12. Dobravski tek

DOBRAVLJE

29 06
 2014

Primorski pokalni teki so poleti razporejeni bolj na redko. Tik pred glavnimi počitnicami so trinajstega v letošnji sezoni pripravili v Dobravljah pri Ajdovščini, v juliju jih ne bo, naslednji bo na sporedu 23. avgusta v Sežani (mimogrede, razpis organizatorja, ŠD Kraški tekači, je že objavljen). V Dobravljah pri Ajdovščini je teklo 217 tekačev, 106 mladih in 111 odraslih. Pri slednjih sta na dobrih devet kilometrov dolgi progi zmagala sestra in brat Petra in Marko Tratnik, sicer pa je ta tek že dal kar nekaj odgovorov o zmagovalcih sezone, tako med mladino kot odraslimi.

Med šolarji je bilo daleč najuspešnejše AD Posočje iz Tolmina s sedmimi zmagami, ki vodi tudi v skupni razvrstitvi ekip (s 5916 točkami, sledita pa presenetljivo ŠD Hotedršica s 3901 in AK Pivka z 2804 točkami). Med deklicami je iztek sezone še neznan v letnikih 2007 in mlajše, 2006, 2004, 2003, 2002, 2001 (dekleta bodo imela težave že z doseganjem minimalnega števila nastopov), 2000 (Tanja Žgajnar sicer ima že štiri zmage, a za zagotovitev prvega mesta potrebuje še en nastop), 1999. Pokala konec leta se lahko že vesli Lia Domevšček (2005).

Med fanti so odprte še štiri kategorije, v ostalih pa je že jasno, kdo bo zmagovalec. V letniku 2007 in mlajši je zmagal Mark Žgur, v letniku 2006 se z vsemi šestimi zmagami veseli Rok Kopatin in v letniku 2004 njegov enako uspešni brat Jan Franc. V letniku 2003 bo zmagal Andrej Skočir, v letniku 2002 pa Tobi Gabršček. V letniku 2001 je zmagi s štirimi dobljenimi teki najbliže Sašo Zorč, v letniku 2000 s tremi zmagami Denis Pašič, v letniku 1999 pa Jernej Jevšček za zmago potrebuje samo še en nastop.

Med odraslimi v absolutni konkurenci vodi Marko Tratnik, vendar ima Jernej Šemrov še nekaj možnosti za končno zmago. Pri ženskah je Petra Tratnik v Dobravljah zaokrožila niz osmih zmag in brez poraza osvojila naslov. Jasno je že tudi, da bo druga Sergeja Lipušček, za tretje mesto pa konkurirata Kristina Bele in Jerica Sardoč.

Poglejmo še odrasle kategorije. V najvišji med ženskami je Vilma Brešan že zmagovalka, za drugo mesto pa se borita Tea Bajc in Stanka Batagelj. Med ženskami 45-54 je Sergeja Lipušček zbrala vseh letošnjih devet zmag, boj za drugo mesto pa bijeta Greti Gabršček in Tea Obrč. V kategoriji 35-44 imata po štiri zmage Kristina Bele in Jerica Sardoč, boj je še neodločen. Petra Tratnik je premočna zmagovalka kategorije 25-34, v konkurenci najmlajših do 24 let pa sta v boju za vrh Manca Kerkoč in Urša Kosič.

V najstarejši moški kategoriji 70 in starejši imata po pet zmag Vladimir Savić in Lucijan Lipušček, prvi je papirnati favorit. V naslednjih štirih kategorijah (65-69, 60-64, 55-59, 50-54) so prva mesta že oddana Borisu Žigonu (vseh 8 zmag), Cvetu Tavčarju (7), Miranu Kavsu (7) in Klavdiju Torkarju (vseh 8). V kategoriji 45-49 je Simon Strnad v Dobravljah z zmago dokazal, da ni samo odličen gorski, temveč tudi ravninski tekač, sicer pa boj za končno zmago bijeta Andrej Kutin in Ivan Sokol s šestimi oziroma štirimi zmagami. Na čelu kategorije 40-44 je s šestimi zmagami Ervin Furlan, do konca pa ga Borut Malavašič še lahko prehiti. Mitja Curk ima v kategoriji 35-39 že šest zmag, a bo moral vpisati še kakšen nastop. V kategoriji 30-34 je kar šest letošnjih zmagovalcev, izid pa je povsem negotov. Kategorija 25-29 že ima zmagovalca, Marko Tratnik je zbral sedem zmag, kategorija najmlajših do 24 let pa še ne, kajti Jernej Šemrov sicer ima sedem zmag, a trenutno še vodi Anej Likar in Jernej teoretično še lahko ostane brez končne zmage.

 

Izidi:

Absolutno, moški:

  1. Marko Tratnik (ŠD Nanos) 31:16.3
  2. Nejc Lokar (ŠD Nanos) 3431:25.9
  3. Sebastjan Puš (Matick) 31:35.3

Absolutno, ženske:

  1. Petra Tratnik (ŠD Nanos) 36:16.6
  2. Sergeja Lipušček (DLT Filipides) 37:51.5
  3. Kristina Bele (AK Pivka) 39:14.9

Zmagovalci po kategorijah:

Ž +55: Vilma Brešan (ŠD DURS)

Ž 45-54: Sergeja Lipušček

Ž 35-44: Kristina Bele

Ž 25-34: Petra Tratnik

Ž -24: Niki Kmetec (AK Koper)

M +70: Vladimir Savić (AK Pivka)

M 65-69: Boris Žigon (DLT Filipides)

M 60-64: Cveto Tavčar (ŠD Nanos)

M 55-59: Miran Kavs (ŠD Kraški tekači)

M 50-54: Klavdij Torkar (ŠD Nanos)

M 45-49: Simon Strnad (KD Brda)

M 40-44: Tomaž Ferjančič (ŠD Nanos)

M 35-39: Mitja Curk (ŠD Nanos)

M 30-34: Sebastjan Puš

M 25-29: Marko Tratnik

M -24: Jernej Šemrov (ŠD Hotedršica)

Zmagovalci tekov mladine po kategorijah:

Deklice 2007 in mlajše: Evita Ivančič (TK Kobarid)

Deklice 2006: Ajda Sovdat (AD Posočje)

Deklice 2005: Lia Domevšček (TK Kobarid)

Deklice 2004: Žana Sovdat (AD Posočje)

Deklice 2003: Lara Likar (OŠ Dobravlje)

Deklice 2002: Pia Gerbec (AD Posočje)

Deklice 1999: Katja Rutar (AD Posočje)

Dečki 2007 in mlajši: Izak Ziliani (AD Posočje)

Dečki 2006: Rok Kopatin (ŠD Nanos)

Dečki 2005: Tomi Bajc (AK Sevnica)

Dečki 2004: Jan Franc Kopatin (ŠD Nanos)

Dečki 2003: Andrej Skočir (AD Posočje)

Dečki 2002: Tobi Gabršček (TD Bovec)

Dečki 2001: Sašo Zorč (TD Bovec)

Dečki 2000: Denis Pašič (AK Pivka)

Dečki 1999: Vine Pirih (AD Posočje)

 

dob-nena-500

Med mladimi tekači se je posebej izkazala Nena Kalanj iz Kobarida (v ospredju, v rdeči majici). Tekla je z vrstnicami in na teku odraslih ter osvojila dve bronasti medalji.

 

dob-danilo-400

Gledalci so ob progi spodbujali tekače.

 

dob-tratnika-400

Najverjetneje bo tudi Marko Tratnik na koncu sezone domov odnesel pokal absolutnega zmagovalca, tako kot njegova sestra Petra.

 

dob-pupi-500

Šampionka Lucija Krkoč (levo) je v Dobravlje prišla pozdravit kolegice in kolege. Družbo ji dela Jerica Sardoč.

 

Fotogalerija je na povezavi:

https://plus.google.com/photos/103862101339423963519/albums/6034530031230942577

 

VJ

 

 





 

 

 

Lavaredo Ultra Trail

CORTINA D' AMPEZZO

27 06
 2014

Cortina d' Ampezzo, znana tudi kot Biser Dolomitov, je konec zadnjega tedna v juniju (27. - 29. 6.) gostila osmo izvedbo gorskega ultramaratona Lavaredo Ultra Trail (LUT). Maraton je dolg 119 kilometrov ter ima več kot 5800 metrov vzponov in prav toliko spustov, tekmovalci pa si lahko od blizu ogledajo nekatere najlepše kotičke Dolomitov, kot so Tofane, Cinque Torri, Averau ...

Tekma je dobila ime po znamenitih vršacih Tre Cine (Tre Cime di Lavaredo), ki jih trasa obkroži, od letošnjega leta pa je vključena tudi v t.i. Ultra Trail World Tour, kar predstavlja nekakšno ligo prvakov gorskih ultra preizkušenj. Zato ne čudi, da je bilo med več kot 800 prijavljenimi tekmovalci precej težkokategornikov, med njimi pa je prav gotovo izstopal že skoraj legendarni Tony »Tarzan« Krupicka iz ZDA.

Tekme se je udeležil ducat Slovencev, med njimi tudi moja malenkost. Zaradi ne najbolj obetavne vremenske napovedi nas je bila večina nekoliko zaskrbljena nad potekom, saj je bil start predviden v petek ob 23. uri, na progi pa je bilo predvidenih več vzponov nad 2000 metrov nadmorske višine (najviše okoli 2400).

Evforija je v zadnjih minutah pred startom naraščala, a sem kljub temu v prvih kilometrih ohranil mirno kri in v svojem tempu opravil s prvimi kilometri iz centra Cortine. Še pred prvim pravim vzponom srečam Tonija Venclja, veterana puščavskega Marathon des Sables, s katerim sem se pošalil, češ da tečemo samo po asfaltu. No, v tistem trenutku smo zavili na prvo planinsko pot in dejansko smo potem večino trase uživali v odličnih planinskih stezah, gozdnih poteh in makadamu; asfalta je bilo le za vzorec.

Prvi vzpon je bil še kar tekaški in je minil skoraj prehitro, sledil je spust, kjer pa sem zaradi teme in spolzkega terena nekoliko kolebal in spustil predse precej tekačev. Do prve okrepčevalnice na 18. kilometru sem kljub temu prišel v malenkost več kot dveh urah. Skoraj prehitro. Pohvaliti moram tako prijaznost prostovoljcev kot ponudbo okrepčevalnic, saj je bilo na voljo skoraj vse, od vode do izotonikov, čaja, kokakole, sadja, sladkorja, piškotov, sira in drugih prigrizkov.

Da se bo hiter začetni tempo poznal v nadaljevanju, je postalo jasno tudi ob zahtevnosti terena. Izmenjavali so se skoraj povsem ravninski deli, ki jih je bilo treba preteči, in zelo strmi vzponi. Dodatno težavo je povzročal zaradi taljenja snega v visokogorju povsem razmočen in zato tudi izredno spolzek teren. Ta mi je povzročal preglavice zlasti na poti proti jezeru Misurina na 42. kilometru, kjer sem se na skoraj ravninski gozdni trasi preprosto odločil hoditi.

Po Misurini je sledil izredno zahteven vzpon do planinske koče pod Tre Cine – Rifugio Auronzo na 49. kilometru. Tam je bila okrepčevalnica v sami koči, v njej pa so poskrbeli tudi za konkretnejše obroke. Tekmovalci smo lahko prevzeli tudi garderobo. K sreči se nas je vreme usmililo in preoblačenje ni bilo potrebno, zato sem brez daljšega postajanja nadaljevali. Na pot, ki obkroži Tre Cine, sem prišel po sončnem vzhodu, zato sem si lahko privoščil nekaj malega fotografiranja. Na tem delu trase so se organizatorji ponovno izkazali, saj so samo za nas tekače pripravili prehode med tudi do dva metra visokimi snežnimi sloji.

Sledil je precej dolg in v prvem delu tudi tehnično zahteven spust do jezera Landro. Tam sem srečal Boga Trontlja, ki je bil tokrat samo v vlogi navijača. Povedal mi je, da Toni Vencelj ni več daleč pred mano; menda ima težave. Čakal me je najbolj dolgočasen del poti, sedem ali osem kilometrov dolga ravnica. Pred okrepčevalnico Cima Banche na 66. kilometru sem dohitel Tonija. Ni bil poškodovan, vendar organizem ni hotel sodelovati. Razmišljal je celo o odstopu. Žal ultrateki tudi najboljšim in najbolj izkušenim lahko servirajo nepričakovane težave. Po nekaj medsebojnih besed spodbude sem šel naprej. Še en vzpon, še en spust, pa sem bil že na treh četrtinah poti. V zgornjem delu doline Travenazes me je čakala pustolovščina. Zaradi padavin in snega je običajno verjetno čisto nebogljen visokogorski potoček postal težko prehodna deroča ledenomrzla reka, ki jo bo treba prečkati več kot enkrat. Prvič izgubljam čas s sezuvanjem, a kmalu ugotovim, da ni bistvene razlike, če stopim v vodo kar v supergah. Končno sledi spet spust, ki se vmes večkrat dvigne, pot pa nas pelje mimo ruševin fronte iz prve svetovne vojne. Tam se tekmovalci na 119-kilometrski razdalji že dodobra pomešamo s »kratkaši« na slabih 50 kilometrov dolgem Cortina Trailu.

Pred 100. kilometrom sledi še zadnji težak vzpon do koče Averau na 2413 metrih, pa prelaz Giau. Kljub nekaj prebavnim težavam po poti sem zdaj že prepričan, da bom prišel do cilja, in to v zelo solidnem času. Pot se sicer še precej vleče, vmes je še nekaj krajših vzponov, prečkati je treba tudi nerodna snežišča, v zadnjih desetih kilometrih pa tudi povsem zdelano planinsko stezo, kjer je večina tekačev po mojem vsaj enkrat pristala na zadnji plati.

Ko se bližam Cortini, me ne skrbijo več morebitne krize, zadnje kilometre pretečem brez težav in zadnjih nekaj sto metrov celo šprintam. Končni čas je 17 ur in 43 minut. Ob bodrenju gledalcev in voditelju z mikrofonom, ki pove moje ime, seveda ne bi mogel biti bolj zadovoljen!

Moj rezultat je zadostoval za absolutno 68. mesto. Zmaga je pričakovano romala v ZDA, saj je med moškimi zmagal Krupicka v 12 urah in 42 minutah, med ženskami pa Rory Bosio, prav tako iz ZDA, v 14 urah in 29 minutah.

Toniju Venclju so se moči povrnile, ko je Katji Kegl pomagal do odličnega devetega mesta med ženskami s časom 18 ur 54 minut. Omeniti velja tudi absolutno peto mesto Aljoše Smolnikarja na Cortina Trailu. Sicer pa čestitke vsem Slovencem, ki so opravili z obema preizkušnjama. Dolomiti so res krasni, doživeti jih na takšen način pa je neprecenljivo.

 

lut-vas-500

Pogled na Cortina d' Ampezzo.

 

lut-sneg-500

Del trase med zavetiščema Auronzo in Locatelli.

 

lut-vrhovi-500

Slovite Tre Cine, trije vrhovi, ki so ena od zaščitnih znamk Dolomitov.

 

lut-mitja-500

Mitja pri jezeru Landro (foto: Bogo Trontelj).

Mitja Volčanšek

 

 





 

 

 

6. Gorski tek na Malo goro

KAMNJE

25 06
 2014

Na rojstni dan slovenske države se je že šestič ponudila priložnost, da se v pokalu primorskih gorskih tekov (PGT) tekači pomerijo na zahtevnem teku na Malo goro. Ob odsotnosti Simona Aliča (zmagal je na vseh dosedanjih petih tekih) je na planoto pod Čavnom najhitreje pritekel Klemen Triler, med ženskami pa je po nekaj tekmah premora v pokalu PGT zmagala Jana Bratina. Jana je 800 višinskih metrov na 4,9 km dolgi progi pretekla v 44 minutah, Klemen pa je za progo potreboval nekaj manj kot 36 minut in pol.

Za malo manjšo udeležbo (teklo je 47 moških in 19 žensk) je bila najverjetneje kriva slabša vremenska napoved, a je bilo vreme do tekačev vendarle dokaj prizanesljivo, svoje pa je prispevala tudi naporna tekma GM4O v soboto. Deževati je namreč pričelo šele takrat, ko je bila večina tekmovalcev že v cilju, v vedno lepo urejenem in založenem prireditvenem prostoru. Med redkimi dodobra premočenimi izjemami je bila najmlajša tekmovalka Larisa Jogan Žgur (letnik 2008) z mamo Nevo, ki jo je spremljala. Tekmovalce je bolj kot mokra proga motila sopara.

Zmagovalec Klemen Triler je bil na Mali gori šestič. V cilju je na vprašanje, kako je videl tekmo, odgovoril: »Z izrednim veseljem prihajam na to tekmo, na kateri sem bil do sedaj še vsakokrat. V tem terminu je tudi nekaj drugih tekem (denimo Vršič), ampak raje pridem sem, kjer sta mi proga in njena konfiguracija všeč, organizacija tekme pa je tudi tokrat bila odlična. Pogrešam le Simona, ki se je tokrat izneveril tradiciji. Na progi sem imel za seboj resnega tekmeca, ki mi je za ovratnik dihal vse do cilja.«

Drugo mesto je zasedel Nejc Lokar, ki svojo hitrost kaže predvsem v ravninskih tekih, a je že večkrat dokazal, da mu niti klanec ne dela težav. »Sem kar zadovoljen s tempom. O napadu na prvo mesto bi verjetno moral razmišljati že malce prej, ampak tudi to je super rezultat, saj sem še včeraj opravil malce težji trening.«

Pri ženskah je drugo mesto, za aktualno prvakinjo PGT Jano Bratina, zasedla Mihaela Tušar, tretja pa je bila Ana Čufer. Po težji poškodbi, ki jo je staknil spomladi, se je na klance uspešno vrnil Danijel Vinčec. Zasedel je tretje mesto in bil zadovoljen tudi zaradi ovojnice, ki jo je prejel. »Po dolgem času denarna nagrada,« je z nasmeškom komentiral razglasitev izidov. Omeniti velja tudi povratek Andreja Lindiča, ki se je prav tako vrnil po poškodbi; dosegel je 13. čas.

