|
|
36. Tek na Šmarno goro | |
|
LJUBLJANA 03 10 |
Tekaški klub Šmarnogorska naveza je tudi za konec letošnjega svetovnega pokala v gorskem teku (WMRA) prvo soboto v oktobru pripravil svoj Tek na Šmarno goro, eno najuglednejših gorskotekaških prireditev na svetu. To je bil tudi finale slovenskega gorskotekaškega pokala. Na članski progi sta bila najhitrejša svetovni prvak Fred Musobo in Sarah Tunstall, ki je letošnja zmagovalka svetovnega pokala. Najboljša Slovenca sta bila Jana Bratina na petem in Miran Cvet na šestem mestu. Dež je otežil tek, blato ni dovoljevalo resnega razmišljanja o izboljšanju rekorda desetkilometrske proge s 710 metri vzponov, ki si ga delita Eritrejec Azerya Teklay in Italijan Alex Baldaccini. Če pa bi bila podlaga suha, je prepričan predsednik slovenskega gorskotekaškega združenja pri AZS Tomo Šarf, bi bil rekord v resni nevarnosti. Med prijavljenimi je bil namreč tudi še sveži svetovni prvak v gorskem teku, Ugandec Fred Musobo, v polni formi. V sicer maloštevilni italijanski ekipi je bil tudi Tokrat Alex (ob njem šampionka Alice Gaggi), Azerye pa letos v Sloveniji ni bilo, menda zato, ker sta on in še en njegov kolega iz eritrejske reprezentance ostala brez slovenskega vizuma. Italijana sta obtičala na drugih mestih, zmagi pa sta šli v Ugando in Veliko Britanijo, za kar sta zaslužna Fred Musobo in Sarah Tunstall. Sarah je zmagala tudi v skupnem seštevku svetovnega pokala, medtem ko je ta pokal v moški verziji osvojil Britanec Andrew Douglas, peti na Šmarni gori. Med slovenskimi tekači tokrat ni bilo najboljših, Mateje in Mitje Kosovelj ter Lucije Krkoč (o vzrokih za to je bilo nekaj povedanega v enem od predhodnih člankov na LT), za razliko od nastopa Slovencev na svetovnem prvenstvu pa lahko rečemo, da so se na finalu svetovnega pokala ostali dobro držali. Konkurenca je bila kar močna, predvsem v moški konkurenci, vseeno pa Slovenija beleži po tri moške in ženske uvrstitve med prvih deset. Peta Jana Bratina je med sezono že izgubljala zaupanje vase, saj ji ni šlo tako, kot si je želela, vendar je na Šmarni gori doživela uspeh sezone - in še kaj več. Peto mesto je najboljša slovenska uvrstitev v letošnjem finalu svetovnega pokala in obliž na odsotnost vidnejših izidov reprezentance v sezoni, za Jano pa tudi potrditev slovenskega pokalnega naslova. Miran Cvet je bil na Šmarni gori zelo vesel šestega mesta, z dejstvom, da je bil spet najboljši med veliko mlajšimi, pa se ne ubada (to bi morala biti skrb koga drugega). Izidi:Moški, absolutno:
... 6. Miran Cvet (45:13,5), 8. Gašper Bregar (46:51,8), 9. Peter Lamovec (47:01,3); 11. Alič, 12. Bratina, 16. Potočnik, 18. Plaznik. Ženske, absolutno:
... 5. Jana Bratina (55:45,6), Karmen Klančnik (58:40,3), 10. Ana Čufer (58:47,8); 11. Habjan, 12. Kozjek, 14. Mikloša, 16. Peperko, 17. Tušar, 18. Trobec, 19. Jelovšek, 20. Jaklič. Zmagovalci slovenskega pokala so pri mladincih Ana Čufer (KGT Papež) in Aljaž Božič (KGT Papež), pri članih Jana Bratina (ŠD Nanos) in Peter Lamovec (ŠD Tabor Žiri), pri mlajših veteranih Petra Mikloša (KGT Papež) in Miran Cvet (KGT Papež), pri starejših veteranih Marta Šorli (PGT) in Franci Teraž (KGT Papež). Vsi izidi so na povezavi.
Fotogalerija 1 je na povezavi. Fotogalerija 2 je na povezavi. Video je na povezavi. VJ |
|
|
|
|
|
Prvenstvo Primorske na 5000 m na atletski stezi | |
|
KOPER 27 09 |
S tekom na 5000 stadionskih metrov v Kopru se je iztekla letošnja sezona PPT, to pa je bilo tudi zadnje primorsko odprto prvenstvo, po maratonu in polmaratonu na Banka Koper 2. Istrskem maratonu. Najhitrejša na modri koprski atletski stezi sta bila med 34 tekači Borut Albreht in Ana Uršič. Za marsikaterega tekača, ki praviloma teče prosto v naravi, je bil stadionski tek dobrodošla sprememba in preizkušnja nečesa novega. Na atletskem stadionu je nagajal veter, v ciljni ravnini je ustavljal tekače, kar pa je bilo za Vipavce, vajene burje, domače okolje. Organizatorji, člani AD Nova Aurora, so skupaj z merilci poljanskega Timinga demonstrirali, kako se tekoče izvede atletsko tekmovanje z natanko določenimi procedurami, dodali pa so še ščepec domačnosti, značilen za primorske pokalne teke. Pri tem jim je na pomoč priskočil starosta primorskih tekačev Fabio Ivančič, ki je kolegicam in kolegom za okrepčilo ponudil več vrst domačih marmelad. Dostava posladka mu je vzela nekaj časa, tako da je start starejših kategorij zamudil, zato pa je lahko tekel z najhitrejšimi mladci. Za daljše pričakovanje njegovega prihoda v cilj se je opravičil, a je bilo opravičilo pravzaprav odveč: kolegi in gledalci so ga z veseljem spodbujali na progi, tako kot so malo prej spodbujali tudi najpočasnejšo med dekleti. Za tekmovanje je bil značilen ferplej, ob nekaj spopadih posameznikov, med katerimi so se tekom leta nabrali »neporavnani« tekmovalni računi, videli pa smo tudi dve zanimivi bitki. Organizatorji so pripravili tri starte. Najprej so na progo šle ženske, sledili so starejši tekači, zadnji pa so nastopili najhitrejši, mlajši tekači. Pri ženskah je Filipidesova Ana Uršič ob osvojitvi primorskega naslova vpisala drugo zmago v konkurenci PPT 2015 zapored, tako da si je precej izboljšala skupno uvrstitev. Sledili sta ji Marjetka Šibelja in Kristina Bele, četrta Janja Torkar Božič pa se je ob lepi uvrstitvi veselila tudi dokončanja serije osmih tekov in izpolnitve pogoja udeležbe. Ana je poskrbela, da se je čas zmagovalke tokrat spustil pod 20 minut, Kristina pa je svoj lanski izid izboljšala za štiri sekunde. V prvi moški tekmi, namenjeni veteranom, sta se merila Stojan Rodica in Robert Zrimšek. Na cilju bi skorajda potrebovali fotofiniš, zelo prav je zato prišla meritev v tisočinkah sekunde. Stojan je bil čez ciljno črto 65 tisočink pred Robertom. Med zmagovalci kategorij je bil tudi Edi Kutin, eden od dveh tekačev, ki sta letos odtekla prav vse teke PPT (drugi je Bojan Furlan). V teku članov je za pokale absolutno najboljših odločal troboj Boruta Albrehta (lani drugega), Nejca Lokarja in Aleša Suhadolnika. Začeli so skupaj, nato pa je Borut pospešil in si pritekel nekaj deset metrov prednosti. Ta je ostajala bolj ali manj nespremenjena, Nejc in Aleš sta tekla še naprej skupaj. V zadnjih dveh krogih se je Nejc poskusil približati Borutu, a je ta napad odbil in na cilj pritekel s petimi sekundami prednosti. Borut je bil z osvojitvijo naslova prvaka Primorske zelo zadovoljen, saj je v Koper prišel natanko s tem namenom; odpovedal se je namreč nastopu na državnem prvenstvu na 10 cestnih kilometrov v Slovenskih Konjicah. Svoj lanski čas je popravil za več kot pol minute. Letos bo v pokalu PPT še en tek, v Štanjelu (5. decembra 2015), vendar bodo izidi veljali za naslednjo tekmovalno sezono. Zaključek s podelitvijo priznanj bo sledil 22. novembra 2015 v Vrtojbi.
|
|
|
|
|
|
23. Tek ob Savi | |
|
LJUBLJANA 27 09 |
Športno društvo Ljubljana-Ježica je zadnjo septembrsko nedeljo pripravilo 23. izvedbo svojega Teka ob Savi. Na 1,5-, 4-, 10- in 20-kilometrski progi je teklo nekaj več kot 100 tekačev, kar organizatorji spričo številnih »konkurenčnih« tekov ocenjujejo kot zadovoljivo udeležbo. Tek je, kljub temu, da je bil tokratni datum nekoliko zgodnejši kot prejšnja leta, za marsikaterega tekača predstavljal preizkušnjo, kaj zmore v pripravah na Ljubljanski maraton.
