, sobota je bila sončna in brez vetra (Simon Alič je bil vesel, da je le doživel razgled z Vojaka, kajti na prejšnjih tekih je »užival« v pogledu na oblake). Še podatek o višinah starta in cilja: start tri metre nad morjem, cilj na višini 1396 metrov. Takšna lokacija teka tekače navdušuje in mu daje precejšen potencial, bodo pa morali organizatorji še kakšno zadevo dodelati. Kljub temu, da se je Alič lani na progi izgubljal (in to tudi javno povedal), niti letos proga ni bilo zadostno označena. Klemen Triler in še nekaj tekačev je zašlo, razvrstitev na cilju je bila zato drugačna, kot bi jo prinesla brezhibno organizirana tekma. Še ena pripomba: tekačem bi bolj kot dolžinske oznake ob progi prišle prav višinske. Preostaja samo še slavnostni zaključek sezone, 29. novembra 2015 v Gaberju.
Izidi:Absolutno, moški:
Absolutno, ženske:
Zmagovalci po kategorijah:ml. člani: Luka Mihelič (KGT Papež) člani: Denis Ulbl (TD Vzpon) st. člani: Klemen Triler (TSK Olimpik) ml. veterani: Miran Cvet veterani: Bojan Kožuh (KGT Papež) st. veterani: Danilo Pudgar (TD Burja) ml. članice: - članice: Nicol Guidolin st. članice: Suzana Alberini (AK Kvarner) veteranke: Urša Trobec st. veteranke: Tea Bajc (Triatlon klub Ajdovščina) Vsi izidi so na povezavi.
Video je na povezavi. |
|
|
|
Miran je na cilju Simona čakal eno minuto, potem pa sta na drugega Simona skupaj čakala še dobrih devet minut.
|
|
18. Gorski tek na Nanos | |
|
PODNANOS 11 10 |
Gorski tek na Nanos je prinesel novo zmagovalko PGT, Tržačanko Nicol Guidolin, sicer odlično gorsko kolesarko, od letos pa tudi gorsko tekačico. Med moškimi je bil najhitrejši Uroš Vodopivec. Teklo je 67 odraslih in deset otrok (Žan Drole je tekel na progi za odrasle). Planinsko društvo Podnanos je 18. Gorski tek na Nanos, predzadnjega v seriji PGT 2015, kot običajno pripravilo na isto nedeljo, ki jo Tržačani rezervirajo za svojo Barcolano. A kljub temu, tako kot vsako leto, je tudi tokrat nanoški tek pritegnil skupino tržaških tekačev. Med njimi je bila 32-letna Nicol Guidolin, članica tržaškega kolesarskega kluba ASD Gruppo Vulkan MTB. Še nekaj časa po svojem prihodu na cilj, kot prvouvrščena med dekleti, se ni kaj prida zanimala za izide, potem pa je le vprašala (avtorja tega zapisa), ali so ti že objavljeni. In izvedela, da je zmagala. Italijanski tekači (očitno le niso vsi Tržačani v nedeljo gledali Barcolane) so se pri lovski koči na Nanosu veselili zmage, ki pomeni nadaljevanje tradicije dobrih italijanskih ženskih nastopov na tem teku. V zadnjih letih sta jih razveseljevali Daniela Da Forno, ki se v teh dneh pripravlja na maraton v New Yorku, in Giulia Della Zonca (z možem in sinkom živi v Golcu v Čičariji, njene treninge pa je prekinilo pričakovanje drugega otroka). Lanski zmagi Giulie je Nicol letos dodala svoje prvo mesto, s skoraj dvema minutama prednosti pred Uršo Trobec. Zanimivo, Nicol do letos sploh še ni nastopila na kakšnem teku, nanoški nastop je bil njen tretji ali četrti v tej sezoni, kot smo izvedeli. Verjetno je slišala za serijo uspešnih prestopov slovenskih kolesarjev med gorske tekače ... Za LT je povedala: »Lepa proga, zagotovo pridem tudi prihodnjič!« Še eno zmago na letošnjih primorskih tekih si je priboril Uroš Vodopivec. Njegov čas zaradi rosenja in spolzke proge niti ni mogel biti kaj fenomenalnega, a je Uroš za lanskim zmagovalcem Simonom Aličem zaostal za manj kot dve minuti. Drugi je bil mladi gorenjski tekač Luka Mihelič, ki mu z nasveti pomaga Klemen Triler. Luka je povedal, da je letos malo tekel po Primorski, na Nanos pa je prišel, da ta stran njegovega tekaškega dnevnika vendarle ne bi ostala prazna. Vsekakor je odločen, da se bo na našem koncu v prihodnje pojavljal pogosteje. Tretji je bil Borut Malavašič, tik pred Anejem Likarjem, s katerim bije boj za drugo mesto v skupni razvrstitvi pokala. Po Nanosu sta teoretično odprti še obe možnosti, bliže naslovu podprvaka pa je vendarle Anej. Omenimo, da je med najstarejšimi veterani nekoliko presenetljivo pred Danilom Pudgarjem in Borisom Žigonom ciljno črto prečkal Drago Božič. Danilo se je domislil krasnega alibija za svojo »počasnost«: na cilju se je pojavil s kamnom v roki in izjavo: »Le kako bi lahko bil hitrejši, ko pa sem moral nositi takšno breme!« Organizatorji so pripravili tudi tek za mlade. Starejših dečkov in deklic ni bilo na startu, med mlajšimi pa je tretjino tekmovalcev prispevala družina Kopatin. Vsi trije nadobudni tekači, Sara, Rok in Jan Franc, so prvič nastopili na gorskem teku – in se odlično odrezali. Fantiči so na cilju naredili gnečo, prvi trije (Jan, Rok in Natan Maj Poženel) so se zvrstili v treh sekundah, pri čemer si je Rok srebro prigrizel v zadnjih petih metrih. Sara je imela smolo, iz boja za medaljo jo je izločil nesrečen padec. Med deklicami je ponovno slavila Gaja Leban Jež. Zadnji tek sezone PGT 2015 bo vertikal na Učko v soboto, 17. oktobra 2015. To bo zgodovinski, prvi hrvaški tek v katerem od primorskih pokalnih tekmovanj.