Posebno pohvalo si zasluži deseterica tekačev in tekačic, ki so štiri dni pred Malo goro pretekli najtežjo gorskotekaško preizkušnjo v Sloveniji, Gorski maraton štirih občin v Baški grapi.  Med temi je zagotovo treba izpostaviti neutrudnega Alberta; v cilj je prišel le pol ure za zmagovalcem.

Razglasitev je potekala v sončnem vremenu, prvi trije med moškimi in ženskami so v dolino ponovno odnesli izvirne pokale iz kovanega železa in kamna. Organizator si ponovno zasluži odlično oceno za izpeljavo tekme. Naslednja tekma v pokalu PGT bo tek po šentviški planoti 6. julija.

 

Izidi:

Absolutno, moški:

  1. Klemen Triler (KGT Papež) 36:27
  2. Nejc Lokar (ŠD Nanos Podnanos) 36:35
  3. Danijel Vinčec (ŠD Montinjan) 38:32

Absolutno, ženske:

  1. Jana Bratina (ŠD Ad-venture) 44:00
  2. Mihaela Tušar (ŠD Nanos Podnanos) 44:55
  3. Ana Čufer (TD Burja Vipava) 45:34

Zmagovalci po kategorijah:

MA 1989 in mlajši:  Luka Mihelič (KGT Papež)

MB 1988-1979: Nejc Lokar

MC 1978-1971: Klemen Triler

MD 1970-1963: Simon Strnad (KD Brda)

ME 1962-1955: Stanko Čufer (PGT)

MF 1954 in starejši: Boris Žigon (DLT Filipides)

ŽG 1989 in mlajše: Ana Čufer (TD Burja Vipava)

ŽH 1988-1979: Jana Bratina

ŽI 1978-1969: Darja Jejčič (TD Burja Vipava)

ŽJ 1968-1959: Mihaela Tušar

ŽK 1958 in starejše: Rada Milič (ŠD Kraški tekači)

 

Vsi izidi so na povezavi: http://www.primorskigorskiteki.si/index.php/rezultati-2014

 

 

mala-klemen-500

Tako je v cilj pritekel Klemen Triler.

 

mala-dve-400

Zadnji sta, v močnem dežju, cilj dosegli Neva Jogan Žgur in njena hčerka Larisa, letnik 2008.

 

mala-moski-500

Najhitrejši na Mali gori: Nejc Lokar, Klemen Triler, Danijel Vinčec.

 

mala-zenske-500

Najhitrejša dekleta: Mihaela Tušar, Jana Bratina, Ana Čufer. Mihaela in Ana sta bila med najboljšimi tudi na maratonu v Podbrdu.

 

Fotogalerija 1 na povezavi:

https://plus.google.com/photos/103862101339423963519/albums/6028891899578653249

 

Fotogalerija 2 je na povezavi:

https://plus.google.com/photos/103862101339423963519/albums/6029648244750843137

 

Video je na povezavi:

https://www.youtube.com/watch?v=mJwo4T9PZ6A&feature=youtu.be

 

Matej Kolenc

 

 






 

 

 

Rekord GM4O podčrtan s črnim

PODBRDO

21 06
 2014

Na 13. Gorskem maratonu štirih občin, najzahtevnejši tekaški preizkušnji v državi, je v soboto, 21. junija 2014, startalo 299 gorskih maratoncev, na cilj pa jih je prišlo 283. Padla sta oba (lanska) rekorda, zmagala sta zdravnica Mojca Kermavnar, doma iz Logatca, in etiopski vojak Azerya Teklay, prvi črnopolti tekač, ki je kdaj nastopil v Podbrdu. Lanski rekord je sklestil za 14 minut.

Trinajsti GM4O (dejansko 12., saj tistega, ki ga označujejo z zaporedno številko 8, leta 2009 zaradi izredno slabega vremena ni bilo; tekači, ki so prišli v Podbrdo oz. na Petrovo Brdo, so se domov vrnili z majicami št. 8, a neopravljenega »posla«) je bil še za odtenek bolj tekoč kot prejšnje izvedbe, dodelan, a še vedno poln zagnanosti in navdušenja, ki je v ponos Baški grapi in občudovanje gorskotekaškega sveta. Zaslužil si je visoko oceno šefa slovenskega gorskega teka Toma Šarfa in potrdil upravičenost ponovne kandidature za izvedbo svetovnega prvenstva leta 2017 (za kar ima precej možnosti).

Oče GM4O Jožko Dakskobler in njegova desna roka Klavdija Lešnik sta tekaško kolono ob burnem pozdravljanju in navijanju povedla do letečega starta. Za razliko od lani, ko je bilo zelo vroče, je bila tokrat temperatura blizu idealni, edino dež, ki je dan prej spral progo, tekačem ni naredil usluge – na nekaterih mestih je kar dobro drselo. V celoti vzeto pa so bile razmere primerne za doseganje dobrih časov. Na lani spremenjeni progi (letošnje čase torej primerjamo z lanskimi, s prejšnjimi pa niso primerljivi) je rekord Marjana Zupančiča 4:17:25 podrl sam Marjan, ob njem pa še trije tekači, rekord Mihaele Tušar 5:02:25 pa Mihaela in zmagovalka Mojca, ki je kazalce ustavila pod petimi urami.

Žarometi so bili tokrat usmerjeni na Eritrejca Azeryo, za katerega je Slovenija druga domovina. Na krajši turneji po Evropi je pred tednom dni v Franciji lanski zmagovalec  svetovnega pokala WMRA nastopil na drugem teku tega pokala, bil je drugi in si trenutno deli tretje mesto. Pred odhodom domov je bil še gost Baške grape, konec julija pa se bo vrnil za nastop na Grintovcu. Azerya je dobro znan slovenski gorskotekaški javnosti (poglej si katerega od člankov na LT, ki govorijo o njem), trikrat je bil svetovni podprvak.

Njegov po pričakovanjih najtežji domači nasprotnik naj bi bil predvsem petkratni gospodar maratona Marjan Zupančič, zasukalo pa se je nekoliko drugače. Azerya je sicer zmagal, a z manjšo prednostjo, kot je nekaj časa kazalo. Takoj je potegnil in vso progo pretekel v solo nastopu. Na prvem od dveh vrhuncev, sedlu Čez Suho, je imel že deset minut prednosti, konec prvega polčasa, v Hudajužni, na najnižji točki maratona, pa celo 14. Afričan je kar letel in navduševal gledalce z lahkotnostjo teka. Toda vzpon proti vrhu Porezna je bil tudi zanj trd oreh. »Proga mi je všeč, verjetno bom sem še prišel, dejstvo pa je, da sem bilo v drugem delu utrujen. 29. kilometer sem prehodil, nisem uspel teči.« Pojasnilo, kako se je 14 minut prednosti stopilo na dve minuti, je naslednje. Azerya je vajen vse proge preteči, strmina Durnika pa je načela tudi takšnega šampiona. Hoje ni vajen in sledili so krči v prsnem košu, s tem pa padec tempa.

Za njim so se podili zmagovalec Banka Koper 1. Istrskega maratona Aleš Žontar, še lanski mladinec Rok Bratina, domači favorit Martin Štendler – Tinko in Marjan Zupančič. Slednji je imel v dneh pred nastopom zdravstvene težave in je bil že na tem, da proda startno številko (saj je vendar Gorenjc!), a se je vendarle odločil, da starta. Državni prvak je postal Aleš, Rok je osvojil srebro, bron pa je po vseh težavah zadovoljil Marjana, ki kljub letom ugotavlja, da je še vedno v igri za zmago na tem prestižnem tekmovanju.

Med dekleti je presenetila Mojca Kermavnar, mlada zdravnica (letnik 1985), ki si niti v sanjah ni predstavljala, da bi lahko zmagala. »Tu sem prvič. Proga mi je zelo všeč, čeprav je naporna, vendar me ni izčrpala. Tečem za sprostitev, in pri tem bo tudi ostalo.«

Mihaela se je veselila drugega mesta in nadaljevanja izredne serije. Od leta 2006, ko je v Podbrdu nastopila prvič, se je vsakokrat uvrstila med tri najboljše Slovenke. In je ena od treh dam, ki so po dvakrat zmagale (še Vanja Krapež in Valerija Mrak). »Bila sem za dve minuti hitrejša kot lani, pa se pri tem sploh nisem mučila,« je povedala. Tretje mesto Ljubljančanke Sare Jaklič je bilo prijetno presenečenje, saj ima Sara samo 21 let. A je bil to že njen tretji nastop na GM4O, najuspešnejši, po 11. mestu predlani in odstopu lani.

Še tri leta mlajša od Sare je Ana Čufer, mladinka, ki je gorski maraton pretekla, še preden se je lotila klasičnega maratona (»ja, to res ne štima«). Z za to starost neobičajno zrelostjo, pa z obilo radovednosti, se je podala na progo s precejšnjo rezervo v tempu - in končala na absolutno šestem mestu. »Brat David je nekega dne rekel, da greva na ta maraton, pa sem rekla: prav. Res bi morala biti bolj pripravljena, zato pa sem šla na progo bolj netekmovalno. Šla sem, da pridem naokoli, pričakovala sem čas okrog šest ur, končala pa sem v času 5:22:52. Proga mi je všeč, na njej doživiš marsikaj, od krize do lepih trenutkov ... Zdaj razmišljam, da bi lahko ravninski maraton tekla že letos v Ljubljani. Mogoče. Bom šla prvič in prav tako z rezervo; tako mi najbolj ustreza, potem ne morem biti razočarana,« je mlada Dobravka povedala za LT.

Previdno je začel tudi Koprčan Luka Mezek. Prav na koncu tekaške kolone,  potem pa se je z enakomernim tempom prebijal navzgor. Vendar njegov cilj niso kdovekakšni  časi, za letos si je zastavil zgolj nalogo, da odteče štiri maratone. »Zgolj« seveda ni pravi izraz za nekoga, ki do letos s tako dolgimi progami še ni imel nobenih izkušenj. »Najprej sem odtekel Istrski maraton, ki mi je pri srcu, potem sem šel v Radence, kjer sem bil uro hitrejši, ta maraton pa je nekaj izjemnega. Zanj sem porabil sedem ur in sedem minut. Izkušnja? Da bom še šel. Dobri navijači, postojanke so lepo postavljene in založene. Vse me je navdušilo, ljudje so tako fajn! Zdaj imam še tri mesece časa do Ljubljane, in če ne bodo padale sekire ...« bo na svoje copate pripel še četrti čip, za vsak maraton enega. »Za naslednje leto pa še ne vem. Morda bom šel veslat,« je dodal postavni Koprčan, »ali pa teč 100-kilometrsko Parencano. Vse je še odprto.«

Najlepšo zgodbo znotraj zgodbe o 13. GM4O pa sta spisala Aleš Žontar in Rok Bratina. Starejši Aleš je novincu Roku med tekom svetoval, kako razporediti moči, mu dajal svoje gele in mu pomagal, da je pred koncem teka imel več moči od njega. Toda Rok ni pospešil v cilj, kjer bi ga čakal naslov državnega prvaka, temveč je Aleša spustil predse. O tem tekača pripovedujeta v našem videu, na tem mestu zabeležimo le del Rokove izjave: »Aleš me je motiviral, njemu gre zahvala, vlekel me je naprej skozi ves Durnik. Na koncu sem imel več moči in bi lahko podaljšal korak, toda ferplej mora biti.« Predsednik KGT Papež Dušan Papež je Roku, ki je član njegove ekipe, za njegovo potezo čestital in ga nagradil že na zaključni slovesnosti (»to mi več pomeni, kot da bi Rok zmagal na SP«). Aleš svojega predsednika ni imel v bližini, enakega priznanja s stiski rok in burnim aplavzom pa je bil pred navdušenim občinstvom deležen tudi on.

Dodajmo, da je Rok ves čas tekel brez palic, kar pomeni, da ima tu še precej rezerve, ki jo utegne izkoristiti prihodnjič. Pojasnil je še, od kod 19-letniku toliko moči na tako dolgi preizkušnji. Do nedavnega je treniral kolesarstvo in opravil veliko napornih treningov, dolgih tudi pet ur in še kaj več. Ko govorimo o Alešu, pa povejmo, da je svoj lanski izid, lani je bil deveti, izboljšal za tričetrt ure!

Junakov tega čudovitega tekaškega dne v Baški grapi je bili še veliko. Omenimo le nekatere, za katere pač vemo, v čem je njihova veličina, in se opravičimo drugim, ki bi prav tako zaslužili svoje vrstice v tem zapisu. Janez Kavčič iz Železnikov, letnik 1960,  je (po naši evidenci) v soboto nastopil enajstič, kar pomeni, da je izpustil samo en GM4O. Na prvem maratonu je za traso porabil skoraj pet ur in pol, nato pa so njegovi izidi šli navzgor, dvakrat je uro ustavljal pod štirimi urami in se redno uvrščal med prvih deset v absolutni konkurenci! Z letošnjim 15. mestom v DP je najviše med veterani primerljive starosti.

S progo sta elegantno opravila najstarejša udeleženca, 77-letni Albert Lazar iz Deskel in deset let mlajša Dolenjka Jožica Rogelj. Si predstavljate, kakšen podvig je preteči 42 kilometrov in 2800 metrov vzponov za tekače takšnih starosti v manj kot devetih urah (Jožica samo v sedmih), kot je znašala časovna omejitev? In ali nista junaka, vredna vsega spoštovanja in aplavza, invalida s poškodbami nog, ki sta v Hudajužni le za nekaj minut zgrešila časovno omejitev petih ur?

 

Izidi:

Moški skupno:

  1. Azerya Teklay (Eritreja) 4:03:14
  2. Aleš Žontar (AD Kronos) 4:05:49
  3. Rok Bratina (KGT Papež - Salomon) 4:13:34

Moški za DP:

  1. Aleš Žontar (AD Kronos) 4:05:49
  2. Rok Bratina (KGT Papež - Salomon) 4:13:34
  3. Marjan Zupančič (KGT Papež) 4:13:34

Ženske skupno in za DP:

  1. Mojca Kermavnar (4:59:23)
  2. Mihaela Tušar (ŠD Nanos) 5:00:19
  3. Sara Jaklič (TK Šmarnogorska naveza) 5:13:02

Zmagovalci po kategorijah:

Člani do 40: Azerya Teklay

St. člani 40-50: Marjan Zupančič

Veterani nad 50: Janez Kavčič (AD Železniki)

St. veterani nad 60: Boris Drole

Super veterani nad 70: Albert Lazar (DLT Filipides)

Članice do 40: Mojca Kermavnar

St. članice 40-50: Mihaela Tušar

Veteranke nad 50: Marija Moser

St. veteranke nad 60: Nadja Finžgar

 

Zmagovalci Mini GM4O: dečki 8-11 let: Mark Zupančič (OŠ Bohinjska Bistrica); deklice 8-11: Lucija Medja (AK Radovljica); dečki 12-13: Žan Drole; deklice 12-13: Maja Močnik (OŠ Cerkno); dečki 14-15: Tine Habjan; deklice 14-15: Zala Frelih; dečki 16-19:Tom Frelih; dekleta 16-19 Manca Majnik

 

gm-dva-400

Aleš Žontar in Rok Bratina sta v Podbrdu spisala čudovito zgodbo o ferpleju.

 

gm-pupe-400

Najhitrejša dekleta na 13. GM4O: Mihaela Tušar, Mojca Kermavnar, Sara Jaklič.

 

gm-najstarejsa-400

Najstarejša tekača: Albert Lazar (letnik 1937) in Jožica Rogelj (1947).

 

Fotogalerija 1 je na povezavi:

https://plus.google.com/photos/103862101339423963519/albums/6027828148076421665

 

Fotogalerija 2 je na povezavi:

https://plus.google.com/photos/103862101339423963519/albums/6028496097619829105

 

Video je na povezavi:

https://www.youtube.com/watch?v=QRLTbZ115XQ&feature=youtu.be

 

Pa še blog Bojana Ambrožiča:

http://bojanambrozic.wordpress.com/

 

VJ

 

 





 

 

 

7. Bistrški tek

ILIRSKA BISTRICA

14 06
 2014

TD Bistrc je na Črnih njivah nad Ilirsko Bistrico sedmič pripravil svoj tek iz serije PPT. Za točke so tekmovali mladi in odrasli tekači, slednji še ta dve 100-evrski nagradi, namenjeni najhitrejšima med moškimi in ženskami. Prislužila sta si jih Petra Tratnik s svojo sedmo zmago v sezoni in Tržačan David Daris, ki je ponovil zmago z Mašuna pred tednom dni in jo garniral z rekordom proge. Tako sta oba trenutna rekorderja Bistrškega teka Tržačana.

V kategorijah odraslih je teklo 105 tekačev in tekačic, v mladinskih smo našteli 102 tekmovalca, ob tem pa so Bistričani pripravili še zabavno tekmovanje za predšolske otroke. Med mladinskimi ekipami sta bili najuspešnejša AD Posočje in AD Piran s po štirimi zmagami; to je bil doslej najuspešnejši nastop katere od istrskih ekip.

Desetkilometrska proga med Črnimi njivami in razvpito Volovjo rebrijo prinaša 165 metrov vzpona in slabše pripravljenim tekačem povzroča kar nekaj preglavic. To je priznal tudi tržaški tekač David Daris, psiholog, specialist za športno psihologijo, ki se je po prvem nastopu na katerem od tekov PPT na Mašunu (in zmagi) odločil preizkusiti še progo Bistrškega teka. Na Črnih njivah ni samo zmagal, temveč je postavil tudi rekord proge. »Vedel sem, da je rekord nekaj več kot 34 minut, a med tekom nisem imel pregleda nad situacijo – ali sem nad ali pod časom za rekord. Želel pa sem tekmo odteči v dobrem ritmu, zato sem začel kar hitro. Proga je težka, do četrtega kilometra ti ne pusti dihati, jaz pa sem v Trstu bolj vajen ravnine.« A očitno za tako dobrega tekača klanec ni problem, saj ga niti Marko Tratnik, tudi gorski tekač, ni uspel prehiteti. In kdaj bo na vrsti tretja zmaga na PPT? »Če to ne bo v opreki z mojimi obveznostmi, bom na te teke z veseljem še prihajal.« Prejšnji rekord 34:41.9 je pred tremi leti postavil Jernej Šemrov.