Tekači so bili zelo zadovoljni z (ravninsko) traso, organizatorji pa so jim ponudili nekaj novosti. Za otroke tekačev so organizirali vrtec ob Savi, otroke je obiskal tudi konjiček, ki so ga lahko brezplačno jahali do onemoglosti, pekli so palačinke za vse, pijače pa tudi ni zmanjkalo (čaj, voda, sok). Najboljši so prejeli medalje, izžrebali pa so tudi 10 brezplačnih prijavnic za naslednji, 24. Tek ob Savi z letnico 2016 in 15 majic. Izidi in fotografije so na povezavi.
|
|
|
|
|
|
15. Vzpon na Hleviše | |
|
IDRIJA 26 09 |
Tekaško smučarski klub Idrija je zadnjo soboto v septembru petnajstič pripravil svoj Vzpon na Hleviše. Našteli so 138 tekačev (80) in kolesarjev (58), kar je rekordno veliko. Najhitrejša tekača sta bila Sandi Furlan in Saša Pisk. TSK Idrija letos slavi 15 let plodnega delovanja, ob smučarsko tekaški zimski prireditvi pa tradicionalno prireja tudi Vzpon na Hleviše. Letošnja tekaška proga je bila enaka kot prejšnja leta (5,8 km, 470 m vzpona), kolesarsko pa so zaradi velike luže (ki so ji bili tekači kos) nekoliko spremenili. Vodstvo kluba se je tokrat odločilo pripraviti tudi tek za otroke, na kilometrski progi je teklo 17 nadobudnih tekačev, ki so jih nato prepeljali na cilj članskih tekem pri koči na Hlevišah. Ker nastop mladih na začetku sezone še ni bil napovedan, ni vključen v točkovanje PGT 2015. Vodja prireditve Boštjan Brelih, tudi odličen kolesar, je za LT povedal, da so se tako odločili ob spoznanju, da prihodnost, tudi njihovega kluba, počiva na mladih, zato bodo otrokom v bodoče namenjali še več pozornosti. Njihovi nastopi so pokazali, da ob slovečih kolesarjih z Idrijskega v prihodnjih letih lahko pričakujemo tudi razvoj mladih gorskih tekačev. Na kolesu sta bila najhitrejša Luka Tavčar in Mirjam Frelih. Luka se je v preteklosti izkazal že tudi kot odličen gorski tekač, tokrat pa je zmagal na gorskem kolesu (vprašanje, kdo bi bil zmagovalec med tekači, če bi se Luka odločil za tek). Med tekači sta bila na cilju najprej Sandi Furlan iz ŠD Nanos, ki je prispeval prvih šest uvrščenih v moški absolutni razvrstitvi. To je bila prva Sandijeva zmaga, popolnoma zaslužena in pričakovana po seriji vzpenjajočih se tekaških dosežkov v tej sezoni. Drugi je bil Simon Strnad, že nekoliko utrujen od številnih nastopov, tretji pa specialist za tretja mesta Anej Likar. Anej se s še tremi kolegi bori za drugo mesto v skupni razvrstitvi in upa, da se bo tokrat izognil tretji stopnički. Če koga, potem na zadnjih dveh tekih PGT 2015, na Nanos in Učko, z gotovostjo lahko pričakujemo Simona, edinega z vsemi 19 dosedanjimi teki PGT. Med dekleti je zmagala domačinka, pa ne dolgoletna kraljica Hleviš Sergeja Lipušček, te tokrat na hribu ni bilo, temveč Saša Pisk. Na cilju je imela dobro minuto prednosti pred Cerkljanko Mihaelo Tušar, tretja pa je bila spet domačinka, 28-letna Anja Golob. Anja se ukvarja s številnimi športi, da bi se bolj posvetila gorskemu teku, pa za zdaj še ne razmišlja. Organizatorji so tekmovalcem razdelili praktična darila, najboljše pa še dodatno obdarovali.
Izidi:Absolutno, moški:
Absolutno, ženske:
Zmagovalci po kategorijah:ml. člani: Anej Likar člani: Sandi Furlan st. člani: Borut Malavašič (ŠD Nanos) ml. veterani: Simon Strnad (ŠD Nanos) veterani: Spartaco Brizzi (Trst) st. veterani: Boris Žigon (DLT Filipides) ml. članice: Sindis Čufer (TD Burja) članice: Saša Pisk st. članice: Kristina Mamič (Olimp) veteranke: Mihaela Tušar st. veteranke: Marija Moser ml. dečki: Staš Prezelj Trebše st. dečki: Anže Prezelj Trebše ml. deklice: Gaja Leban Jež (AD Posočje) st. deklice: Kristina Ipavec
Vsi izidi so na povezavi.
Sandi Furlan v zadnjih metrih vzpona, pred svojo prvo absolutno zmago na PGT.
Fotogalerija 1 je na povezavi. Fotogalerija 2 (tudi kolesarji) je na povezavi. Video je na povezavi. VJ |
|
|
|
|
|
Tek po ulicah Cerknega | |
|
CERKNO 19 09 |
Osnovna Šola Cerkno je tudi letos pripravili zaključno tekmo mladinskega pokala PPT. 19. septembra 2015 je po ulicah Cerknega teklo 159 mladih tekačev, med katerimi so bili posebno številni šolarji iz domače in idrijske osnovne šole ter člani AD Posočje in ŠD Hotedršica. Tolminci so bili najuspešnejši s sedmimi osvojenimi zlatimi medaljami, s štirimi so jim sledili domačini. Drugič zapored so zmagovalci dobivali unikatne sovice, simbole znanja in cerkljanske šole, izdelke dveh učiteljic spretnih prstov in živahne domišljije. Sovice spominjajo na tista darila, ki jih prejemajo zmagovalci na nekaterih največjih atletskih tekmovanjih po svetu, in prav primerno je, da pridejo v roke zmagovalcev na zadnji tekmi sezone. Le da bi bilo dobro sistem tekmovanja nekoliko dodelati, da bi povečali privlačnost tekme v Cerknem in ji dali dodatno težo. Tako kot že več let so namreč na tem tekoče in prijazno izvedenem tekmovanju pogrešali številne odlične mlade tekače in tekačice, ki so se na prejšnjih tekih z vso ihto potegovali za točke, do Cerknega pa razrešili večino dilem glede končnih uvrstitev – in zadnjo tekmo izpustili. Če bi – denimo – zadnja tekma nagrajevala z dvojnimi točkami, bi bili boji napeti do konca. In če bi še takoj po koncu tekme razglasili skupne zmagovalce, kar ne bi bilo pretežko, bi to bil precej privlačnejši tekaški dogodek, kot je sicer. V konkurenci najmlajših je bil Mathias Mlekuž eden redkih že znanih zmagovalcev, ki so vseeno prišli v Cerkno in zmagali še zadnjič v sezoni. Sledili so mu še Julija Kuzmin Delgiusto, Žana Sovdat in Denis Pašič. Cerkno je zaprlo dileme o zmagovalcih v štirih kategorijah. Ajda Sovdat je v letniku 2006 z zmago ostala na prvem mestu pred Lano Kokotec. Pino Sekač je nekoliko presenetljivo v zadnjem hipu skočil na prvo mesto pred Tobija Gaberščka v letniku 2002 (med njima ni samo tekmovalnost, temveč tudi prijateljstvo), tako da je Tobi s petimi zmagami iz petih nastopov obstal na drugem mestu. Prav tako v zadnjem hipu je prvo mesto osvojil Alen Cvijanovič v letniku 2001, kljub temu, da je Tanu Černigoju še malo pred tem kazalo bolje. Za skupno zmago bi v Cerknem potreboval drugo mesto, bil pa je tretji ... Četrta odločitev je padla brez boja, saj v letniku 2000 nista nastopili ne Tanja Žgajnar ne Blažka Ortar, obe s po dvema zmagama, s štirimi točkami prednosti pa je na koncu na vrhu obstala Tanja. Navedene skupne uvrstitve so še neuradne, počakajmo na uradne, ki bodo objavljene na spletni strani DLT Filipides. Zaključek sezone s podelitvijo priznanj bo sledil 22. novembra 2015 v Vrtojbi.