Izidi:Absolutno, moški:
Absolutno, ženske:
Zmagovalci po kategorijah:ml. člani: Luka Mihelič člani: Uroš Vodopivec st. člani: Borut Malavašič ml. veterani: Simon Strnad (ŠD Nanos) veterani: Tomaž Devetak (Ljudstvo tekačev) st. veterani: Drago Božič ml. članice: - članice: Nicol Guidolin st. članice: Kristina Mamič (Olimp) veteranke: Urša Trobec st. veteranke: Tea Bajc ml. dečki: Jan Franc Kopatin (ŠD Nanos) st. dečki: - ml. deklice: Gaja Leban Jež (AD Posočje) st. deklice: - Vsi izidi so na povezavi.
Fotogalerija 1 je na povezavi. Fotogalerija 2 je na povezavi. Video je na povezavi. |
|
|
|
|
|
36. Tek na Šmarno goro | |
|
LJUBLJANA 03 10 |
Tekaški klub Šmarnogorska naveza je tudi za konec letošnjega svetovnega pokala v gorskem teku (WMRA) prvo soboto v oktobru pripravil svoj Tek na Šmarno goro, eno najuglednejših gorskotekaških prireditev na svetu. To je bil tudi finale slovenskega gorskotekaškega pokala. Na članski progi sta bila najhitrejša svetovni prvak Fred Musobo in Sarah Tunstall, ki je letošnja zmagovalka svetovnega pokala. Najboljša Slovenca sta bila Jana Bratina na petem in Miran Cvet na šestem mestu. Dež je otežil tek, blato ni dovoljevalo resnega razmišljanja o izboljšanju rekorda desetkilometrske proge s 710 metri vzponov, ki si ga delita Eritrejec Azerya Teklay in Italijan Alex Baldaccini. Če pa bi bila podlaga suha, je prepričan predsednik slovenskega gorskotekaškega združenja pri AZS Tomo Šarf, bi bil rekord v resni nevarnosti. Med prijavljenimi je bil namreč tudi še sveži svetovni prvak v gorskem teku, Ugandec Fred Musobo, v polni formi. V sicer maloštevilni italijanski ekipi je bil tudi Tokrat Alex (ob njem šampionka Alice Gaggi), Azerye pa letos v Sloveniji ni bilo, menda zato, ker sta on in še en njegov kolega iz eritrejske reprezentance ostala brez slovenskega vizuma. Italijana sta obtičala na drugih mestih, zmagi pa sta šli v Ugando in Veliko Britanijo, za kar sta zaslužna Fred Musobo in Sarah Tunstall. Sarah je zmagala tudi v skupnem seštevku svetovnega pokala, medtem ko je ta pokal v moški verziji osvojil Britanec Andrew Douglas, peti na Šmarni gori. Med slovenskimi tekači tokrat ni bilo najboljših, Mateje in Mitje Kosovelj ter Lucije Krkoč (o vzrokih za to je bilo nekaj povedanega v enem od predhodnih člankov na LT), za razliko od nastopa Slovencev na svetovnem prvenstvu pa lahko rečemo, da so se na finalu svetovnega pokala ostali dobro držali. Konkurenca je bila kar močna, predvsem v moški konkurenci, vseeno pa Slovenija beleži po tri moške in ženske uvrstitve med prvih deset. Peta Jana Bratina je med sezono že izgubljala zaupanje vase, saj ji ni šlo tako, kot si je želela, vendar je na Šmarni gori doživela uspeh sezone - in še kaj več. Peto mesto je najboljša slovenska uvrstitev v letošnjem finalu svetovnega pokala in obliž na odsotnost vidnejših izidov reprezentance v sezoni, za Jano pa tudi potrditev slovenskega pokalnega naslova. Miran Cvet je bil na Šmarni gori zelo vesel šestega mesta, z dejstvom, da je bil spet najboljši med veliko mlajšimi, pa se ne ubada (to bi morala biti skrb koga drugega). Izidi:Moški, absolutno:
... 6. Miran Cvet (45:13,5), 8. Gašper Bregar (46:51,8), 9. Peter Lamovec (47:01,3); 11. Alič, 12. Bratina, 16. Potočnik, 18. Plaznik. Ženske, absolutno:
... 5. Jana Bratina (55:45,6), Karmen Klančnik (58:40,3), 10. Ana Čufer (58:47,8); 11. Habjan, 12. Kozjek, 14. Mikloša, 16. Peperko, 17. Tušar, 18. Trobec, 19. Jelovšek, 20. Jaklič. Zmagovalci slovenskega pokala so pri mladincih Ana Čufer (KGT Papež) in Aljaž Božič (KGT Papež), pri članih Jana Bratina (ŠD Nanos) in Peter Lamovec (ŠD Tabor Žiri), pri mlajših veteranih Petra Mikloša (KGT Papež) in Miran Cvet (KGT Papež), pri starejših veteranih Marta Šorli (PGT) in Franci Teraž (KGT Papež). Vsi izidi so na povezavi.
Fotogalerija 1 je na povezavi. Fotogalerija 2 je na povezavi. Video je na povezavi. VJ |
|
|
|
Stran 21 od 32