Marko je bil drugi in prvi na skupni razpredelnici (njegov boj za zmago z Jernejem Šemrovom je povsem odprt), na cilju pa je priznal, da je tekel s težavami in da ga načenja utrujenost. Nejc Lokar mu je dihal za ovratnik, na cilju je zaostal le za dobro sekundo: »Prvih osem kilometrov sem tekel v umirjenem tempu, potem pa sem pospešil in začel loviti Marka. Če bi bila proga za nekaj sto metrov daljša, bi ga najverjetneje dohitel.«

Marko Žužek je uspešno napadel najboljši čas med domačimi tekmovalci, kar so gledalci nagradili z burnim aplavzom.  Z naskokom zdaj vodi na tej interni lestvici TD Bistrc, doseženi čas pa je 39:16.8. Povedal je: "Pred tremi leti je Matjaž Kešanski postavil rekord 39:45. Danes nisem imel namena, da poskusim ta rekord popraviti, želel sem si le odteči tek. Pa sem sredi tekme ugotovil, da mi gre kar dobro, zato sem stisnil še zadnje tri kilometre - in je ratalo pol minute prednosti."

Med dekleti je še sedmo letošnjo zmago vpisala Petra Tratnik, ki pa je na skupni lestvici šele druga. Vodi nepopustljiva Sergeja Lipušček s sedmimi drugimi mesti in eno zmago. Petri bo za veliki pokal zadoščala zgolj še ena udeležba. Zmaga na Bistrškem teku ji je navrgla 100 evrov nagrade, tako kot Davidu, s čimer je vedno dobro razpoložena šampionka s Cola klubske kolega iz ŠD Nanos (najverjetneje) pogostila že kar na poti domov. Petrin čas je le malo zaostal za rekordom Valentine Bonanni 40:27.9 izpred štirih let.

Saša Pisk je bila tokrat na cilju pred svojo idrijsko sosedo Sergejo, česar niti ni pričakovala. Njena forma se vzpenja, vendar pa je bil zaostanek za Petro tudi tokrat izdaten, znašal je 68 sekund.

Priznanja odraslim tekačem je pomagal deliti trener košarkarjev kluba Plama Pur Martin Novak, tudi kuhar odličnega golaža za tekače (ponudili so še vegetarijanski obrok). Pred časom so najboljši na Črnih njivah dobivali domiselne pokale iz rabljene športne obutve, letos pa so delili avtorsko keramiko Mojce Žnidaršič.

Najstarejši tekač Fabio Ivančič pa je kolegom delil breskve.

 

Izidi:

Absolutno, moški:

  1. David Daris (Podistica Fiama Trieste) 33:51.5
  2. Marko Tratnik (ŠD Nanos) 37:47.6
  3. Nejc Lokar (ŠD Nanos) 34:48.8

Absolutno, ženske:

  1. Petra Tratnik (ŠD Nanos) 40:48.0
  2. Saša Pisk (Spodnja Idrija) 41:56.5
  3. Sergeja Lipušček (DLT Filipides) 42:43.5

Zmagovalci po kategorijah:

Ž +55: Ivanka Širca (AK Pivka)

Ž 45-54: Sergeja Lipušček

Ž 35-44: Kristina Bele (AK Pivka)

Ž 25-34: Petra Tratnik

Ž -24: Niki Kmetec (AK Koper)

M +70: Lucijan Lipušček (DLT Filipides)

M 65-69: Boris Žigon (DLT Filipides)

M 60-64: Cveto Tavčar (ŠD Nanos)

M 55-59: Miran Kavs (ŠD Kraški tekači)

M 50-54: Klavdij Torkar (ŠD Nanos)

M 45-49: Ivan Sokol (TD Burja)

M 40-44: Ervin Furlan (ŠD Nanos)

M 35-39: David Daris

M 30-34: Marjan Krebelj (Ilirska Bistrica)

M 25-29: Marko Tratnik

M -24: Anej Likar (ŠD Nanos)

Zmagovalci tekov mladine po kategorijah:

Deklice 2007 in mlajše: Evita Ivančič (TK Kobarid)

Deklice 2006: Lana Kokotec (AD Piran)

Deklice 2005: Julija Kuzmin Delgiusto (AD Piran)

Deklice 2004: Žana Sovdat (AD Posočje)

Deklice 2003: Lara Likar (OŠ Dobravlje)

Deklice 2002: Zala Istenič (AD Mass)

Deklice 2001: Natali Sedmak (Koritnice)

Deklice 2000: Lara Štemberger (TD Bistrc)

Deklice 1999: Katja Rutar (AD Posočje)

Dečki 2007 in mlajši: Mark Žgur (ŠD Nanos)

Dečki 2006: Rok Kopatin (ŠD Nanos)

Dečki 2005: Enej Pavlovič (Ad Piran)

Dečki 2004: Jan Franc Kopatin (ŠD Nanos)

Dečki 2003: Nik Kranjc (AD Piran)

Dečki 2002: Pino Sekač (AD Mass)

Dečki 2001: Tan Černigoj (AD Posočje)

Dečki 2000: Denis Pašič (AK Pivka)

Dečki 1999: Vine Pirih (AD Posočje)

 

Vsi izidi so na povezavi:

http://www.filipides.net/primorski_pokalni_teki/rezultati_tekov/

 

bistrc-mali

Najprej so tekli šolarji.

 

bistrc-start

Start članov in veteranov.

 

bistrc-daris

Davida Darisa, ki je postavil rekord proge, so gledalci sprejeli z močnim aplavzom.

 

bistrc-pupe

Najhitrejša dekleta: Saša Pisk, Petra Tratnik, Sergeja Lipušček.

 

bistrc-marko

Marko Žužek je izdatno izboljšal bistriški rekord.

Fotogalerija je na pvezavi:

https://plus.google.com/photos/103862101339423963519/albums/6025166642103689409

 

Video je na povezavi:

https://www.youtube.com/watch?v=YKwkdntTkAU&feature=youtu.be

 

VJ

 

 







 

 

 

19. Tek na Ratitovec

ŽELEZNIKI

08 06
 2014

Tek na Ratitovec, ena težjih gorskotekaških preizkušenj v Sloveniji, dolga 12 kilometrov in s skoraj 1200 višinskimi metri za člane in veterane (za tekačice in mladino so pripravili krajše proge), je veljal za državno prvenstvo v gorskem teku, disciplina gor, za slovenski pokal in za Pušeljc gorskih tekov. Med člani in članicami sta zmagala Miran Cvet in Neja Kršinar. V precejšnji vročini, kljub višini, je nastopilo približno 200 tekačev in tekačic.

Konkurenca je bila huda, vrstni red pri članih pa presenetljiv. Zmagal je kolesar, mlajši veteran Miran Cvet, pred gorskim tekačem (tudi kolesarjem in mlajšim veteranom) Simonom Aličem, tretji pa je bil član, vojak Aleš Žontar, ki teče predvsem ravninske teke. Aleš je zmagovalec Banka Koper 1. Istrskega maratona, in brona na Ratitovcu se je nadvse razveselil. Kaže, da za tek premore vse od A(leš) do Ž(ontar). Letos je odlično pripravljen, težavo pa utegne pomeniti preobilica nastopov, tako da na enem od vrhuncev sezone, GM4O, 21. junija ne bo ravno svež. Če pa bi uspel zmagati še na drugem primorskem maratonu ... Odlični gorski specialisti (Kuhar, Lamovec, Zupančič, Lapajne, Triler, Bratina ...) tokrat niso bili pri vrhu.

Pri ženskah je blestela Neja Kršinar, ki zadnje časa manj nastopa na primorskih tekih. Nedavna zmagovalka KBK, veteranka Valerija Mrak, je s sproščenim nastopom pristala na drugem mestu, tretja pa je bila Jana Bratina (in četrta še ena veteranka, Mihaela Tušar). Med zmagovalci posameznih kategorij najdemo očeta in hčer Stanka in (mladinko) Ano Čufer ter (med starejšimi dečki) Jako Gržeta. Med moškimi ekipami je zmagalo PD Podbrdo (Simon Drole, Slavko Prezelj, Pavlo Šorli).

Vsi izidi so na povezavi:

http://www.gorski-teki.si/rezultati/2014/Ratitovec_2014_Rezult.pdf

 

rati-vrh-500 2

Tik pred startom članske preizkušnje v Železnikih. Miran Cvet je desno v črni opravi, Simon Alič nosi številko 30, Aleš Žontar pa je desno, v rdeči opravi.

 

Fotogalerja je na povezavi:

https://plus.google.com/photos/103862101339423963519/albums/6025918256718195569

 

VJ

 

 


 

 

 

16. Kneški tek

MAŠUN

07 06
 2014

Na gozdni pristavi Mašun, sredi snežniških gozdov, se je 90 tekačev  v prijetnem hladu merilo za članske točke PPT. Zmagala sta Tržačan David Daris in Petra Tratnik, ki nadaljuje svojo serijo zmag v pokalu, kjer letos ne pozna poraza.

Organizator, KŠTD Tabor Kalc 1869 iz Knežaka, je za uvod v sobotni tek na Mašunu pripravil tekmovanje najmlajših, v katerem so bili vsi zmagovalci. Članski tek je nato prinesel novega zmagovalca med moškimi, Tržačana Davida Darisa, med ženskami pa je bila spet najboljša Petra Tratnik, ki ji zdaj veliki pokala za skupno sezonsko zmago praktično ne more več uiti, le dovolj tekov mora zbrati, čeprav je s tekmo več ta hip Sergeja Lipušček še pred njo (250 : 240 točk). Marko Tratnik je Jerneju Šemrovu vrnil za poraz v Petelinjah in boj med njima je še povsem negotovega izida. Oba imata po šest tekov (za skupno uvrstitev šteje osem najboljših točkovnih izidov), Marko je pri 226 točkah, Jernej pa jih ima 221.

To, da se je eden najboljših tržaških tekačev David Daris šele tokrat udeležil katerega od primorskih tekov, je kar malo presenetljivo, ne samo zaradi bližine Trsta, temveč tudi zato, ker David že nekaj let v snežniške gozdove hodi trenirat, saj to okolje nudi prijetne temperature tudi v visokem poletju. Mašun je na 12-kilometrsko progo privabil 90 tekačev (in še dva na trikilometrsko progo), med katerimi so številni prepričani, da je mašunska ena najlepših prog v pokalu. Doslej najbolj vroč vikend v letu jim je dal prav, saj je sonce na Mašunu zgolj prijetno grelo, gozdna senca pa je omilila tekaški napor.

Tokrat so organizatorji, vodja tekmovanja je bil Stojan Bilc, povezoval pa ga je Vojko Mihelj, nekoliko spremenili zadnji del proge in vhod v cilj, tako da se rekordi začenjajo šteti na novo. Vendar dolžina proge ni bistveno drugačna, kot je bila doslej, zato je mogoče zapisati, da je Davidov čas zelo dober, le za osem sekund je zgrešil rekord Boštjana Hrovata, ki gre zdaj v zgodovino (pa tudi rekord Lucije Krkoč). Zmagovalec je za LT povedal: »Proga je lepa, a zahtevna, okolje čudovito. Pripravljam se za polmaraton in z današnjim preizkusom sem zadovoljen. V načrtu imam tudi, da maraton odtečem pod dvema urama in pol.«

Petra je tekla skupaj s klubskim kolegom (»danes mi je pomagal Jurij Vidrih«) in je Sergejo pustila za sabo za skoraj dve minuti in pol, Ano Radivo pa še za dobre pol minute več.

Na proge PPT se je po daljši odsotnosti vrnila Manica Radivo, Anina starejša sestra. »Lep tek, lepo je bilo, še posebej, ker sem se po dveh letih spet znašla v tekaški družbi. Vse je drugače, kot je bilo, ko sem še tekla, začenjam znova. Mi je pa lažje, ker poznam tekače in ker so me navdušeno pozdravili, ko sem prišla. To mi pomeni še več kot tekmovanje; da jih spet vidim in se med njimi dobro počutim!«

Tretjič je Kneški tek odtekel domačin Izidor Sedmak, doma iz Koritnic. »Prvič sem tekel leta 2007, ampak tisto leto je bilo res slabo, polno poškodb. Drugič sem tekel lani in letos tretjič. Mislil sem, da mi bo danes šlo laže, pa me je v drugem delu pobralo. Vidi se, da nimam veliko kilometrov.«

»Skoraj« domačin (Bistričan) Robert Muha je tekel bos in si prislužil posebno priznanje organizatorjev, pa tudi vprašanja tekaških kolegov, kako podplati prenašajo obremenitev. Pohvalo in zahvalo tekačev si je prislužil tudi Istran Fabio Ivančič, starosta primorskih tekačev, ki je kolegom ponudil breskve s svoje kmetije.

Priznanja sta delili predstavnica društva Tabor Kalc 1869 Jana Biščak in Ana Radivo, tokrat v vlogi predstavnice Športne unije Slovenije, ki podpira mašunsko prireditev. Organizatorji so bili do tekačev radodarni, pa tudi hitri: od starta teka do konca prireditvi sta minili zgolj dve uri in pol.

 

Izidi:

Absolutno, moški:

  1. David Daris (Podistica Fiama Trieste) 40:13.4
  2. Marko Tratnik (ŠD Nanos) 41:32.5
  3. Jernej Šemrov (ŠD Hotedršica) 42:31.3

Absolutno, ženske:

  1. Petra Tratnik (ŠD Nanos) 47:54.6
  2. Sergeja Lipušček (DLT Filipides) 50:18.8
  3. Ana Radivo (ŠD 3šport) 51:01.3

Zmagovalci po kategorijah:

Ž +55: Ivanka Širca (AK Pivka)

Ž 45-54: Sergeja Lipušček

Ž 35-44: Jana Kotar Ilijaš (DLT Filipides)

Ž 25-34: Petra Tratnik

Ž -24: Manca Kerkoč (TD Burja)

M +70: Lucijan Lipušček (DLT Filipides)

M 65-69: Boris Žigon (DLT Filipides)

M 60-64: Cveto Tavčar (ŠD Nanos)

M 55-59: Robert Petrovčič (AK Pivka)

M 50-54: Anton Rok (TKD Sovica)

M 45-49: Ivan Sokol (TD Burja)

M 40-44: Borut Malavašič (ŠD Nanos)

M 35-39: David Daris

M 30-34: Matej Železnikar (DLT Filipides)

M 25-29: Marko Tratnik

M -24: Jernej Šemrov

 

Vsi izidi so na povezavi:

http://www.filipides.net/primorski_pokalni_teki/rezultati_tekov/

 

masun-moski-500

Najhitrejši člani: Marko Tratnik, David Daris, Jernej Šemrov.

 

masun-izidor-400

Izidor Sedmak sicer v nogah nima veliko kilometrov, a je na Mašunu postavil soliden čas.

 

masun-manica-400

Manica Radivo in Miran Pavlovec prihaja v cilj.

 

masun-bosi-400

Bosi Robert Muha.

 

masun-otroci-500

Nastop otrok izven konkurence.

 

tri 

Petra Tratnik in Ana Radivo sta prijateljici, kljub tekmovalnosti na progi, na ljubljanskih Trojkah sta nastopili skupaj (in zmagali, skupaj z Jerico Sardoč). Kaže, da je njuno druženje všeč tudi veteranki Sergeji Lipušček, ki ju opazuje na levi.

 

Fotogalerija je na povezavi:

https://plus.google.com/photos/103862101339423963519/albums/6022892855356236113

 

Video je na povezavi:

https://www.youtube.com/watch?v=hVTHc0KYpCI&feature=youtu.be

 

VJ

 

 







 

 

 

Kroženje z nasmehom

NOVA GORICA, KOPER

05 06
 2014

Približno sto Goričanov se je odzvalo na poziv društva Vztrajaj – Never give up, domače tekačice Aleksandre Fortin in nekaterih tekaških organizacij (med njimi tudi Istrskega maratona in Ljudstva tekačev), da se udeležijo četrte izvedbe humanitarne akcije 10 krogov za 10 nasmehov v Novi Gorici 5. junija 2014. V soboto, 7. junija, bo akcija potekala v Kopru, na atletskem stadionu, kjer bodo tekli med 16. In 20. uro.

S to tradicionalno akcijo društvo Vztrajaj – Never give up (nikoli ne odnehaj) zbira prispevke za pomoč socialno ogroženim družinam po Sloveniji.  Odrasli tekači prispevajo vsaj 10 evrov, za kar dobijo darilno vrečko društva Vztrajaj – in možnost, da v času štirih ur v svojem tempu pretečejo toliko krogov, kot si zaželijo (ali zmorejo). Na Goriškem je pri vabljenju k udeležbi levji delež prispevala desna roka predsednika društva, triatlonca Mateja Markoviča, domača tekačica Aleksandra Fortin . Nekaterih vidnejših tekačev s tistega konca Primorske, ki so se že udeleževali te prireditve, sicer tokrat ni bilo videti na novogoriškem tartanu, zato pa so bili zanesljivi udeleženci člani DLT Filipides in pripadniki tekaške skupine Počasni, a drzni.

V Novi Gorici je teklo približno sto tekačev, zbrali so nekaj več kot tisoč evrov. Akcija, izpeljana v desetih slovenskih krajih, se bo iztekla v nedeljo, 8. junija, v Ljubljani.

 

IMG 4832

V Novi Gorici so tekli tudi Tržačan Alessandro Maraspin, Novogoričanka Aleksandra Fortin (v ospredju) in člani letos organizirane novogoriške tekaške skupine Počasni, a drzni pod vodstvom Renata Lešnika (v ozadju).

 

Fotogalerija je na povezavi:

https://plus.google.com/photos/103862101339423963519/albums/6021760886641463441

 

VJ

 

 






 

 

 

Tek na Špičasti vrh

ZADLOG

01 06
 2014

Prve udeležence 11. Gorskega teka na Špičasti vrh je kmetija Pr' Bizar v Zadlogu v nedeljo zjutraj pričakala še nepripravljena, a so v nekaj minutah organizatorji iz društva Trma vzpostavili vse, kar je potrebno za izpeljavo postopka prijave, vključno s tradicionalno kavo. Dež je nekaj poskušal, a je hitro obupal, tako da so se tekači, našteli smo jih kar 83 (68 odraslih in 15 otrok), podali na suho progo. Zmagala sta Simon Alič in Petra Tratnik, ki ji sobotno stokilometrsko kolesarjenje med Ljubljano in Brdi ter Petelinjski tek, na katerem je zmagala, očitno nista vzela preveč energije. Petra je ima za izvoz!