Izidi:Zmagovalci kategorij:Deklice 2008 in mlajše: Saša Peternelj (OŠ Cerkno) Deklice 2007: Lea Kenda Drekonja (AD Posočje) Deklice 2006: Ajda Sovdat (AD Posočje) Deklice 2005: Julija Kuzmin Delgiusto (AD Piran) Deklice 2004: Žana Sovdat (AD Posočje) Deklice 2003: Mara Mei Leban (AD Posočje) Deklice 2002: Kaja Lapanja (OŠ Cerkno) Deklice 2001: Kristina Ipavec (OŠ Idrija) Deklice 2000: Špela Zorjan (GFP Kranj) Dečki 2008 in mlajši: Mathias Mlekuž (TD Bovec) Dečki 2007: Izak Ziliani (AD Posočje) Dečki 2006: Aljoša Krajnc (SSK Ponikve) Dečki 2005: Nejc Špik (OŠ Cerkno) Dečki 2004: Anej Praprotnik (ŠD Hotedršica) Dečki 2003: Natan Maj Poženel (AD Posočje) Dečki 2002: Pino Sekač (AD Mass) Dečki 2001: Alen Cvijanovič (AD Posočje) Dečki 2000: Tilen Klinc (OŠ Cerkno) Vsi izidi so na povezavi.
Fotogalerija 1 je na povezavi.
VJ |
|
|
|
Postojnska stomajlerica | |
|
IZOLA 19 09 |
Zapis Mitje Volčanška, ki je zaradi poškodbe noge odstopil na 111. kilometru postojnske ultre SLO100 (milj). Postojnska »stomajlerica« bi morala ob drugem poskusu biti moj prvi uspešno pretečen tek na sto milj, zato je ob neuspehu seveda prisotno tudi manjše razočaranje, sploh ker sem bil realno dobro pripravljen in sem brez lažne skromnosti ciljal na visoko uvrstitev. Čeprav sem prvo kontrolno točko na Javorniku prečkal celo kot prvi na najdaljši razdalji, tempo ni bil prehud, bom pa očitno moral še precej izboljšati spuste, saj sem tudi tokrat precej časa izgubljal prav na strmih in tehnično nekoliko zahtevnejših delih proge. Proga je bila sicer po mojih pričakovanjih večinoma vendarle dokaj tekaška, in te dele sem dokaj dobro izkoriščal, čeprav sem že kmalu po 50. kilometru začutil bolečino, kot da bi me kdo bodel v spodnji zunanji del stopala. Kaj točno je bil vzrok, težko povem, sem pa zaradi bolečine začel čedalje manj pravilno postavljati levo nogo, kar je sprva vplivalo na hitrost teka, nazadnje pa povzročilo precej obsežno vnetje (k sreči se lepo sanira). Prav škoda glede na to, da je bilo vreme ugodno, mišice sveže in da nisem imel nobenih težav z želodcem, ki so me – denimo - poleg drugega ustavile na 100 milj Istre lani. Na splošno je bila proga zanimiva in raznolika, prostovoljci pa izredno prijazni, čeprav so mnogi med njimi morali skakati od ene okrepčevalnice do druge. Klobuk dol! Kljub temu se ne morem izogniti nekaterim konstruktivnim kritikam:
|
|
|
|
Srečanje članov in prijateljev PGT | |
|
NANOS 18 09 |
V petek zvečer, 18. septembra 2015, so se člani, prijatelji in simpatizerji Primorskih gorskih tekov zbrali na družabnem srečanju na pobočjih Nanosa. Pripravil ga je Ivo Kete, merjenje časov pa je bilo v rokah Emila Klobasa. Tokratno srečanje so popestrili z nočnim tekom po najstrmejši inačici vzpona na Nanos med Razdrtim in Plešo, dolžine 1800 metrov in z višinsko razliko 600 metrov. Ocena sodelujočih je bila, da bi ta proga utegnila postati eden od novih tekov PGT. Je drugačna od drugih v pokalu; kratka, a izjemno strma, podobno kot je bila pred leti proga na Kojco. Najhitrejši so bili Simon Strnad (27:05), Anej Likar (28:09) in Aleš Štor (28:27) med moškimi ter Ana Čufer (29:30), Marta Šorli (34:55) in Tea Bajc (37:08) med ženskami. Teklo je 16 tekačev in tekačic, ki so se nato skupaj podali še nekaj kilometrov naprej, do lovske koče na Nanosu, tam, kjer je cilj Teka na Nanos. Srečanje se je nadaljevalo z (ne predolgim, saj so v soboto večino čakale tekaške in delovne obveznosti) druženjem in prigrizkom. Ob tem je koordinator PGT Klavdij Čendak načel vprašanje uvajanja novosti v program PGT, saj se zaveda, da sicer dobro stoječi pokal potrebuje nenehne posodobitve in osvežitve, da bo privlačen za tekače. V prihodnji sezoni je tako mogoče pričakovati spet kaj novega v njegovi ponudbi.
Simon Strnad in Aleš Štor na progi.