Najprej so se pomerili otroci. Med njimi sta bila na dvokilometrski progi najhitrejša starejši deček Matjaž Lozar in mlajša deklica Elizabeta Habe. Oba vsako leto dodata svoji starosti 12 mesecev, času na progi pa odštejeta kakšno minuto. Elizabeta je tokrat prehitela dve leti starejšo sestro Angelo. Tega, kakšen je rekord te proge, nam v nedeljo niso znali povedati, iz poročanja LT o lanskem teku, ko smo zapisali, da je bil čas Davida Pivka 12:13 rekord, pa lahko sklepamo, da je letos Matjaž rekord izboljšal, saj je uro ustavil pri 11:44. Teče strašno hitro, za naslednje leto pa bi bilo dobro, da nekoliko potrenira še dajanje izjav po tekmi – to sodi med obvezne spretnosti zmagovalcev (tokrat je bil na cilju zelo redkobeseden).

Odrasli so tekli po odlično urejeni in označeni progi. Zmagovalec Simon Alič (kdo drug kot on?!) o postavljanju rekorda ni razmišljal, na cilju je povedal, da je bilo za to nekoliko preveč soparno, glavni razlog pa je bil počasen začetni tempo. Marku Tratniku je »dal« minuto in pol, Borutu Malavašiču pa več kot dve minuti. V deseterico najhitrejših sta prišla tudi Simon Strnad, kolesar, ki je odkril, da je zelo hiter tudi v gorskem teku in da je družba gorskih tekačev še prijetnejša od kolesarske (letnik 1967), in Goričan Tomaž Devetak (letnik 1960), po »poklicu« ravninski tekač, a ga je poškodba prepon začasno pregnala med gorske tekače. »V ravnini ne morem teči z dolgimi koraki, zato sem se letos posvetil teku v hrib. Moji vtisti? Krasno, krasno! Tudi drugi iz Italije, ki prihajajo na te teke, povedo, da so domači, lepi, a tudi kakovostni. In še posebej poudarjajo, da je tu vse enostavno, kajti v Italiji je vse komplicirano. V tej sezoni si obetam čim boljše izide. Rad bi tudi, da bi mi gorski teki pomagali pri polmaratonu, ko bom spet zdrav.«

Med ženskami tokrat ni bilo serijske zmagovalke iz Trsta Daniele Da Forno. Zaradi Gira, ki je Trst postavil na glavo, je morala delati še v nedeljo. Petra Tratnik je prepričljivo zmagala pred veteranko Mihaelo Tušar in Vipavko Klementino Lemut iz Slapa (letnik 1981), Marta Šorli, ki jo je za nekaj mesecev ustavilo »popravilo« nog, pa se je v igro vrnila s petim mestom.

V Zadlogu je teklo precej tekačev, ki so nastopili že v soboto v Petelinjah. Med njimi je bil Albert Lazar, o katerega starosti pripoveduje anekdota. Priljubljenega »Bertota« so pred kratkim vprašali, koliko let pravzaprav ima. Berto ni izustil besede, samo dvakrat je nakazal, kot da se useda. Niso razumeli, zato je moral pojasniti: »Dvakrat sedem. Star sem 77 let.« Štirikilometrsko progo s 400 višinskimi metri je zmogel v malo več kot 41 minutah.

Vsi tekmovalci so bili deležni praktičnih darilc in priložnostnih (roza) majic, zmagovalci še dodatnih daril, stopničke pa so prinesle tudi znamenite matucke, priprave za tlačenje krompirja. Predsednik Trme, gostitelj Jošt Rupnik, se ni pozabil posebej zahvaliti Dragu Kavčiču, zaslužnemu za zlikano progo vse do vrha Špičastega vrha, sicer pa vodju merilne službe na cilju. Za uspešno izvedbo teka skozi z žledom ranjeni gozd je bil njegov prispevek bistven. Spomnili so se tudi, da sta Luka Rupnik in Darko Hrovatin edina, ki sta od enajstih odtekla deset tekov na Špičasti vrh.

Izidi:

Absolutno, moški:

  1. Simon Alič (ŠD Nanos) 21:01
  2. Marko Tratnik (ŠD Nanos) 22:36
  3. Borut Malavašič (ŠD Nanos) 23:15

Absolutno, ženske:

  1. Petra Tratnik (ŠD Nanos) 27:13
  2. Mihaela Tušar (ŠD Nanos) 28:01
  3. Klementina Lemut (Slap) 28:12

Zmagovalci po kategorijah:

ml. dečki: Tone Pivk (OŠ Črni Vrh)

ml. deklice: Elizabeta Habe (OŠ Črni Vrh)

st. dečki: Matjaž Lozar (OŠ Črni Vrh)

st. deklice: Kristina Pivk (OŠ Črni Vrh)

ml. člani: Anej Likar (ŠD Nanos)

člani: Marko Tratnik

st. člani: Simon Alič

ml. veterani: Simon Strnad (KD Brda)

veterani: Tomaž Devetak (GMG Gorica)

st. veterani: Danilo Pudgar (TD Burja)

ml. članice: Sindis Čufer (TD Burja)

članice: Petra Tratnik

st. članice: Tina Mavrič (PGT)

veteranke: Mihaela Tušar

st. veteranke: Rada Milič (ŠD Kraški tekači)

 

Vsi izidi so na povezavi:

http://www.primorskigorskiteki.si/images/rezultati_tekov/teki_2014/R_Zadlog_S2014.pdf

 

zadlog-devetak-400

Tomaž Devetak je na Špičastem vrhu nadaljeval serijo uspešnih nastopov na PGT.

 

zadlog-lozar-400

Matjaž Lozar je postavil rekord na mladinski progi.

 

zadlog-moski-500

Za mizo vrh Špičastega vrha: Simon Strnad, Borut Malavašič, Marko Tratnik, Simon Alič.

 

zadlo-klementina-500

Vse hitrejša Klementina Lemut napoveduje, da bo v prihodnji sezoni »frontalno napadla« in se borila za še višje uvrstitve v primorskih pokalih. V njeni družbi je večni mladenič Danilo Pudgar.

 

Fotogalerija je na povezavi:

https://plus.google.com/photos/103862101339423963519/albums/6020032051730664401

 

Video je na povezavi: https://www.youtube.com/watch?v=U9C-HiFFbcU&feature=youtu.be.

 

VJ, foto: Katja Furlan in VJ

 

 

 

 





 

 

 

30. Petelinjski tek

PETELINJE

31 05
 2014

V Petelinjah so se z izvedbo svojega jubilejnega, 30. teka izkazali kot še nikoli. Petelinjski tek, drugi najstarejši v pokalu PPT, je pritegnil 353 tekačev, od katerih je bilo kar 214 otrok. Petelinje so postale pravi raj za teke mladine. V tej konkurenci so največ zmag odnesli mladi tekači ŠD Nanos, med člani pa sta na daljši progi, ki je štela za točke PPT, slavila Jernej Šemrov in Petra Tratnik.

Organizatorjem iz Petelinj in Pivke (Vaško društvo Petelinje in Atletski klub Pivka), ki so izvrstno zaokrožili 30 izvedb svojega Teka presihajočih jezer, je šlo na roke tudi vreme; to krajih pod Javorniki v maju kaj rado postreže z dežjem, tokrat pa je bilo bleščeče sonce njegov prispevek k praznovanju.

Ob 30. izvedbi je bilo kar nekaj novosti. Organizatorji so uredili novo spletno stran, uvedli predprijave (s katerimi si tekači pridobijo popust v višini dveh evrov), uredili so prostor za razglasitve (fotografe bi razveselila nekoliko močnejša osvetlitev) in v njem fotografsko razstavo posnetkov Mojce Štunf s prejšnjih tekov, dogajanje je potekalo pod budnim očesom velikega lesenega petelina, zaščitnika teka, otrokom so zagotovili animacijo med prireditvijo, zabavala pa sta jih še petelinčka maskoti ... Že doslej so v Petelinjah mladini posvečali posebno pozornost, šolarjem nikoli ni bilo treba plačevati startnine, letos pa so bili do njih še dodatno radodarni (vrečke z darilci), za prihodnje leto pa vodja organizatorjev Samo Debevc napoveduje še več: »Naš tek je ob 30. rojstnem dnevu v dobri formi. Verjetno ga bomo še malo reorganizirali, če bom še vodil organizacijo, bomo še večji poudarek namenili mladini. Letos so dobili majice odrasli tekači, mladina pa zapestnice, prihodnje leto pa bodo – če bo to le mogoče – mladi tekači dobili tekaške majice. Oni so naša prihodnost. In seveda bo ostalo tudi pri tem, da startnine ne plačajo.«

Med posebnostmi Petelinjskega teka je tudi brezplačni topli obrok. Pasulj in golaž, skuhana v nekdanji vojaški poljski kuhinji letnika 1952,  do popolnosti obnovljeni, je ponudil Toni iz bližnjih Selc, poskusil pa ga ja lahko prav vsakdo, ki se je udeležil prireditve. In obrok zaokrožil s slaščicami domačih gospodinj za majhen denar, kot običajno namenjen obnovi domače cerkve. Občino Pivka je tokrat zastopal Ernest Margon, ki je pomagal deliti priznanja.

Petelinje je nadaljevalo letošnjo serijo izredno dobro obiskanih mladinskih tekov. Tako kot v Ajdovščini je število mladih tekačev preseglo 200, v nekaterih kronično slabo zasedenih starostnih kategorijah pa so se tekmovalci kar drenjali na startni črti. Pivčanke (in Postojnčanka) so v letniku 2001 namesto štirih na vseh dosedanjih tekih vpisale kar 13 imen. Največ uspeha so poželi tekači  ŠD Nanos s petimi zmagami, po dve pa so zabeležili mladi tekači AK Postojna, TD Bovec, AD Posočje in AD Piran. Nekateri mladi tekači so si po petih letošnjih tekih praktično že zagotovili končno zmago (teči morajo najmanj pet tekov, za točke pa šteje šest najboljših uvrstitev).

Novo zmago je vpisala Tanja Žgajnar iz Bovca (letnik 2000), njen bratec Tim (2005) pa je bil tokrat tretji. Čeprav je Tanja že nedosegljiva za tekmice, namerava teči še vse preostale teke: »Zmaga niso vse, enostavno rada hodim na te teke.«

Najuspešnejša družina na mladinskih tekih PPT pa so Kopatinovi z Goriškega. Brata Jan Franc (2004) in Rok (2006) ne poznata poraza, zelo uspešna je tudi sestrica Sara (2008). Vsi trije so pred petelinjsko tekmo vodili v svojih konkurencah, fanta sta na vrhu tudi ostala, Saro pa je za točko prehitela Miša Sardoč, a Vipavka ima tekmo manj. Jan Franc je zmagal z veliko prednostjo, kljub temu, da je bilo očitno, da  zmaga ni ogrožena, je uprizoril močan finiš. Vprašali smo ga zakaj. »Vem, da sem imel veliko prednost, a gre mi za čim boljši čas. Mislim, da ne bo problemov s končno zmago, tudi zato, ker mojih prijateljev in tekmecev na zadnjih tekih ni bilo. Tudi mlajšemu bratu bo verjetno uspelo zmagati, Sara pa bo tudi najbrž prišla med prve tri v skupni razvrstitvi.«

V teku odraslih na 12,4-kilometrski progi, štel je za točke PPT, je slavil Jernej Šemrov.  Po neuspehu v Ajdovščini je zmagal v domači Hotedršici in zmago ponovil v Petelinjah. Zadovoljen je ugotavljal: »Dobro je bilo, forma se le izboljšuje.« Marko Tratnik je skupaj s sestro Petro dopoldne odkolesaril 100-kilometrski Maraton češenj in pristal na tretjem mestu, za drugim Nejcem Lokarjem.

Petra je kljub kolesarskemu naporu spet zmagala in premagala Ano Radivo (po rodu iz sosednje Košane), ostaja pa vtis, da bi lahko bilo drugače. Dekleti sta namreč dolgo tekli skupaj, potem pa se je Ani pri pitju vode zataknilo; ko je prišla k sebi, je že preveč zaostajala za Petro, da bi vrgla vse karte na mizo in jo skušala prvič premagati.

Na rekreativni, 4,2-kilometrski progi sta bila najhitrejša domači tekaški up Emil Pašič in Postojnčanka Rebeka Petrovčič.

Tik pred razglasitvijo izidov odraslih tekačev, ta je zaradi težav časomerilcev zamujala, je nastopila domača ženska plesna skupina Facemame iz ŠD Pike, druga na državnem prvenstvu v svoji kategoriji plesno navijaških skupin pom pon.

Dva od tekačev, ki sta s seboj pripeljala tudi mlade tekače in se na prizorišču zaradi časovnega razmika med starti mladih in odraslih (14.00 in 17.00) načakala, sta predlagala, da se urniki dvojnih tekem spremenijo. Ervin Furlan meni: »Čas med startoma otrok in odraslih, kar se dogaja na nekaj tekmah PPT, bi lahko skrajšali vsaj na dve uri. Tako traja ves dan, če prideš z otroci in tudi sam tečeš.« Istega mnenja je tudi Stojan Rodica: »Vse skupaj traja predolgo. Sem smo prišli ob enih, potem pa sem na svoj start moral čakati kar štiri ure.«

 Izidi:

Absolutno, moški:

  1. Jernej Šemrov (ŠD Hotedršica) 43:03.0
  2. Nejc Lokar (ŠD Nanos) 43:29.1
  3. Marko Tratnik (ŠD Nanos) 44:35.1

Absolutno, ženske:

  1. Petra Tratnik (ŠD Nanos) 50:08.4
  2. Ana Radivo (ŠD 3šport) 50:19.7
  3. Sergeja Lipušček (DLT Filipides) 52:20.4

Zmagovalci po kategorijah:

Ž +55: Vilma Brešan (ŠD DURS)

Ž 45-54: Sergeja Lipušček

Ž 35-44: Jerica Sardoč (ŠD Nanos)

Ž 25-34: Petra Tratnik

Ž -24: Urša Kosič (TD Bistrc)

M +70: Lucijan Lipušček (DLT Filipides)

M 65-69: Edi Kutin (TKK Srpenica)

M 60-64: Cveto Tavčar (ŠD Nanos)

M 55-59: Miran Kavs (ŠD Kraški tekači)

M 50-54: Klavdij Torkar (ŠD Nanos)

M 45-49: Andrej Kutin (ŠD Boka – TKK Srpenica)

M 40-44: Mark Strohmaier (STV Global – Faber Team)

M 35-39: Mitja Curk (ŠD Nanos)

M 30-34: Matej Železnikar (DLT Filipides)

M 25-29: Nejc Lokar

M -24: Jernej Šemrov

Zmagovalci tekov mladine po kategorijah:

Deklice 2007 in mlajše: Miša Sardoč (ŠD Nanos)

Deklice 2006: Lana Kokotec (AD Piran)

Deklice 2005: Julija Kuzmin Delgiusto (AD Piran)

Deklice 2004: Ema Rodman (ŠD Nanos)

Deklice 2003: Lara Likar (OŠ Dobravlje)

Deklice 2002: Zala Istenič (AD Mass)

Deklice 2001: Ana Kolenc Milavec (AK Postojna)

Deklice 2000: Tanja Žgajnar (TD Bovec)

Deklice 1999: Manca Kerkoč (TD Burja)

Dečki 2007 in mlajši: Mark Žgur (ŠD Nanos)

Dečki 2006: Rok Kopatin (ŠD Nanos)

Dečki 2005: Andrej Skočir (AD Posočje)

Dečki 2004: Jan Franc Kopatin (ŠD Nanos)

Dečki 2003: Andrej Skočir (AD Posočje)

Dečki 2002: Matic Kenda (TD Bovec)

Dečki 2001: Alen Cvijanovič (AD Posočje)

Dečki 2000: Denis Pašič (AK Pivka)

Dečki 1999: Jaka Grže (AK Postojna)

 

Vsi izidi so na povezavi:

http://www.filipides.net/primorski_pokalni_teki/rezultati_tekov/2014060117194860/30.%20Petelinjski%20tek/

 

petelinje-fantje-500

Najhitrejši člani: Nejc Lokar, Mitja Curk, Jernej Šemrov, Marko Tratnik.

 

petelinje-kopatini-400

Kopatini so najuspešnejša družina na PPT.

 

petelinje-petelina-400

Jubilejni tek sta obiskali maskoti, petelinčka.

 

petelinje-prvi-400

Na prvi tek pred 29 leti spominja črno-bela fotografija.

 

petelinje-pupe-400

Najhitrejša dekleta na 12,4-kilometrski progi.

 

petelinje-tanja-400

Tanja Žgajnar teče v cilj.

 

Fotogalerija je na povezavi:

https://plus.google.com/photos/103862101339423963519/albums/6020067172537934849

 

Video je na povezavi:

https://www.youtube.com/watch?v=XcNHCTR7qv0&feature=youtu.be

 

 

VJ, foto: Katja Furlan in VJ

 

 

 










 

 

 

43. Tek prijateljstva

HOTEDRŠICA

24 05
 2014

Najstarejšega teka iz primorske pokalne serije, 43. Teka prijateljstva, ki ga prireja ŠD Hotedršica, se je udeležilo 257 tekačev (101 član in 156 otrok). Z zmago se je na skupno prvo mesto v pokalni razvrstitvi povzpela Sergeja Lipušček, med člani pa je lansko zmago obranil Jernej Šemrov, ki je skupno tretji. Organizatorji so prvič izpeljali kombinacijo kolesarjenja in teka, poimenovali so jo kolotek. Med ekipami šolarjev je bilo najuspešnejše ŠD Nanos s štirimi zmagami, sledila sta TD Bovec in TK Kobarid s po tremi zlatimi medaljami.