VJ |
|
|
|
|
|
Na svetovno prvenstvo brez Kosoveljev | |
|
NOVA GORICA 17 09 |
Danes se slovenska reprezentanca odpravlja na svetovno gorskotekaško prvenstvo v Walesu. Po dolgem času v njem ni nobenega od Kosoveljev, ki so v zadnjem desetletju predstavljali jamstvo za vrhunske dosežke tudi v svetovnem merilu. V soboto, 19. septembra 2015, bo svetovna gorskotekaška zveza WMRA enaintridesetič delila medalje in pokale najboljšim tekačem na svetu. Med člani slovenske ekipe ne bo ne poškodovane Lucije Krkoč, lastnice letošnjega najboljšega slovenskega dosežka na mednarodni ravni (peta na EP na Portugalskem) ne katerega od treh Kosoveljev: Mateje, ki ima v lasti najboljšo slovensko uvrstitev na SP vseh časov (četrta na SP na Poljskem leta 2013), Mitje, dvakratnega svetovnega prvaka v gorskem maratonu, Edvina, njunega očeta in trenerja, na mednarodnih odpravah običajno tudi trenerja reprezentance. Tako okrnjena reprezentanca ima na papirju precej manj možnosti, da kateri od njenih članov pride do vrhunske uvrstitve med prvih deset, petnajst. Na osnovi rezultatov izbirne tekme na Voglu v Wales potujejo: mladinke Pia Bedene, Katja Podobnik in Lucija Šušteršič; mladinci Aljaž Božič, Maj Popelar in Tine Hren; članice Tina Kozjek, Maja Peperko, Sara Jaklič in Petra Tratnik; člani Peter Lamovec, Miran Cvet, Gašper Bregar, Marko Tratnik, Aleš Žontar in Matic Plaznik. Ko smo za odgovor na vprašanje, zakaj Kosoveljev tokrat ni v reprezentanci, zaprosili Edvina, je najprej diplomatsko odgovoril: »Ni nas bilo na izbirno tekmo.« Potem pa je le dodal: »Tako smo se odločili. Nekaj v delu gorskotekaškega združenja ne teče, kot bi moralo. Premalo se skrbi za potencial mladih, za katere bi se lahko naredilo več. Denarja je sicer malo, a z njim bi bilo mogoče narediti več, kot se. Imam občutek, da je pomembno samo to, da se izvede kakšno prvenstvo, ne pa, da se dvigne raven kakovosti mladih tekačev. Vsi pritiski in pričakovanja se zato osredotočijo na Mitjo, Matejo in Lucijo. Ob boljšem načrtovanju in strokovnem delu se naša odsotnost ne bi smela tako poznati. Ni strategije, vsaj jaz tako vidim, ni pa niti pravega odnosa do tekačev. Nihče se ne vpraša, kaj je s posameznimi tekači med letom, kako se pripravljajo, kaj potrebujejo.« Edvin je kritičen tudi do vrednotenja največjih prvenstev. »Na SP ne bi smel ravno vsak, tako se tekmovanje razvrednoti. Nekdo bi moral stati za izborom, slediti mladim in z njimi delati, jim pomagati pridobivati izkušnje, da kakovostno rastejo. Iz potencialov bi se s sistematičnim delom dalo doseči več, kar smo mi v preteklih letih dokazali. Toda potrebno je res veliko dela. Lahko bi povedal, koliko ur, koliko kilometrov je bilo vloženih v naše delo, da smo prišli do svetovnih rezultatov. Ogromno. In to delo je treba plačati, zagotoviti razmere za treniranje, pokriti stroške, plačati trenerje. Moti nas, da ni spoštovanja do našega dela.« V našem poročilu z izbirne tekne na Voglu smo napisali odgovor vodje slovenskega gorskega teka Toma Šarfa na vprašanje o odsotnosti Kosoveljev: »Ne vem, zakaj so se tako odločili in kakšni so njihovi cilji.« Kot je nam znano, se pogovor o tej temi po obvestilu Edvina Kosovelja Tomu Šarfu dva dneva pred tekmo na Voglu, da jih na izbirno tekmo ne bo, ni razvil. Medtem se Mitja pripravlja na Ljubljanski maraton, kjer namerava nastopiti na 42-kilometrski preizkušnji, Mateja pa išče rešitev za svoje kronične težave s stopalom. Gorski tek je tako pri Kosoveljih tačas potisnjen v ozadje. Tudi zato, ker jih je vodstvo Ljubljanskega maratona k sodelovanju povabilo na način, ki se jim zdi veliko bolj sprejemljiv od odnosa gorskotekaškega združenja ...
Mateja Kosovelj je najboljšo posamično uvrstitev Slovencev na svetovnem gorskotekaškem prvenstvu (tu niso šteta prvenstva v gorskem maratonu), četrto mesto, dosegla predlani. Z dobro pripravo in motivacijo bi letos lahko napadala prvo slovensko člansko medaljo. VJ |
|
|
|
|
|
20. Kraški tek | |
|
POVIR 12 09 |
Športno društvo Brinj je v Povirju tokrat pripravilo jubilejni Kraški tek, že 20. tekaško prireditev v tej vasi, kjer veliko dajo na rekreacijo. Odraslim tekačem so v želji, da praznovanje obeležijo s spremembo, namenili na novo zarisano progo, dolgo deset kilometrov, z dobrimi 200 metri vzponov. Zmagala sta Nejc Lokar in Monika Bajc. Teklo je 68 odraslih, kar je nekoliko razočaralo organizatorje, in 153 otrok, od tega jih je tretjino prispevala sežanska osnovna šola. Svoj delež k manjši prisotnosti (najboljših) mladih je prispevalo državno prvenstvo za pionirje v Celju. Pri odraslih je svoje najbrž naredila še druga novost, prestavitev ure tekmovanja. Običajni popoldanski urnik je postal zgodnejši, saj je mladina s starti začela ob 11., odrasli pa so se na progo podali ob 14. uri. Med moškimi je absolutno zmago pobral Nejc Lokar z minimalno prednostjo pred Tomažem Ferjančičem, ki pa si je zagotovil kategorijsko zmago. Tretji je bil triatlonec Aleš Suhadolnik. Med ženskami je Monika Bajc z zmago zaostala za 14 moškimi, 21 let starejša Kristina Bele je bila druga, še 12 let starejša Janja Torkar Božič pa je osvojila tretje mesto. Med šolarji sta bila s po tremi zmagami najuspešnejša ŠD Nanos in OŠ Sežana. Tekači so povečini menili, da je nova proga nekoliko težja od stare, skoraj enotnega mnenja pa so bili glede njene zanimivosti: je lepša, dinamična, teči po njej je užitek. Ob jubileju so razrezali torto in se spomnili (odsotnega) dolgoletnega vodje teka Petra Štoka, Andreju Godini so podelili priznanje za največ udeležb na tekih (19), ugotovili pa smo tudi, da je na startu vseh 20 let stal Konrad Božeglav. Prireditev je povezovala in tekače ogrevala Nika Godina, Petrova vnukinja. Družina Štok-Godina je zagotovo ena od povirskih družin, ki so Kraškemu teku vtisnile najgloblji pečat. Nika je pregledala podatke o zgodovini teka in povedala, da je na prvem teku sodelovalo 174 tekačev, zmagal pa je Edvin Kosovelj. Rekorda proge, ki sta v soboto odšla v zgodovino, pripadata Kosoveljem, Mitju in Mateji. Najbolj množična izvedba teka se ponaša s 480 tekači. Med vse tekače so izžrebali številne praktične nagrade, bogate so bile tudi nagrade za najboljše (kraška panceta ni manjkala). Kolegice in kolege tekače je s črnimi figami in grozdjem s svoje kmetije razvajal starosta Fabio Ivančič. Skupne pokalne uvrstitve so večinoma že dokončne, vsaj kar zadeva prva mesta. Odrasli imajo še dve tekmovanji, mladina pa le še eno, v Cerknem. Absolutna zmagovalca sta tako kot lani Marko in Petra Tratnik, ki ju v Povir ni bilo. V ženskih kategorijah so zmagovalke Tea Bajc, Sergeja Lipušček, Kristina Bele in Petra Tratnik, povirska zmagovalka Monika pa ima največ možnosti, da se jim pridruži, vendar ima manj tekov kot Rebeka Petrovčič in Niki Kmetec, ki si bosta po pričakovanjih razdelili drugo in tretje mesto (če Monika odteče še kakšen tek). Med moškimi so že prvaki Lucijan Lipušček, Cveto Tavčar, Robert Petrovčič, Stojan Rodica, Simon Strnad, Tomaž Ferjančič, Kristjan Ipavec, Marko Tratnik in Anej Likar. Cveto, Tomaž in Kristjan so si zmage zagotovili v Povirju. Odprti sta še dve vprašanji, v kategorijah 65-69 in 30-34 let. V prvi ima Boris Žigon sedem zmag, a teči bo moral še enkrat, da si zagotovi zlato pred Edijem Kutinom, v drugi pa sta kandidata z zmago Robert Žgavc in Andrej Velišček. Po Povirju so znane naslednje zmagovalke v mladinskih dekliških kategorijah: Sara Kopatin, Miša Sardoč, Žana Sovdat, Lara Likar, Pia Gerbec (Barbi Melihen je odšla na DP in ima zdaj en tek premalo). Ajda Sovdat in Lara Kokotec (letnik 2006) bosta o tem odločali v Cerknem, Julija Kuzmin Delgiusto in Lia Domevšček (2005) prav tako, enako pa velja tudi za dvoboj Tanje Žagar in Blažke Ortar (2000). Priznanja v kategoriji 2001 bodo zaradi premajhnega števila nastopov ostala nerazdeljena. Med fanti so zmagovalci: Mathias Mlekuž, Martin Leban, Rok Kopatin, Jan Žgur, Jan Franc Kopatin, Andrej Skočir, Tan Černigoj in Denis Pašič. Edino v letniku 2002 je vprašanje zmage še odprto, kandidata pa sta Pino Sekač in Tobi Gaberšček. Najbolj zanimiv je bil razplet v letniku 2004. Jan Franc Kopatin je pred Povirjem imel pet zmag na petih tekih in je moral samo še odteči šesti tek – in po pričakovanjih zmagati, čeprav zmaga ni bila nujna. Naletel pa je na Sežanca Aljaža Mavriča, ki je bil na cilju dobrih sedem sekund pred njim. To je bil pravzaprav njegov edini resni konkurent v vsej sezoni. Presenetljivi zmagovalec Aljaž je za LT povedal, da se s tekom ne ukvarja kaj veliko, igra pa nogomet (z 11 leti igra za selekcijo NK Tabor U-13). Za primorske teke doslej niti ni vedel, zdaj pa razmišlja, da bi prišel še na kakšnega.
Izidi:
Absolutno, moški:
|
|
|
|
|
|
22. Gorski tek na Črno prst | |
|
PODBRDO 05 09 |
Na 22. Gorskem teku Ivana Anderleta na Črno prst je zmagal popoln gorskotekaški začetnik, tretji je bil istrski osel, namesto serijskega zmagovalca Simona Aliča pa je na najvišjo stopničko stopila njegova partnerka. Naj pojasnimo uvodni stavek. Med 104 gorskimi tekači, ki so se udeležili kraljevskega primorskega gorskega teka na Črno prst (1320 m višine, 6,3 km dolžine), je bil vrh v oblake zavite gore najprej 20-letni Luka Kovačič iz Kranja, donedavnega odličen kolesar, član ekipe Sava. Luka je študent in zelo rad hodi v hribe, pred nekaj meseci pa ga je zamikalo, da se preizkusi še v gorskem teku. Začetnik torej, ki pa mu ne manjka odločnosti in samozavesti. Na cilju je bil dobre tri minute pred prvim zasledovalcem, v pogovoru za LT pa je povedal, da bi si želel srečanja s Simonom Aličem, legendo primorskih gorskih tekov (Simon je vikend namenil tekmi za svetovni pokal v Avstriji). Tako bi preveril, kam sodi. Vrh Črne prsti se je pokazalo, da sodi zelo visoko, in če bo v gorskem teku ostal – in se mu posvetil s primernim treningom -, bo lahko v najožjem kakovostnem vrhu v Sloveniji, morda pa tudi širše. Luka je tekel z lahkoto, že kmalu po startu naredil razliko, potem pa na podlagi podatkov višinomera ugibal, koliko je še do cilja (saj res, morda bi kakšna oznaka dolžine ali višine na progi ne bila odveč). To je po Simonu Strnadu in Roku Bratini v zadnjem času tretja visokokakovostna pridobitev slovenskega gorskega teka iz kolesarskih vrst. Njegovi vtisi na prireditvi so bili pozitivni, pohvalil je organizatorje iz Podbrda, ki so se tudi letos zelo potrudili. Na tretjem mestu najdemo Danijela Vinčeca, tokrat prvič pod imenom ekipe Istrski tovar (tovar je po istrsko osel). Njegov bron je bilo prvo žlahtnejše odličje te dobrovoljne, za zdaj še maloštevilne istrske druščine ljubiteljev teka pod dirigentsko paličico Edija Sorga iz Lucije (zaželeni so novi člani). Simona Aliča v Podbrdo tokrat ni bilo, zato pa je tekla njegova partnerka Irma Pivk. Simon ji je podpisal polno pooblastilo za zmagovanje, tako da na cilju ni bilo težav z ugotavljanjem njene uvrstitve: dve minuti prednosti pred Mihaelo Tušar, veteranko, ki je najmlajšo tekmovalko Ano Čufer pustila na tretjem mestu in tako še povečala svoje možnosti za osvojitev končnega prvega mesta v PGT 2015. Irma je letos v vrhunski formi, kar je nekajkrat dokazala tudi na tekmah v Italiji. Tudi tokrat je nastopil Peter Čufer, kot običajno s startno številko, enako številu tekov, ki jih je odtekel: (vseh) 22. Njegova boljša polovica Milojka pa je nosila številko 21. Uganili ste, to je bil njen 21. tek (»kaj sem pa takrat, ko so tekli prvič, vedela o tem teku!«). Kot že velikokrat se je tudi tokrat zgodilo, da je dež počakal vso tekmo. Ulilo se je šele, ko je večina tekačev že bila v dolini, nekatere pa je vendarle dodobra opralo pri spustu. Tuširanje je večini ugajalo, saj mraza ni bilo. Tokrat so zaključek s podelitvijo priznanj pripravili v prostorih gasilcev (brez gasilcev se pri nas nič ne zgodi, je bil komentar enega od domačinov). Prireditev je tudi tokrat imela dušo in investicija 12 evrov v startnino je bila plodna: spominska tehnična majica, ob običajnih okrepčevalnicah je tekače na Črni prsti pričakala sadna kupa, v dolini pa takšno kosilo, da marsikdo ni mogel pojesti vsega (jota, žganci, klobasa, kislo mleko), dodali pa so še pijačo, tudi pivo. Ob koncu so organizatorji Pušeljca gorskih tekov (KBK Kopačnica, Ratitovec, GM4O, Črna prst) razdelili 33 majic tekačem in tekačicam herojem, ki so letos odtekli vse štiri teke. Milojka Čufer je kolegice tekačice presenetila z lastnoročno izdelanimi pravimi pušeljci.
|
|
|
|
Tržačan Spartaco Brizzi je letos odtekel 13 tekov pokala PGT in mu (vsaj) tretje mesto med veterani ne more uiti.
|
|
Zupančič spet rekorder SPP | |
|
ANKARAN 04 09 |
Marjan Zupančič je med 28. avgustom in 4. septembrom 2015 600 kilometrov in 45.000 višinskih metrov Slovenske planinske poti pustil za sabo v sedmih dneh, osmih urah in devetih minutah. Ta čas (lahek za to, da si ga zapomniš) je za tri ure in 16 minut boljši od dosedanjega rekorda SPP Klemna Trilerja. Marjan je bil na cilju nenavadno čil, noge so sicer bile zatekle, na obrazu pa ni bilo videti naporov dobrega tedna na transverzali. Med spustom z zadnje vzpetine, Tinjana, se je Bohinjec celo uspel obriti. Spremljala ga je številna skupina kolegov, ki so skrbeli za družbo na poti in logistiko. Na cilju v Ankakranu je za Ljudstvo tekačev povedal: »To je bilo letos morda še tisto zadnje, kar sem naredil na trailih in gorskih tekih. Tekmoval sem malo več, za konec sezone pa sem se skoraj nepričakovano odločil, da grem po SPP. V nekaj dneh sem zbobnal skupaj druščino kolegov. Res noro! Velika večina je pomagala tako Trilerju kot meni, bilo pa je par izjem. Praktično sem letos zmagal povsod, kjer sem startal, razen na pripravljalnem teku za 100 milj Istre, na tekmi Zagreb-Čazma. Premagal me je Robert Radojković, za katerega nisem pričakoval, da je tako dober.« Marjan je zmagal na devetih od desetih letošnjih trailov. Fotogalerija je na povezavi.