Kvalifikacijska tekma gorskih tekačev v Domžalah je bila kriva za odsotnost nekaterih udeležencev PPT, ki jih v tej sezoni videvamo v ospredju uvrstitev. Marko in Petra Tratnik sta tako izgubila prvi mesti v skupni razvrstitvi pokala, Marka je zamenjal Anej Likar (Podraga), kljub temu, da je bil v Hotedršici »samo« tretji v kategoriji, Pred Petro pa je z zmago skočila Sergeja Lipušček. Veselje Idrcev je dopolnila Saša Pisk z drugim mestom, Lucija Dolenc Čuk pa je odlično izkoristila domačo progo in presenetila s skupnim bronom. Jerneju je ob navijanju domačih pristašev uspelo obraniti lansko zmago (delil si jo je z Nejcem Lokarjem), napad na lastni rekord izpred dveh let (41:29) pa je visoka temperatura obsodila na neuspeh. Pravzaprav se zaradi vročine niti ni preveč trudil za nov najboljši dosežek, je priznal takoj po prihodu na cilj: »Nisem hotel, da bi bilo tako, kot je bilo v Ajdovščini.« Na Majskem teku je namreč zaostal za najboljšimi in se uvrstil na šesto mesto. Drugi je bil 17 let starejši Jože Petkovšek z Rakeka. Jože je pred leti na tem teku zmagoval, v svojih najboljših tekaških časih je znal premagati tudi legendarnega Romana Kejžarja, dolgoletnega rekorderja stare, daljše proge hotenjskega teka. Sedanja trasa je dolga 11,8 kilometra, vzponov je za nekaj več kot 200 višinskih metrov.

Veteranka Sergeja je znova pokazala, da njen »stroj« deluje v vseh razmerah. Polovico teka je pustila predse (tako rekoč) sosedo Sašo Pisk, potem pa odšla naprej in si do cilja pritekla prednost skoraj 50 sekund. Saša je v Hotedršici tekla prvič. »Malo me je presenetil vzpon, bila sem prepričana, da je proga bolj ravninska, a takšna konfiguracija mi ustreza. Edino vročina mi ni bila pogodu.« Na vprašanje LT, ali je Sergeja premagljiva, pa je odgovorila jedrnato: »Potrebovala bi več treninga. Se bom potrudila.«

V konkurenci deklic je tek minil brez predstavnic dveh letnikov. Ajdovka Manca Kerkoč  bi lahko nastopila za najstarejšega (1999), kjer nima prave konkurence, vendar se ji je zdel bolj zanimiv nastop med članicami. V najmlajši ženski kategoriji je osvojila srebro, presenetljivo pa jo je premagala tri leta mlajša Ljubljančanka Loti Marinko.

Tekaški dan so popestrili s svojo iznajdbo, kombinacijo kolesarjenja in teka, kolotekom. Sestavili so dvojice kolesarjev in tekačev. Najprej so šli na (isto) progo kolesarji z gorskimi kolesi, sledili pa so jim tekači. Časa kolesarja in tekača so sešteli in dobili vrstni red koloteka, v katerem je bil najhitrejši par Davor Kacin-Jernej Šemrov pred paroma Borut Albreht-Urban Brenčič ter Robi Mikuž-Dean Bratuš. Predvsem po zaslugi tekača je bil na četrtem mestu par Luka Skvarča-Petkovšek, peto mesto pa sta zasedla Andrej Mikuž in Matej Šimenc. Andrej je komentiral: »Letos sem slabše pripravljen, za priprave sem imel zaradi zdravstvenih težav malo časa. Ni mi šlo najbolje, vendar sva z Matejem dobro sodelovala. Res pa je tudi, da so uvrstitve določali časi tekačev, kajti med kolesarji so bile zaradi kratke proge majhne razlike.«

Veselko Španić je potožil, da ga je tek kar dobro zdelal, kajti dan prej je opravil Orodjarski tek med Postojno in Senožečami. To je tek, ki ga Veselko za tekače iz kolektiva postojnskega Liva pripravlja že 15 let. »Zmagal je Bojan Požar, sam pa sem bil tretji. Dobil pa sem stavo glede svoje uvrstitve, kolega, ki sem ga premagal, mi dolguje zaboj piva!«

Priznanja je podeljeval logaški župan Berto Menard. Organizatorji so vsakemu od tekačev namenili praktično darilo; navada, ki v teh kriznih časih polagoma izginja. Za spremljevalce tekačev so pripravili ogled zanimivosti Hotedršice.

Dodajmo še zanimivost na temo tekov prijateljstva. 24. maja 2014 so pripravili dva Teka prijateljstva, ob 43. hotenjskem še 10. Tek prijateljstva v Benečijo (Robič-Špeter Slovenov). Dan pozneje, 25. maja 2014, pa so v Domžalah pripravili 8. Tek prijateljstva in sodelovanja.

 

Izidi:

Absolutno, moški:

  1. Jernej Šemrov (ŠD Hotedršica) 43:14.6
  2. Jože Petkovšek (Rakek) 44:22.5
  3. Borut Albreht (ŠD Hotedršica) 44:59.1

Absolutno, ženske:

  1. Sergeja Lipušček (DLT Filipides) 51:45.9
  2. Saša Pisk (Spodnja Idrija) 52:34.4
  3. Lucija Dolenc Čuk (ŠD Hotedršica) 54:41.8

Zmagovalci po kategorijah:

Ž +55: Vilma Brešan (ŠD GURS)

Ž 45-54: Sergeja Lipušček

Ž 35-44: Lucija Dolenc Čuk

Ž 25-34: Saša Pisk

Ž -24: Loti Marinko (Vič Ljubljana)

M +70: Vladimir Savić (AK Pivka)

M 65-69: Boris Žigon (DLT Filipides)

M 60-64: Rajko Stevanović (Avtomehanika Valant)

M 55-59: Miran Kavs (ŠD Kraški tekači)

M 50-54: Anton Rok (TKD Sovica)

M 45-49: Andrej Kutin (ŠD Boka – TKK Srpenica)

M 40-44: Aleš Grošelj (TSK Idrija)

M 35-39: Jože Petkovšek

M 30-34: Mitja Šuligoj (Šempeter pri Gorici)

M 25-29: Marko Žužek (TD Bistrc)

M -24: Jernej Šemrov

Zmagovalci tekov mladine po kategorijah:

Deklice 2007 in mlajše: Evita Ivančič (TK Kobarid)

Deklice 2006: Nena Kalanj (TK Kobarid)

Deklice 2005: Lia Domevšček (TK Kobarid)

Deklice 2004: Jana Beguš (TSK Logatec)

Deklice 2003: Lara Likar (OŠ Dobravlje)

Deklice 2002: Barbi Melihen (TD Bovec)

Deklice 2000: Tanja Žgajnar (TD Bovec)

Dečki 2007 in mlajši: Mark Žgur (ŠD Nanos)

Dečki 2006: Rok Kopatin (ŠD Nanos)

Dečki 2005: Jan Žgur (ŠD Nanos)

Dečki 2004: Jan Franc Kopatin (ŠD Nanos)

Dečki 2003: Andrej Skočir (AD Posočje)

Dečki 2002: Tobi Gaberšček (TD Bovec)

Dečki 2001: Alen Cvijanovič (SD Posočje)

Dečki 2000: Dejan Hladnik (TSK Logatec)

Dečki 1999: Jernej Jevšček (AD Nova Aurora)

 

Vsi izidi so na povezavi:

http://www.filipides.net/primorski_pokalni_teki/rezultati_tekov/2014052416081776/43.%20Tek%20prijateljstva/

 

hote-boj-500

V Hotedršici se je merilo precej več mladih tekačev kot lani.

 

hote-tanja-400

V teku letnika 2000 je Tanja Žgajnar (TD Bovec) med dekleti zmagala, med fanti pa je bil Denis Pašič (AK Pivka) drugi.

 

hote-start-500

Start članskega teka na 11,8-kilometrski progi.

 

hote-sana-400

Finiš Saše Pisk.

 

hote-andrej-400

Matej Šimenc in Andrej Mikuž sta bila eden od parov koloteka.

 

Fotogaleriji sta na povezavi1:

https://plus.google.com/photos/103862101339423963519/albums/6017412116833341953

in povezavi2:

https://plus.google.com/photos/103862101339423963519/albums/6020742043588050369

 

Video je na povezavi: https://www.youtube.com/watch?v=pjktKdJ8IyU&feature=youtu.be

 

VJ, foto: Katja Furlan

 

 







 

 

 

Il Passatore

FAENZA, FIRENCE

24 05
 2014

»Bilo je že nekaj govora tudi o letu 2014 ...«

Tako se je končalo moje lansko poročilo o legendarnem 100-kilometrskem teku  Il Passatore.  Nikogar od nas ni bilo treba preveč prepričevati. Tadej Zajc, Igor Stegel in moja malenkost smo se prijavili že v začetku leta. Po enoletnem premoru se nam je pridružil še Vlado Janko iz Mozirja. Ker se navade, ki se izkaže za dobro, ne spreminja, smo se v Italijo zopet odpravili dan pred tekmo in se nastanili v Faenzi. Predstavitev najboljših tekmovalcev so pripravili na osrednjem mestnem trgu; naslednji dan je bil tam cilj teka. Organizirana je bila pasta party. Za vse, tako da smo na svoj obrok čakali  skoraj eno uro, saj so se v vrsto postavili tudi meščani, da bi dobili svoj obrok. Seveda smo pašto plačali.

Sledila sta standardna namestitev v telovadnici in jutranji odhod z avtobusom v Firence. Lanska zmagovalka Marija Vrajić-Trošić je bila v družbi Neže Mravlje. Patriotsko smo napovedali zmago naše tekačice. Obetalo se je toplo vreme, glede na lanskoletni dež kar spodbudno.

V Firence smo prispeli zelo hitro; ne spomnim se, da bi se bil kdaj z avtobusom peljal z tako hitrostjo. Do starta  smo imeli še več kot štiri ure. Igor si je ogledoval mesto (lani mu je to preprečil dež),  ostali smo bili njegovi vodiči.

Start. Bilo je toplo, vendar ne tako kot leta 2011, ko sem bil prvič na tem teku. Po nekaj kilometrih sem ugotovil, da sem začel počasneje kot prejšnja leta. Seveda, pripravljenost ni več takšna, kot je bila, nabralo se je nekaj kilogramov, težave z starimi poškodbami, bolezen ... ostala pa je velika želja po tej tekmi.

Prvi vzpon na Fiesole (265 m; startali smo na 65 m) mi ni delal težav, Igor je lovil svoj lanski čas, Tadej mi je bil blizu. Dohitel me je pred prvo časovno kontrolo z limitnim časom in možnostjo odstopa v Borgo san Lorenzo (195 m).  Od tam naprej sva nekaj časa tekla skupaj, a je bil zame prehiter in vključil sem se v družbo italijanskih tekačev. Čez nekaj časa sva bila spet skupaj. Sopihal je, nekaj ni bilo v redu. Želodčne težave. Skupajsva jo mahnila proti vrhu Coll di Casaglia (913 m), kjer je druga odstopna točka in najvišja točka na progi. Seveda sva do vrha hodila, a zelo hitro. Na vrhu se nisva zaustavljala. Tadej je odbrzel naprej, sam pa sem tekel v svojem tempu. Tek navzdol zna biti zaradi utrujenih mišic nevaren. Spomnil sem se lanske preizkušnje in začel razmišljati, kako tekmo pripeljati do konca.  Začel sem kombinirati tek in hojo, tudi več počitka sem si privoščil.

V Marradiju, pri zadnji odstopni postaji, na 65. Kilometru, sem zasedel prosti stol pri okrepčevalnici in si zaželel malo počitka.  Kolena so kazala prve znake utrujenosti. Ni lahko nositi nekaj več kot 90 kilogramov na tako dolgi poti! Takrat se je od nekod prikazal Tadej. Razmišljal je o odstopu. Težave z želodcem niso ponehale, čakalo pa ga je še 35 kilometrov teka. Ni vedel, kako naprej. Težka odločitev, tudi sam sem razmišljal, kaj ga še čaka do cilja. Verjetno bo vse težje, kilometri se  bodo daljšali. Tadej je ostal pri okrepčevalnici in razmišljal, jaz pa sem šel naprej. Želja po cilju je bila neizmerna.

Napredoval sem po receptu tek-hoja-počitek na vsaki okrepčevalnici. Tudi stol je dobrodošel. Kmalu me je dohitel Vlado in mi povedal, da je Tadej odnehal in da je že na poti v Faenzo. Ni mi bilo vseeno zanj, on nas je pravzaprav zasvojil z Passatorejem.  Brez večjih težav sem se prebil do Brisighelle, 12 kilometrov pred ciljem. Ugotovil sem, da mi gre laže, kot sem predvideval. Faenza je bila vse bližje.

Zaslišal sem peti petelina. Spomnim se, da sem ga slišal tudi lani približno na istem mestu. Tudi čas v težko pričakovanem cilju je bil zelo podoben lanskemu. Minuto sem bil hitrejši, vendar bistveno manj utrujen in z manj bolečinam kot lani. Medalja okrog vratu in vse je pozabljeno. Uspelo mi je.

Marija Vrajić-Trošić  je zmagala drugič zapored, takoj za njo je bila presenetljivo še ena Hrvatica, Veronika Jurišić (v Sloveniji je nastopala na GM4O), tretja pa Neža Mravlje. Mariji je uspel odličen tek, ostala je pod osmimi urami.

Giorgio Calcaterra je zmagal devetič zapored. Ta rimski taksist je nepremagljiv. Kdo ve, do kdaj bo vztrajal, verjetno bo poskusil zbrati deset zaporednih zmag.

Igor je izboljšal svoj lanski čas, prav tako Vlado, ki je  na cilj prispel v 14 urah. Tek so končali tudi večkratni udeleženci Klavdij Maraž, Dušan Jović in Mija Loc (morda še kdo, vendar se nisem utegnil poglabljati v rezultate).

Na poti domov smo seveda razmišljali že o naslednji preizkušnji v letu 2015, ki bo teden kasneje. Tako bo po Maratonu Radenci dva tedna počitka.  Ideja, premagati celotno preizkušnjo z hojo in tekom ter zadrževanjem na okrepčevalnicah na robu limita 20 ur je v načrtu za eno od prihodnjih let. Morda v prijetni družbi ...

 

passa-roman-400

Roman Koprivc je tekel v majici Istrskega maratona.

 

passa-trije-400

Igor Stegel, Tadej Zajc in Vlado Janko pred startom.

 

passa-zenske-400

Najhitrejše ženske, z leve: Veronika Jurišić, Marija Vrajić-Trošić, Neža Mravlje.

 

Roman Koprivc

 

 





 

 

 

Tekače na Blegošu dočakal sneg

HOTAVLJE

17 05
 2014

Peti gorski tek KBK, kot ga na kratko imenujejo tekači, je zbral še nekaj več ljubiteljev gorskega teka kot lani. Našteli smo jih 160, na cilj pa jih je prišlo 151 (nekateri od prijavljenih niso niti startali). Zmagovalec pa je bil isti kot tudi na prejšnjih štirih izvedbah, Simon Alič, ki mu je družbo na razglasitvi najboljših delala Valerija Mrak, tako rekoč domačinka (doma iz Gorenje vasi).

Proga je bila tokrat spremenjena, za kar je kriv žled; podaljšali so jo za slab kilometer in ji dodali 50 višincev, tako da je merila dobrih 14 kilometrov, tekači pa so ob tem premagovali kilometer višine. Medtem ko je bila temperatura na startu v Kopačnici kar prijetna, je vrh Blegoša (1562 m) vladal mraz, kakšna stopinja je bila nad ničlo, nekateri tekači pa so se imeli priložnost srečati tudi s snežinkami – in zaplato snega tik pod vrhom.

Zmagovalec je tokrat imel dodatno delo, dva od tekmecev je moral prehitevati kar dvakrat. Zgodilo se je namreč, da sta dva tekača iz skupine mlajših udeležencev zgrešila progo, ko sta se spuščala proti cilju, namesto po daljši poti sta jo ubrala kar povprek in se znašla pred od začetka teka vodilnim Simonom. Gorenjec se ni sekiral, prehitel ju je še drugič, kar pa ni uspelo Roku Bratini, ki ga je na cilju kar nekaj časa skrbelo, kako bo z uvrstitvijo. Organizatorji so bili prizanesljivi do dvojice, priznali so jima tek in tudi medalji v kategoriji, precej tekačev pa se s takšno odločitvijo ni strinjalo, pričakovali so namreč diskvalifikacijo.

Simon je za Ljudstvo tekačev povedal: »Ta dva tekača sta šla po stari progi in pridobila kar veliko, kakšnih šest minut. Sama sta priznala, da sta zgrešila. Vreme je sicer zdržalo, razmere na progi so bile kar v redu.«

Valerija Mrak je povedala, da je do zmage prišla na nov način, drugače kot do prejšnjih: »Sploh se nisem obremenjevala s taktiko in potekom tekme. Ubrala sem svoj ritem, tako da sem lahko dihala brez težav in so mi noge tekle. Zelo sem uživala, bila sem sproščena, kot že dolgo ne. Niti enkrat se mi niso noge zakislile ali me zabolele, vseeno pa sem zmagala.«

Sproščeno se je teka lotila tudi mladinka Ana Čufer. Letos trenira resneje kot prejšnja leta, čeprav sama, po lastnem občutku, brez trenerja. »Če bi vse skupaj jemala preveč resno in delala s trenerjem, se bojim, da bi bilo zame pretirano naporno,« je povedala. Tačas rešuje kvadraturo kroga: kako priti do kluba z licenco, kar bi ji omogočilo tekme na najvišji ravni, a se hkrati ne obvezovati preveč, z drugimi besedami: teči resno, a vendarle pri tem uživati in se ne obremenjevati pretirano. Njena pripravljenost gre navzgor, na Javorniku je zmagala, na Blegoš pa je šla sprva zelo zadržano, v prijetnem klepetu, in šele kasneje se je »zbudila«. »Danes sem prišla na tekmo malo neprespana, rekla sem si, da bom začela bolj počasi in videla, kako mi bo šlo. In ker je šlo v redu ... Če bi se sekirala, bi bil uspeh slabši. Dobro mi je šlo, ker sem bila spočita, v zadnjih dneh nisem imela pretirano težkih treningov.« Ana pravi, da nima kakšnih velikih načrtov. »Najbolj si želim, da se ne bi preforsirala, da bi še naprej tekla s pametjo. Moji načrti so pravzaprav, da v teku uživam še naprej in se ne obremenjujem z izidi.«

Med tistimi, ki so iz Hotavelj odšli z medaljo (srebrno v kategoriji), je bila tudi Marta Šviligoj. Odlična uvrstitev ji je uspela tudi na Teku trojk, njena trojka je v Ljubljani celo zmagala, kar je vse tri tekačice nadvse presenetilo. »Tako lepo je bilo, ko smo šli čez Golovec. Imela sem ogromno energije, prvič se mi je zgodilo, da sem na okrepčevalnici malicala in čakala kolegici, kajti v strmini se nisem uspela zadrževati. Niti vedele nismo, da smo zmagale, šele čez tri dni mi je to povedala prijateljica. Bile smo presrečne. Super smo se počutile, sama pa sem itak gorski tekač. Moj naslednji cilj je preteči Gorski maraton štirih občin. Do te proge gojim veliko spoštovanje, zdi se mi, da mi primanjkuje nekaj psihične motivacije. A upam, da mi bo uspelo. Današnji trening je bil zelo dobrodošel,« je povedala Marta, članica ŠD Hotedršica.