VJ
|
|
|
|
4. Gorski tek na Angelsko goro | |
|
AJDOVŠČINA, OTLICA 30 08 |
Na četrtem teku na Angelsko goro, mimo Otliškega okna, ki ga pripravlja ŠKTD Sinji vrh Otlica, je zadnjo avgustovsko nedeljo teklo 68 tekačev in tekačic. Svojo drugo zmago na tej progi je vpisal Nejc Lokar, ob njem je slavila Ana Čufer. Otliška proga je ena najbolj strmih, če odštejemo zadnji del, ravninski kilometer. Dolga je namreč 3,7 kilometra, tekači pa premagajo 600 višinskih metrov od izvira Hublja nad Ajdovščino do vasi Otlica. In ta ravninski kilometer je odvzel zmago Urošu Vodopivcu, ki po vrnitvi na tekaške proge odlično obvladuje strmine, na ravnina pa zaradi poškodbe mišice ne uspe razviti dovolj visoke hitrosti. Uroš je strmino premagal s minuto prednosti pred Nejcem, za katerega je bil to prvi nastop po nekajtedenskem počitku zaradi poškodbe, potem pa je Nejc prestavil v najvišjo prestavo in si do cilja nabral osem sekund prednosti pred klubskim kolegom. Tretji je bil Simon Strnad, edini z vsemi odtečenimi teki v tej sezoni, tretje mesto pa mu je prineslo skupno zmago v pokalu. Tako je obranil lanski pokal, kljub temu, da so na sporedu še štiri tekme. S seboj je prinesel penino in po razglasitvi izidov je zamašek odprl pot mehurčkom ... Na stopničkah so bili trije člani ŠD Nanos, v deseterici pa so bili še trije. Sandi Furlan je dobil nehvaležno »leseno« medaljo za četrto mesto, peti je bil Istran Danijel Vinčec, ki ga to sezono bolj poredko vidimo na primorskih tekih ... Med ženskami Ana Čufer ni dovolila presenečenja, zmaga je bila prepričljiva, za njo pa na seznamu najhitrejših deklet najdemo tri veteranke s šestico v rojstnih datumih. Kaj sta za LT povedala zmagovalca, razkriva video, Drago Božič iz Podnanosa, letnik 1951, dobitnik brona med starejšimi veterani, pa je izjavil: »Tekmovanj se redko udeležujem, tečem zase. Danes sem po šestih mesecih odsotnosti treninga zaradi poškodbe kolena tekel umirjeno. S kolenom je zdaj vse v redu, brez treninga pa hitreje ni šlo.« A je bil njegov čas kljub temu zelo dober, niti 39 minut ni potreboval za progo. V najstarejši kategoriji so se izkazali vsi tekači, poseben aplavz bi si zaslužili Ivan Valentinčič, invalid z neizmerno voljo in veseljem do teka, in najstarejši gorski tekač na Primorskem Albert Lazar, letnik 1937. Na izvedbo teka ni bilo pripomb, pač pa je nekaj tekačev imelo težave pri iskanju poti do starta nad Ajdovščino, ki je prometno zelo nepregledna. Prihodnjič bi bilo dobro, če bi po mestu razpostavili še nekaj usmerjevalnih napisov0
|
|
|
|
|
|
14. Tek na Tabor | |
|
SEŽANA 29 08 |
ŠD Kraški tekači je, usklajeno s sežanskim občinskim praznikom, v soboto, 29. avgusta 2015, pripravilo 14. Tek na Tabor, veljaven za članske točke PPT. Zmagala sta Tomaž Ferjančič in Maja Škrlj. Dolgo je veljalo, bo tek 22. avgusta, potem pa so organizatorji naznanili, da zaradi uskladitve s programom občinskega praznovanja tek prelagajo za teden dni. Verjetno je tudi to vplivalo na skromnejšo udeležbo, našteli so namreč 57 tekačev. A so ti uživali v lepem vremenu in kraškem gostoljubju, ki ga je zaokrožil kozarec terana. Proga, z dolžino 7,5 kilometra ena krajših v PPT, vendar s 124 metri vzponov niti ne tako nezahtevna, je bila suha in prijetna za tekače, razen zadnjega dela, ki se vzpenja proti cilju in je izpostavljen pripeki. Veterana Tomaž Ferjančič, najhitrejši mesar v državi, in Simon Strnad, oba člana ŠD Nanos, sta se med tekom dogovorila, da pritečeta na cilj istočasno, in to sta tudi naredila. Toda strogi sodniki so pazili, kateri bo prej prek črte, nato pa prvo mesto prisodili Tomažu. Tretji je bil član DLT Filipides Borut Terčon, ki je zadnje čase v izvrstni formi. Med ženskami je prvo mesto presenetljivo, s skoraj polminutno prednostjo, osvojila na videz krhka, a odločna in žilava Maja Škrlj iz Šmarij (pri Sežani). Tako na seznam zmagovalk tekov PPT vpisujemo novo ime, saj Maja doslej še ni zmagala v absolutni konkurenci. Sama zase se ukvarja s tekom in kolesarjenjem, zadnje čase pa razmišlja, da bi se vključila v katerega od primorskih tekaških kolektivov, kjer bi v družbi in ob trenerski spremljavi poskusila na progah doseči še kaj več. Neuničljiva Sergeja Lipušček je za svoj izid izbrala same trojke, stopila pa na stopničko s številko 2, šest sekund za njo pa si je tretjo stopničko priborila Monika Bajc. Domačin Miran Markuža ni bil med najhitrejšimi, je pa že precej let stalni udeleženec Teka na Tabor. In tekov v soseščini, kot so povirski (naslednji za točke PPT – bodite pozorni, kajti urnik in članska proga prinašata novosti ), ajdovski, vipavski, petelinjski ... Za LT je povedal: »Tečem že več kot 15 let, dvakrat ali trikrat na teden po pet do deset kilometrov. Občasno prihajam na primorske teke, najbolj redno pa na sežanskega. Danes sem imel nekaj težav zaradi sonca, kajti sam treniram pod večer, na progo grem šele takrat, ko se zmrači, tečem ob pomoči javne razsvetljave. Najmlajša tekmovalka je bila Niki Kmetec, najstarejši pa je bil Fabio Ivančič, ki je s svoje kmetije kolegom tekačem prinesel sveže, slastno sadje. Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij:Ž +55: Stanka Batagelj (ŠD Tekači Vipavske doline) Ž 45-54: Sergeja Lipušček Ž 35-44: Kristina Bele (AK Pivka) Ž 25-34: Maja Škrlj Ž -24: Monika Bajc M +70: Lucijan Lipušček (DLT Filipides) M 65-69: Milan Doganoc (Pantera Logatec) M 60-64: Cveto Tavčar (ŠD Nanos) M 55-59: Miran Kavs (ŠD Kraški tekači) M 50-54: Stojan Rodica (ŠD Kraški tekači) M 45-49: Simon Strnad M 40-44: Tomaž Ferjančič M 35-39: Kristjan Ipavec (ŠD Nanos) M 30-34: Borut Morgan (BM1PRO sport) M 25-29: Borut Terčon M -24: Martin Volk (Sežana) Vsi izidi so na povezavi.
Miran Mrakuža je redni udeleženec Teka na Tabor.
Kraševka Kristina Tozon, sicer zobozdravnica z ordinacijo v Borovnici, je v Sežani osvojila bron, ne nedavnih svetovnih igrah medicincev pa je na razdaljah od 3000 m do polmaratona zbrala kar štiri medalje.
Šesterica najhitrejših v Sežani.
Fotogalerija je na povezavi.