Najboljši trije v posameznih kategorijah so dobili na izbiro tri nagrade: hlebec kruha, potico in ocvirkovco. Najprej je seveda izbiral zmagovalec. Janezu Udoviču, zmagovalcu med starejšimi veterani, se je posvetilo: »To je edina tekma, na kateri tečemo za kruh!«

Organizatorji iz ŠD Marmor iz Hotavelj, pod vodstvom Boštjana Jezerška, so svoje delo opravili dobro. Tekače so sprejeli z domačnostjo in gostoljubnostjo, jim najprej ponudili kavo (in ta je bila zaradi zgodnje ure starta, ob 9.00, zelo dobrodošla), na koncu pa mednje razdelili 110 praktičnih nagrad. Prireditve so se lotili podjetno, s promocijo v tujini, povezali so tek in domače turistične zmogljivosti.  Epizoda krajšanja proge pa je opozorilo, da morajo nekaj več pozornosti nameniti usmerjanju in varovanju ob progi. Zgodilo se je sicer na delu proge, kjer drugi tekači niso imeli težav z orientacijo, bilo pa je nekaj razpotij brez oznak, kjer bi se zgodba lahko ponovila. Tek sodi v Pušeljc štirih primorsko-gorenjskih gorskih tekov, enako kot lani (več na povezavi: http://www.gm4o.si/). Naslednji je na vrsti Ratitovec, 7. junija 2014.

Odročnost Hotavelj je bila za številne tekače kar velika težava, tudi za Giorgia Turela. »Teže je bilo priti do sem z avtom kot odteči tekmo. Prišel sem z desetminutno zamudo, ves stresiran zaradi vožnje. Tekma pa je bila zelo lepa, na Blegošu smo doživeli celo sneg, organizacija pa popolna. Tukaj sem prvič, vzel pa sem stalno številko za PGT; morda bom naslednjič pri prijavljanju prihranil pet minut – glede na to, da rad zamujam,« je svoje težave z iskanjem Hotavelj humoristično pojasnil italijanski gorski tekač.

Izidi:

Absolutno moški:

  1. Simon Alič (ŠD Nanos) 1:14:01
  2. Rok Bratina (KGT Papež) 1:19:02
  3. Martin Štendler (AD Železniki) 1:22:22

Absolutno ženske:

  1. Valerija Mrak (AD Posočje) 1:30:46
  2. Ana Čufer (PGT) 1:31:12
  3. Jana Bratina (ŠD Nanos) 1:32:24

Zmagovalci po kategorijah:

MA 1989 in mlajši:  Rok Bratina

MB 1988-1979: Dejan Grm (ŠD Socka)

MC 1978-1971: Simon Alič

MD 1970-1963: Simon Strnad (KD Brda Dobrovo)

ME 1962-1955: Bogdan Finžgar (Gorenjski kerlci)

MF 1954 in starejši: Janez Udovič (Penzionisti)

ŽG 1989 in mlajše: Ana Čufer

ŽH 1988-1979: Jana Bratina

ŽI 1978-1969: Valerija Mrak

ŽJ 1968-1959: Mihaela Tušar (ŠD Nanos)

ŽK 1958 in starejše: Jožica Maslo (Piran)

 

Vsi izidi so na povezavi:

http://www.primorskigorskiteki.si/index.php/rezultati-2014

 

kbk-start-500

Start tekme v Kopačnici.

 

kbk-udovic-400

Janez Udovič, zmagovalec med starejšimi veterani, je ugotovil, da je to edini tek, ker se tekmovalci borijo za kruh.

 

kbk-ana-400

Ana Čufer je začela počasi, potem pa je stopnjevala tempo - do drugega mesta.

 

kbk-marta-400

Marta Švigelj je bila med tistimi, ki so progo zmogli z lahkoto in nasmehom.

 

kbk-sneg-400

Pri vrhu Blegoša je zima opletala z repom in tekačem natrosila snežink.

 

kbk-vrh-400

Juriš na vrh Blegoša.

 

kbk-vrh-500

Na vrhu so tekačem prav prišli dolgi rokavi in rokavice, organizatorjem pa tople bunde.

 

kbk-najboljsa-400

Najhitrejša sta bila Simon in Valerija. Drugo- in tretjeuvrščenih absolutno niso razglasili.

 

Fotogalerija je na povezavi:

https://plus.google.com/photos/103862101339423963519/albums/6014796379366650465

 

Video je na povezavi:

https://www.youtube.com/watch?v=r-jDkqgPo0c&feature=youtu.be

 

VJ

 

 










 

 

 

Rekordni Majski tek

AJDOVŠČINA

17 05
 2014

Ajdovski Majski tek je zabeležil rekordno udeležbo, kljub temu, da se je njegov termin ujemal s terminom gorskega teka v Hotavljah. Zmagovalec je postavil nov rekord proge, Jošt Lapajne je starega izboljšal za dobro minuto.

Za točke PPT je teklo 397 tekačev, 108 več kot lani, 175 odraslih in kar 222 otrok, med katerimi sta bili najbolj množični najmlajši kategoriji, letnik 2007 in mlajši. Na 11-kilometrski progi za odrasle sta zmagala Jošt Lapajne in Petra Tratnik, med šolarji so bili s petimi zmagami najuspešnejši Bovčani pred Tolminci, ki so jih zbrali tri, na tretjem mestu pa sta s po dvema zmagama ŠD Nanos in OŠ Col (iz te šole se primorskih tekov zelo poredko udeležujejo, a očitno imajo v šolskih klopeh na Colu tekaške adute, morebitne naslednike Tratnikov).

Tek je pripravil Zavod za šport Ajdovščina v sodelovanju s Tekači Vipavske doline in Batujci, ki so pomagali pri redarskih opravilih, v okviru akcije Slovenija teče 2014. Odprli so ga otroci, pomerili so se na razdaljah med 300 in 2000 metri, sledil pa je osrednji tek, ki ga je pospremil dež - a je bila moča prej dobrodošla osvežitev kot nadlega.

Dejstvo, da sta bila na isti dan napovedana dva primorska teka (še gorski tek KBK), je kar nekaj rednih udeležencev obeh primorskih pokalnih tekov postavilo pred izbiro ali-ali. Izteklo se je tako, da so nekateri ravninski tekači, brez katerih skorajda ne mine noben tek PPT, odšli v Hotavlje, v Ajdovščini pa so zabeležili prisotnost gorskih tekačev. Med slednjimi je bil tudi Jošt Lapajne. Zmaga in rekord pričata, da se je odločil pravilno, kajti premagati Simona Aliča na KBK bi bila tudi to soboto misija nemogoče. Marko Tratnik se je moral zadovoljiti z drugim mestom, za druge stopničke ŠD Nanos pa je poskrbel Nejc Lokar.

Med ženskami Petra Tratnik nadaljuje zmagoslavno serijo, druga je bila mladinka Sara Jesenko, neuničljiva veteranka Sergeja Lipušček pa je bila tretja.

Na KBK je (spet) v svoji kategoriji zmagal kolesar Simon Strnad in potrdil talent tudi za gorske teke, njegova klubska kolegica iz KD Brda Danijela Svetik pa je v Ajdovščini doživela tekaški debi in morda bo v bodoče športni talent dokazovala tudi v tekih. In šla po poti svojega sina Tjaša Klanjščka, tokratnega zmagovalca v najmlajši starostni skupini dečkov. Danijela se sprva niti ni nameravala podati na progo, a se je na koncu vendarle odločila za nastop brez prave tekaške opreme in se uvrstila na 14. mesto med 71 ženskami.

V skupni razvrstitvi v absolutni konkurenci po sedmem teku PPT 2014 (za točke jih velja pet) vodi Marko Tratnik s 155 točkami, sledita mu Anej Likar (140) in Ivan Sokol (111), med dekleti pa je s štirimi zmagami in 160 točkami na vrhu Petra Tratnik pred Sergejo Lipušček (140) in Kristino Bele (122). Ker za končno zmago šteje osem najboljših izidov, lahko ugotovimo, da sta Petra in Marko že kar blizu dvojni družinski zmagi.

 

Izidi:

Absolutno, moški:

  1. Jošt Lapajne (KGT Papež) 37:21
  2. Marko Tratnik (ŠD Nanos) 37:39
  3. Nejc Lokar (ŠD Nanos) 37:50

Absolutno, ženske:

  1. Petra Tratnik (ŠD Nanos) 44:32
  2. Sara Jesenko (ŠD Tabor Žiri) 46:17
  3. Sergeja Lipušček (DLT Filipides) 47:17

Zmagovalci po kategorijah:

Ž +55: Tea Bajc (ŠD Tekači Vipavske doline)

Ž 45-54: Sergeja Lipušček

Ž 35-44: Jerica Sardoč (ŠD Nanos)

Ž 25-34: Petra Tratnik

Ž -24: Sara Jesenko

M +70: Lucijam Lipušček (DLT Filipides)

M 65-69: Edi Kutin (TKK Srpenica)

M 60-64: Cveto Tavčar (ŠD Nanos)

M 55-59: Miran Kavs (ŠD Kraški tekači)

M 50-54: Klavdij Torkar (ŠD Nanos)

M 45-49: Andrej Kutin (ŠD Boka – TKK Srpenica)

M 40-44: Tomaž Ferjančič (ŠD Nanos)

M 35-39: Mitja Curk (ŠD Nanos)

M 30-34: David Curk (ŠD Nanos)

M 25-29: Marko Tratnik

M -24: Jošt Lapajne

Zmagovalci tekov mladine po kategorijah:

Deklice 2007 in mlajše: Miša Sardoč (ŠD Nanos)

Deklice 2006: Ajda Sovdat (AD Posočje)

Deklice 2005: Lia Domevšček (TK Kobarid)

Deklice 2004: Ema Rodman (ŠD Nanos)

Deklice 2003: Mara Mei Leban (AD Posočje)

Deklice 2002: Barbi Melihen (TD Bovec)

Deklice 2001: Mihaela Poljšak (OŠ Col)

Deklice 2000: Tanja Žgajnar (TD Bovec)

Deklice 1999: Manca Kerkoč (TD Burja)

Dečki 2007 in mlajši: Tjaš Klanjšček

Dečki 2006: Aljoša Kranjc (Ponikve)

Dečki 2005: Tim Žgajnar (TD Bovec)

Dečki 2004: Jaka Pregelj (OŠ Col)

Dečki 2003: Andrej Skočir (AD Posočje)

Dečki 2002: Tobi Gaberšček (TD Bovec)

Dečki 2001: Sašo Zorč (TD Bovec)

Dečki 2000: Žan Dobrovoljc (AK Prijedor)

Dečki 1999: Jernej Jevšček (AD Nova Aurora)

 

Vsi izidi so na povezavi:

http://www.filipides.net/primorski_pokalni_teki/rezultati_tekov/

 

majski-deklica-400

Otroci so se izkazali z borbenostjo in srčnostjo.

 

majski-start-500

Start članov na 10,7-kilometrski progi.

 

majski-klementina-400

Klementini Lemut dež, ki je obiskal Ajdovščino v času teka, ni bil ravno pogodu.

 

majski-vipavke-400

Teka so se množično udeležili člani ŠD Tekači Vipavske doline. Na posnetku sta Nika Furlan (139) in Rosana Božič.

 

majski-fb

Najhitrejši člani so bili Marko Tratnik, Jošt Lapajne in Nejc Lokar (z leve).

 

Fotogalerija je na povezavi:

https://plus.google.com/photos/103862101339423963519/albums/6014777615772549025

 

Fotogalerija Iris Batista je na povezavi:

https://www.facebook.com/media/set/?set=a.878428572172749.1073741842.640235879325354&type=1

 

VJ, foto: Katja Furlan

 

 







 

 

 

Primorski orkan na ljubljanskih Trojkah

LJUBLJANA

10 05
 2014

V Ljubljani so pripravili 58. Rekreativno prireditev Pot ob žici. Udeležilo se je je 35.413 pohodnikov in tekačev. Našteli so kar 2056 trojk, prvič v zgodovini več kot 2000. Kot že dolgo so tudi letos veliko priznanj in odličnih uvrstitev na progah, ki so jih solidarno premagovale trojke, zbrali primorski tekači oziroma udeleženci primorskih tekaških pokalov, prednjačilo pa je podnanoško ŠD Nanos.

Nanos je na 29-kilometrski progi zmagal med moškimi, na 12,5-kilometrski pa med ženskami. Okrepili so ga nekateri tekači iz sosedskih klubov in celo iz Italije, kar je svojevrstna zanimivost (Italijani so Ljubljano leta 1942 obdali z žico in tako »trasirali« eno najbolj množičnih slovenskih tekaških prireditev). Med Primorci so bili uspešni tudi Bovčani, Tolminci in Graparji ter posamezni tekači iz drugih koncev Primorske.

Nanosovo trojko deklet na krajši progi je dopolnila Ana Radivo iz Kopra, zmagovalka polmaratona Banka Koper 1. Istrskega maratona. Dan pozneje jo je na Ptuju čakal triatlonski nastop, a vabila iz Podnanosa ni zavrnila. Po zmagi je povedala: »Bilo je super! Tukaj sem tekla prvič in proga mi je všeč. Sodelovale smo, si pomagale, tako da tek ni bil naporen. Kako bo jutri na triatlonu? Noge so OK, tako da mislim, da bo šlo brez problemov.« (Na ptujskem triatlonu je skupno zasedla deveto mesto, v svoji kategoriji pa je zmagala, op. a.). Predsednik ŠD Nanos Klavdij Torkar je uspeh svoje ekipe komentiral jedrnato: »Odlično, neresnično! Ne vem, če bo še kdaj tako!« Toliko dragocenih priznanj ni bilo enostavno spraviti domov, zato so si temperamentni Vipavci in njihove okrepitve v Ljubljani najprej privoščili gostilniški postanek za okrepčilo in najnujnejše proslavljanje.

Utečeni ekipi ljubljanskih organizatorjev se je pripetilo, da je za dobršen del tekačev na daljši preizkušnji na prvi okrepčevalnici (prva četrtina proge) zmanjkalo vode. Sonce in visoka temperatura sta namreč dvignila povpraševanje, dodatnih količin vode pa niso zagotovili, tako da je bila prva osvežitev za marsikaterega tekača na voljo šele po polovici poti, malo pred začetkom vzpona proti Urhu. Je pa lepo vreme zmanjšalo količino blata na progi po Golovcu; k temu so pripomogle tudi nekatere spremembe trase, ki so obšle blatne odseke. Proga je bila zato nekoliko daljša, a prijetnejša.

Preglejmo nekatere izide primorskih tekačev in udeležencev primorskih pokalnih tekov.

Med učenkami OŠ so Bovčanke Tanja Žgajnar, Nika Bozja in Barbi Melihen na trikilometrski progi osvojile bron, med dijaki pa so do brona prišli Simon Stanonik, Aljaž Pavšič in Anže Hadalin z idrijske gimnazije Jurija Vege.

Na 12,5-kilometrski progi je bila med mešanimi trojkami najhitrejša atletska reprezentanca Slovenske vojske (49:18, Matjaž Vrhunc, Matevž Schaubach, Mateja Mlinar). V skupni ženski konkurenci (in med članicami) sta bili prva in druga ekipi ŠD Nanos 5-Swarco Lea d.o.o. (54:24, Jerica Sardoč, Petra Tratnik, Ana Radivo) in Vstala Primorska (55:24, Sergeja Lipušček, Polona Kopač, Jana Kotar Ilijaš), med veterankami so zmagale Prjatlce (1:04:37, Nataša Rupnik, Mojca Pišljar, Marta Šviligoj). Med moškimi skupno je bila najhitrejša (tudi med člani) Jelovica (46:09, Denis Guzelj, Jože Petkovšek, Luka Ljubič). Med veterani A je zmagalo TD Bovec (49:31, Vasja Vitez, Andrej Kutin, Miran Kavs), med veterani B je bila najhitrejša ekipa TopAtlet.si (50:06), druga je bila trojka Tek je lek (52:16, Miro Petrovec, Brane Cenčič, Janez Kavčič), tretja je bila Tekaška skupina Jesenice 3 (53:34, Miro Savić, Rajko Stevanović, Frenk Valant).

Na 29-kilometrski progi je v konkurenci mešanih trojk zmagala ekipa On Cloud Team Slovenia (2:05:13, Neža Mravlje, Lojze Primožič, Mitja Mori; Neža je na Golovcu padla in si potolkla kolena), drugo je bilo ŠD Nanos 2-Swarco Lea d.o.o. (2:06:47, Andrej Trojer, Aleksandra Fortin, Sandi Furlan). Med ženskimi trojkami je bila skupno najhitrejša (tudi med članicami) SportKa Žiri (2:19:58, Katja Rakušček, Valerija Mrak, Saša Pisk), tretje pa so bile Gorske rožce (2:28:35, Mihaela Tušar, Urša Trobec, Katja Rutar), ki so med veterankami osvojile srebro. Med moškimi je bilo skupno prvo ŠD Nanos 1-Swarco Lea d.o.o. (1:54:24, Tomaž Ferjančič, Marko Tratnik, Nejc Lokar) pred atletsko reprezentanco Slovenske vojske 1 (1:58:05, Zvonko Blatnik, Aleš Žontar, David Rihtarič), enako sta se ti dve ekipi uvrstili tudi med člani, kjer je bila tretja Mojstrana (2:04:23, Dušan Mrak, Andrej Robič, Franci Teraž). Med veterani B so bili bronasti Tminski migavci-Puntarji (2:41:16, Boris Mrak, Florijan Kovačič, Danilo Flander).

 

Vsi izidi so na povezavi:

http://remote.timingljubljana.si/pohod/Rezultati.aspx

 

tri-pokop-500

Ker je vode na prvi okrepčevalnici ob 29-kilometrski progi zmanjkalo, so si tekači pomagali z vodo na bližnjem pokopališču.

 

tri-zenske-500

Zmagovalke iz ŠD Nanos in ŠD 3šport: Petra Tratnik, Jerica Sardoč, Ana Radivo.

 

tri-moski-500

Zmagovalci iz ŠD Nanos: Nejc Lokar, Marko Tratnik, Tomaž Ferjančič.

 

tri-mesano-500

Zmagovalne stopničke mešanih trojk na 29 km. Neža Mravlje je z odrgnjenimi koleni. Levo primorska ekipa: Sandi Furlan, Aleksandra Fortin (Sportiamo), Andrej Trojer.

 

Fotogalerija je na povezavi:

https://plus.google.com/photos/103862101339423963519/albums/6012861504108324785.

 

VJ

 

 

(



 

 

 

Odprto prvenstvo Primorske v teku na 5000 m na atletski stezi

KOPER

10 05
 2014

Odprto prvenstvo Primorske v teku na 5000 metrov na atletski stezi je letos prevzelo Športno društvo Nova Aurora iz Kopra, pripravilo ga je v soboto, 10. maja 2014, na koprskem atletskem stadionu.  Med 38 tekači sta petkilometrsko progo najhitreje pretekla Jernej Šemrov in Kristina Bele; oba sta bila že zmagovalca PPT.

Tekači so se merili v treh skupinah, najprej ženske, nato starejši tekači in na koncu še mlajši tekači. V ženski konkurenci je povedla Tina Mavrič, vendar je bil zastavljeni tempo prehud. Kristina Bele jo je ujela in prehitela, Tina je osvojila absolutno drugo mesto, tretja pa je bila Vilma Brešan. Zmagovalka je za LT povedala: »Čas je za pol minute slabši, kot je bil v Novi Gorici, a sem zadovoljna, ker je bilo vroče.« Tea Bajc je dopoldne tekla že na ljubljanskih Trojkah, vseeno pa si je s srčnim nastopom zagotovila medaljo tudi v Kopru.

Med starejšimi veterani je bila bitka med kandidatoma za zmago, Ivanom Sokolom in Stojanom Rodico, kmalu odločena, saj je Ivan pohodil plin in zmagal s precejšnjo prednostjo. Za dve minuti boljši od svojega lanskega časa je bil Vladimir Savić v konkurenci najstarejših, za katerega pravila staranja očitno ne veljajo. Njegov še deset let starejši tekmec Fabio Ivančič (letnik 1933) je progo pretekel v enakomernem tempu in bi si pravzaprav zaslužil posebno kategorijo, a bi se v njej počutil osamljenega. Ivan je povedal, da njegov izid ni najboljši, a se mu zaradi slabše konkurence ni bilo treba pretirano truditi.

Med člani je bilo boj za stopničke pričakovati med četverico Jernej Šemrov, Borut Albreht, Anej Likar, Jan Klemenčič. Slednji je sezono začel s poškodbo in je ostal brez temeljitih bazičnih priprav, tako je v tej tekmi ostal brez stopničk. Po začetnem skupnem teku četverice sta pospešila Jernej in Borut. Borut, ki je v zadnjem času precej napredoval, je nato začel zaostajati, Jernej pa je z zmago izpolnil pričakovanja publike. Izjavil je: »Lahko bi bilo bolje, ciljal sem pod 16 minut, a je bilo preveč soparno, imel sem čisto suha usta; poskusil sem izvleči, kar se je dalo.« Borut je prav tako načrtoval tek pod 16 minut. »Bilo je prevroče za tak rezultat, vendar sem z uvrstitvijo zadovoljen.«

Tekmovanje v teku na pet kilometrov je eno od treh odprtih primorskih prvenstev, ki jih pripravljajo organizatorji PPT (še polmaraton in maraton), in predstavlja popestritev tekaške ponudbe na Primorskem. Velika večina rekreativcev namreč zelo poredko teče na atletski stezi in okušanje »prave« atletske tekme enkrat letno je za marsikoga prava poslastica.

Termin koprskega petkilometrskega teka se je prekrival s Tekom trojk, zato je bila udeležba v Kopru manj množična, vendar zadovoljiva. Organizacijska ekipa Nove Aurore je bila dovolj številna in temeljita v svojem delu, ponudila je zelo kakovostno tekmo, tekači pa so - zlasti v mlajših moških kategorijah - tudi dosegali spodobno raven izidov. Nova Aurora je pred leti že pripravljala teke v okviru PPT, zadnjega na Socerbu pred malo manj kot desetletjem. Tekači se ga spominjajo po izredno nizkih temperaturah, zaradi katerih (in zaradi velikih logističnih težav prireditve na lokaciji v divjini) so organizatorji tudi odstopili od nadaljnjega pripravljanja prvega teka PPT v sezoni.

Predstavnik organizatorjev Rado Gregorič je ob koncu prireditve povedal: »Naše društvo je bilo že prej vključeno v PPT, zadnja leta pa smo bili na dopustu. Letos smo se odločili, da se ponovno vključimo. Pričakovali smo kakšnega tekača več, imeli smo nekaj tehničnih težav, a smo kljub temu uspeli tek kar dobro izpeljati. V prihodnje bo organizacija še boljša.«

Koprski atletski stadion je nudil dobro opremljeno tekaško okolje in tekači so na njem uživali. Organizatorji, s predsednico društva Meri Prebevšek Jerman, ki je priskočila na pomoč pri deljenju vode tekačem, na čelu, so mislili na vse. Poletne stopinje so bile žejne, zato so bili rekreativci deležni privilegija oskrbe z vodo tudi na sami progi, med tekom – kar se na običajnih atletskih tekmovanjih ne dogaja. Po teku so imeli na voljo še sadje in piškote.

A vendarle vse ni šlo po maslu. Pri štetju krogov tekačicam so se sodniki ušteli za krog, tako da so članice in veteranke tekle 5400 namesto 5000 metrov.

Prevladujoča ocena tekačev je bila, da je bila izvedba na visoki ravni, da pa bi veljalo razmisliti o nekaj poznejši uri nastopov, ko vročina nekoliko popusti. »Nimam pripomb, moj vtis je zelo lep. To je bilo prijetno druženje ob morju, tekmo so dobro izpeljali, bolje kot prejšnja leta,« je komentirala Goričanka Vilma Brešan.

 

Izidi:

Absolutno, moški:

  1. Jernej Šemrov (ŠD Hotedršica) 16:15.19
  2. Borut Albreht (ŠD Hotedršica) 16:52.39
  3. Anej Likar (AK Gorica) 17:18.00

Absolutno, ženske:

  1. Kristina Bele (AK Pivka) 21:16.61
  2. Tina Mavrič (Nova vas) 22:06.29
  3. Vilma Brešan (ŠD DURS) 22:45.61

Zmagovalci po kategorijah:

Ž +55: Vilma Brešan

Ž 45-54: Tea Obrč (Ljubljana)

Ž 35-44: Kristina Bele

Ž 25-34: Marijana Gorkič (DLT Filipides)

Ž -24: Sara Furlan (ŠD Nanos)

M +70: Vladimir Savić (AK Pivka)

M 65-69: Boris Žigon (DLT Filipides)

M 60-64: Jure Gornik (TKD Sovica)

M 55-59: Danilo Pavšič (Travnik)

M 50-54: Božo Faganelj (DLT Filipides)

M 45-49: Ivan Sokol (TD Burja)

M 40-44: Ervin Furlan (ŠD Nanos)

M 35-39: Robi Mikuž (ŠD Hotedršica)

M 30-34: Mitja Šuligoj (Šempeter pri Gorici)

M 25-29: Marko Žužek (TD Bistrc)

M -24: Jernej Šemrov

 

Vsi izidi so na povezavi:

http://www.filipides.net/primorski_pokalni_teki/rezultati_tekov/

 

5000-veterani-500

Start veteranov, skrajno levo Ivan Sokol, desno Stojan Rodica.

 

5000-trije-400

Jernej Šemrov na čelu, sledita mu Borut Albreht in Jan Klemenčič.

 

5000-zenske-500

Najhitrejša dekleta: Tina Mavrič, Kristina Bele, Vilma Brešan.

 

Fotogalerija je na povezavi:

https://plus.google.com/photos/103862101339423963519/albums/6012165406863254497

 

Video je na povezavi:

https://www.youtube.com/watch?v=L9iz68djeag&feature=youtu.be

 

VJ, foto: Katja Furlan

 

 





 

 

 

24 ur Sv. Primoža

STAHOVICA

09 05
 2014

850 metrov visoki Sveti Primož s svojo cerkvico in okrepčevalnico je priljubljen cilj pohodnikov iz Kamnika in okolice, je pa tudi prizorišče za slovenske razmere edinstvene ultra gorskotekaške preizkušnje, 24 ur Sv. Primoža.

Dober glas seže v deveto vas, pravi ljudska modrost, in tako se je na že osmi prireditvi, za katero je njen oče Peter Uršič poskrbel, da je vse delovalo kot dobro naoljen stroj, med petkom in soboto (9.-10. maj) zbralo nekaj več kot 130 pohodnikov in tekmovalcev.

Cilj je v 24 urah (od petka popoldne do sobote popoldne) opraviti čim več vzponov (in seveda tudi spustov) od parkirišča pri Calcitu na začetku doline Kamniške Bistrice do Sv. Primoža. Strategija, od tempa do razporeditev časa za počitek, okrepčilo, za marsikoga tudi spanec, je prepuščena vsakemu posamezniku, njegovi pripravljenosti in tekmovalnim ambicijam. Čeprav gre v prvi vrsti za tekmovanje s samim seboj. Tako so se v hrib podali stari in mladi, lahko bi rekli vseh oblik in velikosti. Najstarejši pohodnikov je štel krepko več kot 80 pomladi, zmagovalec pa je bil resnično vsak, ki se je sploh soočil s tem izzivom in vztrajal.

O pozitivni energiji, ki je prevevala vse prisotne in s katero smo pregnali noč, z njo pa tudi utrujenost, žulje in kar je še bilo tegob na poti, pa se niti ni treba posebej razpisati.

Na vrhu vsakega vzpona smo tekmovalci ves čas prireditve dobivali dovolj tekočine in hrane ter predvsem spodbudnih besed, drži pa, da je za takšen projekt, sploh če nameravaš vztrajati celih 24 ur, potrebna odlična logistika in oskrba tudi v dolini oz. ves čas tega pohodniškega/tekaškega izziva.

Ker sem sam na progi vztrajal skoraj 21 ur, preden so me ustavile želodčne težave, si bom v nadaljevanju dovolil nekoliko bolj subjektivno poročilo.

Po manjšem debaklu – odstopu na 100 milj Istre zaradi poškodbe po več kot 120 pretečenih kilometrih v aprilu - sem na Tekaškem forumu naletel na razpis prireditve, ki me je kmalu začela klicati. In res sem se slabo uro pred startom pojavil v Stahovici, ne da bi vedel karkoli o progi in razmerah na njej, kljub temu pa z zavestjo, da sem dobro pripravljen.

Kot vsakič na podobnih tekih je že od začetka nastala skupinica najbolj zagrizenih, ki smo se odlepili od glavnine. Tempo vzpenjanja je bil zame udoben, a sem raje ostajal v nižji prestavi, saj smo bili komaj na začetku. Že prvi vzpon, opravljen v manj kot pol ure, mi je dal vedeti, da sem morda celo prehiter, v prvi spust (tako kot potem še 18-krat) pa sem se podal kar se da sproščeno, tako da sem navzdol »počival«. Ves čas sem bil osredotočen na svoj notranji ritem.

Po petih vzponih je bilo treba prižgati čelne svetilke, ravno v prvem nočnem spustu. Po tem, ko sem že pustil za sabo nerodnejši del trase, pa me je očitno presenetila zahrbtna korenina – le kdo jo je moral postaviti točno tja?! – in sledil je padec. Po nekaj minutah strahu in spraševanja, ali bom nemara prisiljen odstopiti, sem bil spet sposoben tekaškega koraka, kljub kar veliki oteklini pod desnim kolenom. Ta me v naslednjih 15 urah ni v ničemer ovirala. Z minevanjem vzponov pa se je izkristalizirala dokaj jasna slika na prvih mestih: pred mano je bil izkušeni Igor Alpner, ki je tu že zmagal in je traso poznal kot svoj žep, za ovratnik pa sta mi dihala ultraška stara mačka Matej Hribar in Jani Marn.

Ker je tempo počasi, a vztrajno padal in ker sem potiho računal na visoko število vzponov, mi je postalo jasno, da si pravega počitka, razen tistih nekaj minut na vrhu in v dolini pri avtu, ne bom mogel privoščiti. Do vključno 16. vzpona, ki sem ga še zmogel pod 16 urami, sem v naslednjem spustu prvič začutil rahlo bolečino v predelu jeter in s tem signal, da se zaloge praznijo. Žal se nisem najbolje založil s pijačo in niti hrana mi ni preveč teknila. Od tu naprej je sledilo pravo mučenje, po odstopu Alpnerja zaradi obnovitve stare poškodbe sem celo prešel v vodstvo, kar je bila tudi psihološko precej naporna zhadeva.

Glede na zaostanek najbližjih zasledovalcev sem kaj kmalu izračunal, da moram opraviti 21 vzponov, če hočem biti povsem prepričan v zmago. Po tem, ko sem ob 20. prihodu na vrh in bruhanju na prejšnjem postanku ponovno bruhal, in to zgolj zaradi pitja rahlo sladkanega čaja, pa sem se odločil zaključiti letošnjo pustolovščino.

Izkazalo se je, da gre za tekmo na izpadanje, Matej Hribar, ki je bil tu že nekajkrat na stopničkah, se je zadeve lotil preudarno, postopno je zmanjševal zaostanek in na koncu privarčeval dovolj moči za 21., zmagoviti vzpon. 20 vzponov je premogel tudi Jani Marn, s katerim sva si nato razdelila preostali mesti na stopničkah.

Med ženskami je zmagala Helena Fric Križanec, ki se je zaradi poškodbe ustavila pri 16 vzponih (sicer je lastnica ženskega rekorda z 20 vzponi), prav toliko sta jih zbrali tudi Katja Drobež in Jana Pavlič. V kategoriji pohodnic je Helena Bogataj zbrala kar 17 vzponov,  Anka Hribar in Irena Podbevšek pa 14. Med pohodniki so največ križcev na vrhu zbrali Dare Golob (16),  Boštjan Kos in Janez Golob (15).

Organizatorji si zaslužijo vse pohvale za vložen trud, ki se odraža v vse večji priljubljenosti te prav posebne preizkušnje vzdržljivosti telesa in duha.

 

primoz-moski-500

Prvi trije: Mitja Volčanšek, Matej Hribar, Jani Marn.

 

primoz-zenska-400

Peter Uršič čestita drugouvrščeni Katji Drobež.

 

Video je na povezavi:

https://www.youtube.com/watch?v=rbgM0p1Xsko

 

Mitja Volčanšek, foto: Andrej Jeglič

 

 




 

 

 

Tratnika v Vrhpolju zmagala z rekordoma

VRHPOLJE PRI KOZINI

04 05
 2014

Športno rekreacijsko društvo Vrhpolje je 4. maja 2014, na dan, ko so v Trstu tekli maraton, pripravilo 4. Gorski tek čez Veliko Gradišče, peti tek letošnje sezone PGT. Na ta dan se je prebivalstvo vasice Vrhpolje podvojilo, saj so našteli 72 tekačev, spet nekaj več kot leto poprej. Kot že nekajkrat lani in letos sta najvišji stopnički zavzela sestra in brat Petra in Marko Tratnik iz Žagoliča pri Colu.

Petra in Marko sta drugi mesti z Javornika pred tednom dni zamenjala za prvi, obenem pa postavila rekorda osemkilometrske proge prek Velikega Gradišča z 240 metri vzponov. Marko je prvi, ki je s progo, ki sodi med lažje gorskotekaške, opravil v manj kot pol ure. Za LT je na cilju povedal: »Vse je šlo fajn, spust pa mi je itak pisan na kožo. Priznam pa, da sem utrujen – bilo je preveč praznikov.«

Marku je nekaj časa družbo delal Nejc Lokar, zmagovalec 8,5-kilometrskega teka Banka Koper 1. Istrskega maratona. »Ko pa je šlo gor, mi je Marko ušel,« je povedal Nejc, specialist predvsem za ravninske teke, ki je na nedavnem reškem polmaratonu za rep ujel prvo deseterico. Tudi on je tekel hitreje od lanskega rekorda Jošta Lapajneta.

Med ženskami je drugo mesto pripadlo prav tako zmagovalki koprskega krajšega teka Ani Radivo, Košanki, ki živi v Kopru. In tudi ona je bila hitrejša od ženskega rekorda Kristine Bele, starega dve leti. Povedala je: »To je bil moj prvi gorski tek. Bil je naporen, nisem vajena takšnega terena in blata, malo sem se lovila po kamnih, vseeno pa mi je bilo lepo. Gotovo bom tekla še kakšen gorski tek.«

Prvič je na PGT na stopničke, namenjene absolutno najboljšim, stopil Sandi Furlan. Bil je vesel dosežka, za katerim je seveda trdo delo: »Občutki so odlični! Zdaj se kažejo rezultati dobrega dela pozimi, ko sem delal bazo. Delam na tem, da se bodo takšni rezultati tudi nadaljevali. Treniram tako na ravnini kot v hribih, primorskih pokalov pa letos ne bom delal tako, kot sem ju prejšnja leta, odločam se raje za posamezne tekme. Bolj me zanima doseči kakšen dober rezultat na polmaratonu. Sicer pa imam raje gorske kot ravninske dolge teke.«

Med petimi Tržačani, ki so nastopili v Vrhpolju, je bil tudi Marco Vascotto, član CAI CIM SAG Trieste. Tekmuje s stalno številko in je tokrat v absolutni konkurenci osvojil osmo mesto, v svoji starostni skupini pa je domov odnesel bron, kljub temu, da je za njim v zadnjih nekaj dneh kar nekaj nastopov, med njimi tudi Triajur. Za LT je povedal: »Tu sem tretje leto zapored, tokrat sem bil povsem prost in sem si želel odteči bolje kot sicer. Zelo sem zadovoljen z nastopom, kot vsako leto je bila tudi danes to čudovita tekma. Raje pridem sem kot na polmaraton Bavisela. To je kratka, hitra tekma, ves čas moraš teči; res je užitek teči po takšni progi.«

Ena od odlik teka prek Veliko Gradišče je domačnost, med njimi pa je zagotovo tudi kulinarika. Zanjo vselej poskrbi Vlado Frankovič iz Podgrada. Tokrat se je izkazal z bogračem, ki je bil prav tak, kot da bi ga skuhali v njegovi domovini Prekmurju.