Video je na povezavi. VJ |
|
|
|
|
|
Gorski tek Vogel 2015 | |
|
BOHINJ 23 08 |
Smučarsko društvo Bohinj je v sodelovanju z Združenjem za gorske teke pri Atletski zvezi Slovenije 23. avgusta 2015 na Voglu pripravilo gorski tek Vogel 2015. Tek je veljal za državno prvenstvo v disciplini gor-dol in za slovenski gorskotekaški pokal, pa tudi kot izbirna tekma za sestavo državne reprezentance za svetovno prvenstvo v gorskem teku v Veliki Britaniji (Wales, 19. septembra). V 14 kategorijah se je v čudovitem, ne prevročem vremenu merilo 91 tekačev in tekačic. Pogrešali smo številne iz kroga potencialnih kandidatov za reprezentanco (od Primorcev 2x Kosovelj, Krkoč, 2x Bratina, Čufer ...). Medtem ko je letos najuspešnejša med slovenskimi gorskimi tekači, Lucija Krkoč, peta na EP, poškodovana, pa ni povsem jasno, kaj je razlog odsotnosti Kosoveljev, ki zadnje desetletje Slovenijo držijo v krogu najmočnejših gorskotekaških držav. Še med tekmo na Voglu smo skušali od trenerja Edvina Kosovelja dobiti odgovor na vprašanje, kaj ja vzrok za njihovo odsotnost. Edvin se je izogibal neposrednemu odgovoru, iz njegovih besed pa je bilo čutiti nezadovoljstvo zaradi načina dela z najboljšimi tekači in tekačicami ter zaradi razmer v slovenskem gorskem teku nasploh. Medtem ko ima Mitja urejen vsaj status državnega uslužbenca na notranjem ministrstvu, je Mateja, prinašalka številnih velikih medalj v zadnjih osmih letih in med drugim lastnica najboljše posamične uvrstitve Slovencev na svetovnih prvenstvih v gorskem teku (4. mesto), povsem prepuščena sama sebi. V pogovorih s tekači na Voglu smo zaznali nezadovoljstvo nad načinom financiranja njihovega sodelovanja v reprezentanci (del stroškov nastopov plačujejo iz lastnega žepa), kar naj bi nekatere odvrnilo od sodelovanja. Razlogi za odsotnost z izbirne tekme in iz reprezentance verjetno torej niso samo poškodbe in posameznikom manj ustrezajoča konfiguracija prog, temveč tudi nekakšen bojkot. Vsekakor bo v primeru, da se do 19. septembra ne bo kaj bistveno spremenilo, Slovenija tokrat na SP imela manj možnosti za visoke uvrstitve, kot jih ima običajno. Za komentar odsotnosti nekaterih tekačev na izbirni tekmi smo zaprosili Toma Šarfa, prvega človeka slovenskega gorskega teka. Odgovoril je, da se mu udeležba na Voglu ne zdi slaba, saj se moramo zavedati majhnosti slovenske tekaške baze in omejenega izbora. Kosovelji so ga o neudeležbi na teku obvestili dva dneva pred tekmo, sam pa ne ve, zakaj so se tako odločili in kakšni so njihovi cilji. Glede interesa tekačev za nastop Šarf meni, da se seveda marsikomu zdi neprimerno, da mora sami plačevati letalske vozovnice, a denarja za vse ni dovolj. "Lahko peljemo pet najboljših, naš interes pa je, da gremo s celo ekipo. Kdo bo dober, bo dobil tako in tako vse plačano, kdor pač ne bo, bo delček stroškov nosil sam ... dodatna motivacija za vsakogar." Gremo nazaj na tekmo. Člani in veterani so tekli tri kroge, njihova proga je merila 12,3 kilometra, premagati pa so morali 690 višinskih metrov. Po oceni tekmovalcev, zlasti veteranov, je bila proga na Voglu zelo zahtevna in naporna, nekateri veterani so se zavzemali za zgolj dva namesto treh krogov. Tako je bilo tudi napovedano v prvih informacijah gorskotekaškega združenja, vendar pa je razpis kasneje prinesel tri kroge – in na dan tekme se tega seveda ne da spreminjati. Za državno prvenstvo je primerna ustrezno zahtevna proga, veterani pa imajo to »smolo«, da morajo – če želijo tekmovati s člani za uvrstitve, ki so samo absolutne – absolvirati dodatno zahtevnost. Nekaj težav je bilo z orientacijo tekačev, z usmerjanjem so na pomoč priskočili spremljevalci teka, sicer pa je bila prireditev dobro izpeljana. Tomo Šarf je za mikrofonom tekačem pojasnil, zakaj oznake niso bile povsod zadostne: »Organizatorji so sicer poskrbeli za oznake, toda potem so jih pol pojedle ovce in koze ...« V odsotnosti Mitje Kosovelja, ki bi bil verjetno favorit številka ena, je v boju za državni naslov premočno zmagal njegov vrstnik (oba sta letnik 1984) Peter Lamovec. Doktor znanost Peter Lamovec, da smo natančnejši. Peter je namreč – za razliko od Mitje, ki se je usmeril v tek in med drugim osvojil dva naslova članskega svetovnega prvaka med gorskimi maratonci – zagrizel v študij in doktoriral na področju ekologije. Povedel je Gašper Bregar (od nedavnega zaposlen za določen čas, kar je v današnjih časih sreča, vendar to tudi pomeni, da ima na voljo manj časa in energije za treniranje), iz kroga v krog pa je bil boljši Peter, ki je prešel v vodstvo in zmagal s poldrugo minuto prednosti, svojo moč na vzponih pa je unovčil tudi veteran Miran Cvet, na koncu za nekaj pičlih sekund hitrejši od Gašperja. Miran takšnega razpleta ni pričakoval, je povedal za Ljudstvo tekačev, saj je bilo na progi preveč spustov, ti pa mu ne ležijo. »Tekel bom povsem sproščen, da bi vpisal nekaj točk za pokalno uvrstitev, visoke uvrstitve pa ne pričakujem.« Razpletlo se je drugače, za seboj je pustil tako veliko mlajšega Gašperja kot Marka Tratnika in Aleša Žontarja, ki sta bolj od njega »narejena« za trail proge. Niti Simonu Aliču, podobno kot Miranu, ravninski odseki ne ustrezajo, a je s šestim mestom še v okviru uvrstitve v reprezentanco (vendar se ji bo odrekel, bolj ga zanima Red Bull 400). Simon Strnad je na devetem mestu zaokrožil četverico tekačev ŠD Nanos med desetimi, Metod Bregar, Gašperjev oče, pa je dodal krepek del družinskega uspeha na tekmi z uvrstitvijo na deseto mesto. Med ženskami (8,5 km, 470 v/m) je slavila Tina Kozjek. Na stopničkah sta se ji v slavju TK Šmarnogorska naveza pridružili kolegici Maja Peperko, ki pred tekmo zaradi utrujenosti prav tako ni imela visokih pričakovanj, in Sara Jaklič. Za zmagovalko Grintovca Karmen Klančnik je bila proga premalo strma, končala je na četrtem mestu, peta pa je bila Petra Tratnik.
|
|
|
|
|
|
Rok Bratina uživa v izjemnih strminah | |
|
TOLMIN 18 08 |
Trimesečno garanje v času zimske priprave tekaške baze se 21-letnemu gorskemu tekaču Roku Bratini iz Tolmina v teh poletnih tednih bogato obrestuje. Na Grintovcu je bil četrti, premagal je enega od dveh Kenijcev in bil drugi najuspešnejši Slovenec, za zmagovalcem Nejcem Kuharjem. V italijanski Susi (Red Bull K3) se je prvič spoprijel s trikilometrskim vzponom in si priboril šesto mesto, na skakalnici v češkem Harrachovu pa je bil deveti. Ti nastopi kažejo Rokovo usmeritev v specializacijo, ekstremno strme gorske teke. »Vertikalni kilometer mi leži. Vem, da se moram specializirati čimbolj ozko, da bom lahko dosegal vrhunske rezultate.«
Rok Bratina na letošnjem Grintovcu, kjer je bil četrti.
|
|
|
|
|
|
14. Vzpon na Široko | |
|
MOST NA SOČI 15 08 |
Športno kulturno turistično društvo Lom je na avgustovski praznični dan štirinajstič pripravilo Vzpon na Široko (600 m višinske razlike), prireditev, ki ji ob »gorskotekaška« in »kolesarska« zaradi izdatne pogostitve lahko dodamo še oznako »kulinarična«. Med 85 tekači sta bila najhitrejša Simon Alič in Mihaela Tušar, teklo pa je tudi sedem otrok.