 

Izidi:

Absolutno moški:

  1. Marko Tratnik (ŠD Nanos) 29:42
  2. Nejc Lokar (ŠD Nanos) 30:17
  3. Sandi Furlan (DLT Filipides) 32:10

Absolutno ženske:

  1. Petra Tratnik (ŠD Nanos) 35:55
  2. Ana Radivo (Šus) 36:50
  3. Urša Trobec (ŠD Setnik) 39:47

Zmagovalci po kategorijah:

MA 1989 in mlajši:  Anej Likar (ŠD Nanos)

MB 1988-1979: Marko Tratnik

MC 1978-1971: Borut Malavašič (ŠD Nanos)

MD 1970-1963: Simon Strnad (KD Brda Dobrovo)

ME 1962-1955: Klavdij Torkar (ŠD Nanos)

MF 1954 in starejši: Cveto Tavčar (ŠD Nanos)

ŽG 1989 in mlajše: Monika Bajc (ŠD Nanos)

ŽH 1988-1979: Petra Tratnik

ŽI 1978-1969: Tina Mavrič (PGT)

ŽJ 1968-1959: Urša Trobec

ŽK 1958 in starejše: Milič Rada (ŠD Kraški tekači Sežana)

ŽL ml. deklice: Sara Furlan (ŠD Nanos)

 

Vsi izidi so na povezavi:

http://www.primorskigorskiteki.si/index.php/rezultati-2014

 

vrh-pupe-500

Takšnega prešernega razpoloženja sta bili Alenka Draksler (AK Pivka) in Tea Bajc (Tekači Vipavske doline). Tea za konec avgusta v Ajdovščini pripravlja nočni tek.

 

vrh-marco-400

Marco Vascotto tik po prihodu v cilj.

 

vrh-moski-400

Najhitrejši člani: Nejc Lokar, Marko Tratnik, Sandi Furlan.

 

vrh-zenske-400

Najhitrejše članice: Ana Radivo, Petra Tratnik, Urša Trobec.

 

Fotogalerija je na povezavi:

https://plus.google.com/photos/103862101339423963519/albums/6009585601704890721

 

Video je na povezavi:

https://www.youtube.com/watch?v=vHdmf44O5C8&feature=youtu.be

 

VJ

 

 






 

 

 

Simon Alič četrtič najboljši solist Triajurja, zlata tudi dekleta 3D

SOVODNJE (SAVOGNA)

01 05
 2014

V Benečiji, na Matajurju, 1642 metrov visoki gori ob meji med Italijo in Slovenijo, ki ponuja navdušujoč razgled daleč proti morju in Julijcem, že 17 let na 1. maj pripravljajo nenavadno tekmovanje gorskih kolesarjev in gorskih tekačev, imenovano Triajur. Iz leta v leto gostijo več ljubiteljev športa in narave, saj se dober glas o tej s srcem pripravljeni prireditvi vztrajno širi.

Lani so na cilju našteli 105 ekip, od tega pet ženskih in 54 solistov (med njimi dve ženski), tekmovalcev, ki sami opravijo z vsemi tremi odseki: gorskokolesarskim med Sovodnjami, kjer se vse skupaj začne, ter dvema gorskotekaškima, od vasi Matajur do vrha gore in od vrha do vasi Mašera, kjer je cilj. Za letošnji 1. maj so vremenarji napovedovali dež, a ljubiteljev Triajurja moča na ustavi, tako da se letošnja statistika glasi: 118 ekip na cilju, od tega šest ženskih in 60 solistov (med njimi tri ženske). Od deževne napovedi je ostalo le nekaj kapelj tik pred razglasitvijo najboljših, sicer pa je bila vremenska procedura takšna kot prejšnja leta, dopoldne sonce, popoldne oblaki. Samo za nekaj minut je zgrešil napoved moče Simon Alič, ko so tekmovalci na startu ugibali o morebitnem dežju. Svojega izida pa ni napovedoval, kar se je izkazalo za dobro, saj je postavil nov rekord v konkurenci solistov. Starejši je, boljši je, ta »Bestia«, kot so ga poimenovali na Matajurju.

Gostitelji so tekmovalcem na 18. Triajurju namenili za dobrodošlico tamkajšnjo kulinarično posebnost gubanco, za 15 evrov startnine pa so ti dobili še praktično darilo, odlično pripravljene testenine, najboljši še posebne nagrade, vsi pa prijazno besedo gostoljubnih domačinov. Pri tem udeležencem ni bilo treba kazati zdravniških spričeval in plačevati davkov tekaškim institucijam, s čimer na tekih v Italiji vse uspešneje odganjajo tekače iz tujine. Državna meja je padla, športni birokrati in dobičkarji pa rišejo novo.

Najboljša moška ekipa je bila ista kot lani, trojka iz športnega društva Aldo Moro Paluzza, najboljše tri v konkurenci ženskih ekip pa so bile članice slovenske (primorske) zasedbe 3D: Danica Kovačič, Danjela Ivančič in Danijela Svetik. Zadnji dve sta bili na Matajurju novinki, Danica pa je pred dvema letoma osvojila ekipno srebro. Njihov nastop je bil popolno zmagoslavje, dekleta so premočno zmagale in tudi v posamični konkurenci po posameznih odsekih osvojile prva mesta. Danijela Svetik, ki se je ekipi pridružila zadnji hip, je sicer izkušena kolesarka na specialki, z gorskim kolesom pa vozi precej bolj poredko. A je njena pripravljenost zadoščala za to, da je na kolesarski cilj prišla z izdatno prednostjo pred zasledovalkami. Danjela Ivančič na vzponu ni nobeni od tekmic dovolila, da jo prehiti, Danice pa – specialistke za spuste – itak navzdol ne ustavi niti poškodba, kar je dokazala pred dvema letoma, ko je bila na tretjem odseku proge najhitrejša celo s poškodovanim gležnjem. Dekleta so se veselile zmage in napovedale, da bodo prihodnje leto branile zmago.

Simon Alič je še v svojem četrtem nastopu na Triajurju zmagal med solisti. Razmere na progi so bile ugodne, vključno z vremenom, je komentiral na cilju. Začel je zadržano, na koncu kolesarskega preizkušnje je bil skupno šesti, pred njim sta bila tudi dva solista. A strmina je njegova prijateljica; hujša je, bolje povleče Simonova turbina. Do vrha je prehitel štiri tekmece, ekipni zmagovalci pa so mu ubežali s prednostjo štirih minut in pol. Bil je drugi najhitrejši na vzponu, in če ne bi moral moči razporediti po vsej dolžini proge, se niti hitri Nicolo Francescatto, lanski in letošnji zmagovalec vzpona, ne bi mogel meriti z njim. Zanimivo, Nicolo je lani in letos vzpon opravil v do sekunde enakem času! Najhitrejša solistka je bila, tako kot lani,  Isabella Milani, boljša od vseh ženskih ekip, razen primorske.

Odličen nastop je uspel tudi rednemu udeležencu Triajurja,  Kobaridcu Milanu Gruntarju – Mickyju. Na tekmi, kjer se ne zmenijo za starost tekmovalcev (velja zgolj absolutna kategorija), je opravil s številnimi mlajšimi in se zavihtel na 21. mesto med solisti.

 

Izidi:

Absolutno, moški:

  1. U.S. Aldo Moro Paluzza (Manuel Moro, Nicolo Francescato, Alessandro Morassi) 1:37:40
  2. Simon Alič (ŠD Nanos, KD Brda) 1:42:12
  3. Aldo Moro X (Elia Della Pietra, Alex Danelutti, Fabio Della Pietra) 1:42:17

Absolutno, ženske:

  1. 3D (Danijela Svetik, Danjela Ivančič, Danica Kovačič) 2:12:16
  2. Isabella Milani 2:23:37
  3. Romina Tiberio 2:37:16

Vsi izidi so na povezavi: http://www.triajur.com/classifiche/

 

triajur-500

Zmage so se veselile Danjela Ivančič, Danica Kovačič in Danijela Svetik (z leve).

 

Fotogalerija je na povezavi:

https://plus.google.com/photos/103862101339423963519/albums/6008495107371601553

 

Video je na povezavi:

https://www.youtube.com/watch?v=AtAujDdr1Ak&feature=youtu.be

 

VJ

 

 


 

 

 

13. Bovški tek

BOVEC

27 04
 2014

Tekaško društvo Bovec je na dan upora pripravilo 13. izvedbo svojega teka, ki je veljal za točke članov in veteranov ter mladine. Slednje je bilo največ, kar 190 šolarjev in predšolskih otrok je teklo po progah na bovškem letališču, na devetkilometrskem teku za članske točke PPT sta nastopila 102 tekača, še 37 pa se jih je merilo na 3,2-kilometrski progi. Med njimi je bil tudi Anton Komac iz Čezsoče, ki se je pred 35 leti prvi v Sloveniji lotil organizacije maratona. Osvojil je srebrno medaljo v najstarejši kategoriji kratkega teka.

Vremenarji so – vsaj kar zadeva Bovec – za minuli konec tedna zgrešili. Ponoči pred tekom je sicer deževalo, v nedeljo pa med teki ni padla niti kaplja. Če bi to vedeli tekači iz drugih koncev Slovenije, ki so se ustrašili dežja, bi organizatorji našteli še precej več kot 329 udeležencev. Zanje so kot običajno odlično poskrbeli, Bovčanke so jim med drugim napekle peciva.

Med člani je na daljšem teku ponovno stopil na najvišjo stopničko Marko Tratnik, tako kot on je zmagala tudi njegova sestra Petra. Kaže, da sta se letos odločila osvojiti oba velika pokala PPT. Med ženskami je bil vrstni red  treh najhitrejših povsem enak kot v Idriji. Sergeja Lipušček je pohvalila progo, za slabega pol kilometra je bila krajša od lanske, in ugotovila, da so jo konkurentke končno le dohitele. A jih veteranka ne namerava samo gledati; v nadaljevanju sezone si torej lahko obetamo še zanimiva merjenja moči, v katerih je doslej največ pokazala Petra, Sergeja je bila trikrat druga, sledi pa jima Jerica Sardoč, ki je od lani izredno napredovala.

Markova zmaga je bila od začetka rezervirana, zato pa lahko rečemo, da je presenečenje drugo mesto dovčerajšnjega mladinca Roka Bratine, specialista za gorski tek. »Kaže, da sem se po včerajšnjem tretjem mestu na Javorniku uspel dobro regenerirati. V Idriji sem bil četrti, včeraj tretji, danes drugi ...« je bil zadovoljen Rok, na vprašanje, ali bo zdaj sledila zmaga, pa je odvrnil: »Odvisno od tega, kako bo tekel Marko.«

Najhitrejša domačina sta bila Andrej Kutin (5. ) in Tamara Zorč (4.). Barve kobariškega Gamsa je branila Danijela Ivančič. Uvrstila se je mesto za Tamaro, v Bovcu pa je že razmišljala, kako bo v četrtek na Matajurju.  »Zjutraj sem se malo bala vlage pri Soči, pa je bilo kar v redu. Proga je malo spremenjena, nekoliko me je presenetila, drugače pa mi je šlo, tekla sem nad lastnimi pričakovanji. Od zadaj so me dobro preganjali, imela sem odlično motivacijo. V četrtek se odpravljam na Triajur. Napovedujejo slabo vreme in s kolegico Danico Kovačič še iščeva kolesarko, da izpopolnimo trojko.«

Presenetljivo sta devetkilometrsko progo pretekli tudi deklici Nana Kalanj, letnik 2006, in Lia Domevšček, letnik 2005. Res sta obe lani brez težav osvojili prvi mesti v tekih mladine skupno, vendar pa se tako dolgega teka doslej še nista lotili. Še ena najboljših tekačic iz Prijedora (BiH), osmošolka Anja Trebovac s še čisto vročim četrtim mestom na evropskih Igrah mladih v Turčiji, je po zmagi na teku šolark tekla »samo« na trikilometrski progi. Seveda je zmagala (med moškimi je na tej progi slavil njen klubski kolega Božidar Vujić), za LT pa je povedala: »Sem prvakinja BiH med starejšimi pionirkami, prejšnji teden pa mi je uspelo na Igrah mladih priti do četrtega mesta. Na žalost ni svetovnega prvenstva za mojo starost. Treniram v AK Prijedor in ker imam dobre rezultate, me je trener povabil, da grem v Slovenijo. Tu mi je všeč, dobro se počutim.«

Ob tradicionalni prisotnosti gostov iz Prijedora so se v Bovcu veselili tudi udeležbe predstavnikov dvojezične šole iz Špetra v Benečiji, tudi njihova udeležba postaja del bovške tradicije.

Med 190 mladimi tekači so bili najuspešnejši člani AD Posočje, osvojili so pet zlatih medalj, Prijedor je osvojil štiri, tri pa so v Vipavsko dolino odnesli člani ŠD Nanos.

Med dečki letnika 2005 je bil najhitrejši Tomi Bajc. Na cilju ni bil videti prav nič utrujen, za LT je povedal: »Ne, nisem utrujen, saj veliko treniram, štirikrat na teden. Moja taktika je bila na začetku šprint, potem držati svoj tempo, na koncu pa spet šprint.« Čisto preprosto, seveda ... Za gledalce je bil njegov nastop en sam šprint, od začetka do konca.

Če bi si takšno taktiko izbrala tudi Sara Furlan (ŠD Nanos), letnik 2003, bi se njen nastop utegnil končati še lepše, kot se je. Večino teka je sicer bila v prvi skupini in je na koncu odločno finiširala do drugega mesta, a ji je na cilju ostalo  še nekaj moči in nekaj grenkega priokusa: morda pa je zamudila priložnost za zmago? »Začela sem počasi, potem pa sem tekla hitreje in finiširala. Res je, če bi s finišem začela prej, bi siceršnjo zmagovalko verjetno lahko premagala.« Izkušnja za prihodnjič.

Izidi:

Absolutno, moški:

  1. Marko Tratnik (ŠD Nanos) 32:11.6
  2. Rok Bratina (KGT Papež - Salomon) 33:11.2
  3. Franci Teraž (Acroni Team) 33:46.6

Absolutno, ženske:

  1. Petra Tratnik (ŠD Nanos) 37:23.2
  2. Sergeja Lipušček (DLT Filipides) 39:17.9
  3. Jerica Sardoč (ŠD Nanos) 39:56.6

Zmagovalci po kategorijah:

Ž +55: Vilma Brešan (ŠD Durs)

Ž 45-54: Sergeja Lipušček

Ž 35-44: Jerica Sardoč

Ž 25-34: Petra Tratnik

Ž -24: Niki Kmetec (AK Koper)

M +70: Lucijan Lipušček (DLT Filipides)

M 65-69: Boris Žigon (DLT Filipides)

M 60-64: Rajko Stevanovič (Avtomehanika Valant)

M 55-59: Miran Kavs (ŠD Kraški tekači)

M 50-54: Franci Teraž

M 45-49: Andrej Kutin (ŠD Boka - TKK Srpenica)

M 40-44: Ervin Furlan (ŠD Nanos)

M 35-39: Andrej Robič (ŠD Kranjska Gora)

M 30-34: Mattia Cendou (Dvojezična šola Špeter)

M 25-29: Marko Tratnik

M -24: Rok Bratina

Zmagovalci tekov mladine po kategorijah:

Deklice 2007 in mlajše: Miša Sardoč (ŠD Nanos)

Deklice 2006: Ajda Sovdat (AD Posočje)

Deklice 2005: Lia Domevšček (TK Kobarid)

Deklice 2004: Žana Sovdat (AD Posočje)

Deklice 2003: Mei Mara Leban (AD Posočje)

Deklice 2002: Pia Gerbec (AD Posočje)

Deklice 2001: Teodora Pjević (AK Prijedor)

Deklice 2000: Anja Trebovac (AK Prijedor)

Deklice 1999: Manca Kerkoč (TD Burja)

Dečki 2007 in mlajši: Ahac Pavlica (Dornberk)

Dečki 2006: Rok Kopatin (ŠD Nanos)

Dečki 2005: Tomi Bajc (ŠD ZDIC Krško)

Dečki 2004: Jan Franc Kopatin (ŠD Nanos)

Dečki 2003: Andrej Skočir (AD Posočje)

Dečki 2002: Kristjan Radinović (AK Prijedor)

Dečki 2001: Sašo Zorč (TD Bovec)

Dečki 2000: Mirko Cvijić (AK Prijedor)

Dečki 1999: Jernej Jevšček (AD Nova Aurora)

 

Vsi izidi so na povezavi:

http://www.filipides.net/primorski_pokalni_teki/rezultati_tekov/

 

 

 

bovec-trije-500

Najhitrejši v Bovcu: Rok Bratina, Marko Tratnik, Franci Teraž.

 

bovec-krizisce-500

Tu so se tekači ločili. Desno je šla daljša proga, naravnost krajša.

 

bovec-danijela-400

Danijela Ivančič prihaja v cilj.

 

bovec-speter-400

Tekači iz Benečije s spremljevalci.

 

bovec-tomi-500

Tomi  Bajc (v ospredju) je zmagal prepričljivo.

 

bovec-anja-400

Bo Anja Trebovac postala ena od zvezd evropskega teka?

 

bovec-sara-500

Sara Furlan (levo) je na cilju imela še nekaj rezerve.

 

Fotogalerija je na povezavi:

https://plus.google.com/photos/103862101339423963519/albums/6007266787403908097

 

Video je na povezavi: https://www.youtube.com/watch?v=J0K3hiCLry0&feature=youtu.be.

 

VJ