Izidi:
|
|
|
|
|
|
Četrta izvedba Taležlaufa spet navdušila | |
|
BOHINJ 09 08 |
Nedeljsko dopoldne je kljub visokim temperaturam na obronke Jelovice privabilo kar 74 tekačev, ki so sodelovali na četrtem Nordix Taležlaufu.
Fotogalerija je na povezavi.
|
|
|
|
|
|
Klemen Triler rekordno po transverzali | |
|
ANKARAN 08 08 |
Gorenjec Klemen Triler, lastnik predzadnjega rekorda teka po Slovenski planinski poti (SPP), je z novim najboljšim dosežkom v soboto, 8. avgusta 2015, spet najhitrejši na transverzali. Novi rekord je sedem dni, 11 ur in 25 minut. Klemen se je na pot na začetku transverzale pri Mariboru podal 1. avgusta navsezgodaj, na cilj v Ankaran pa je prispel 8. avgusta popoldne. Z najdaljšo slovensko gorsko ultramaratonsko progo, dolgo skoraj 600 kilometrov, na kateri je za 45.500 metrov vzponov, je opravil debel dan prej kot prvič, predlanski rekord Marjana Zupančiča pa je izboljšal za tri ure in 19 minut. Za rekordni dosežek ni bila pomembna zgolj njegova fizična pripravljenost, bistven je bil prispevek spremljevalne ekipe, v kateri je vladala enkratna »kemija«. Po prihodu na cilj je 38-letni tekač in turni smučar za Ljudstvo tekačev povedal: »Presrečen sem, da mi je uspelo še drugič preteči SPP, zdaj še hitreje kot prvič. Bilo je naporno, bolj kot prvič, kljub temu pa sem na cilj prišel v boljšem stanju in z manj poškodbami. Noge so fajn razbite, ampak nobenih poškodb ni, tako da bom že čez nekaj dni sposoben delati in teči, to pa je najpomembnejše. Lahko povem, da je bilo nepozabno, Uroš Feldin in ekipa so me spremljali od starta do cilja, pomagalo je toliko prijateljev tekačev, da so se komaj zvrstili, tudi po šest, osem, deset jih je hkrati teklo z mano. Kemije je bila nenormalna. To, v kakšnem času sem prišel na cilj, je brezpredmetno. Bilo je ogromno pozitivne energije in prepričan sem, da se mladi iz tega lahko veliko naučijo.« Na facebooku je bil med prvimi, ki so Klemnu čestitali, dosedanji rekorder Marjan Zupančič. Pričakovati je, da bo Marjan pripravil svoj odgovor in da lahko kmalu pričakujemo nadaljevanje bitke za ta prestižni rekord.
Klemen Triler je dosežku v Ankaranu nazdravil tudi z vodo.
Rekorder z družino, ki ga je pričakala na cilju.
Klemnove noge so bile na cilju v kar dobrem stanju, z izjemo žuljev na stopalih.
Bistven element uspeha je bila spremljevalna ekipa. Vodil jo je izkušenejši Uroš Feldin, ki pa je priznal, da se je od Klemna marsičesa naučil.
Na zadnjem, primorskem delu poti.
Še nekaj korakov do cilja, v spremljavi slovenske zastave.
VJ, foto: Mitja Volčanšek, VJ |
|
|
|
|
|
18. Tek štirih srčnih mož okoli Bohinjskega jezera | |
|
BOHINJ 08 08 |
Bohinjci so v soboto, 8. avgusta 2015, v Ribčevem Lazu ob Bohinjskem jezeru osemnajstič izpeljali svoj tek, poimenovan po štirih prvopristopnikih (1778, Luka Korošec, Matevž Kos, Štefan Rožič, Lovrenc Willomitzer) na Triglav. Na cilju 12-kilometrskega teka so našteli 478 tekačev, zmagala pa sta Peter Kastelic, tako kot lani, in Petra Race. Tek sodi v okvir tekaške serije Gorenjska, moj planet, za tekače se je trudilo sto prostovoljcev. Dan, ki je napovedoval vročino do 36 stopinj Celzija, naj ne bi bil primeren za tekaške napore, toda Bohinj v soboto ni dosegel vseh napovedanih stopinj, kakšna je manjkala, proga pa je večinoma potekala po prijetni senci. Tek je bil prijeten, čeprav je bilo treba paziti na korenine, ki so povzročile marsikatero odrgnino dlani in kolen, po teku pa je jezero ponudilo nadvse dobrodošlo osvežitev. Ta tek vsako leto privablja številne Primorce, tako s severa (pripeljejo se z vlakom iz smeri Podbrda) kot juga, manjkala pa ni niti kakšna družina z Vipavskega. Da ne govorimo o Ljubljančanih, za katere je Bohinj priljubljena in ne preveč oddaljena izletniška točka. Presenetljivo množični so bili Istrani iz tekaškega društva Tekači z Obale in Modri dirkači v majicah Istrskega maratona. Te so, kot kaže, priljubljene med slovenskimi tekači, oblekla sta jih tudi dva od štirih tekačev zmagovalne četverice Denis Sitar, Lado Kveder, Andrej Medved, Franci Volkar, katere seštevek časov je bil najmanjši v konkurenci še trinajstih ekip. Tekači z Obale na tisti konec Slovenije zahajajo že nekaj let, tačas pa so sredi priprav na novembrski maratonski nastop v Palermu. Svoje tekaške dejavnosti skušajo čim pogosteje povezati z izletništvom in so videli že lep kos sveta. Med moškimi je zmagal Ljubljančan Peter Kastelic (39:50), zmagovalec letošnjega 10-kilometrskega teka (Korte-Izola) na BK2IM, pred Andrejem Medvedom (40:18) in Maticem Plaznikom (40:59). Peter se je pravkar vrnil s poletnega dopusta na severu Evrope, teka se je udeležil skupaj s svojo športno rekreativno skupino Gibit. Zmagal je brez treninga, pravzaprav je bil tek okrog Bohinjskega jezera njegov prvi trening na poti proti Ljubljanskemu maratonu, kjer namerava teči svoj drugi maraton. Tehnologija maratonskega treninga trdi, da je začel (pre)pozno, a nekdanji vrhunski srednjeprogaš zagotovo ve, kaj dela ... Med ženskami je bila najhitrejša Blejka Petra Race (48:03) pred Rani Škrabanja (49:11) in Lucijo Podlipnik (50:55), četrta je bila Mihaela Tušar. Organizatorji so zagotovili spominske majice, pri prehrani poskrbeli tudi za vegetarijance, nato pa z žrebom med tekače razdelili številne praktične nagrade. Za parkiranje so tekačem v tozadevno vedno problematičnem Bohinju zagotovili dovolj velik travnik.
Izidi so na povezavi.
Tek okrog alpskega jezera je svojevrstno doživetje, še zlasti, ker si tekač po opravljeni tekaški nalogi lahko privošči osvežujočo kopel.
Najhitrejša sta bila Peter in Petra. Priznanja je delil bohinjski župan Franc Kramar.
Fotogalerija je na povezavi.
VJ |
|
|
|
|
|
4. Šmarski tek | |
|
ŠMARJE PRI SEŽANI 01 08 |
ŠD Kraški tekači in vaška skupnost Šmarje pri Sežani je sta v soboto, 1. avgusta 2015, v sklopu Primorskih gorskih tekov pripravila 4. Šmarski tek. Tudi tokrat je bil tek v popoldanskih urah. Ravno pravšnja poletna (večerna) temperatura je omogočila hiter tek, kar so potrdili izidi. Uroš Vodopivec je v pokalu PGT zmagal tretjič zapored, ob tem pa za štiri sekunde popravil rekord proge. Pri ženskah je zmago izpred dveh let, prav tako z rekordom proge, ponovila Tržačanka Daniela Da Forno. Teklo je 95 tekačev. Organizacija teka je bila zvesta načelom kraške gostoljubnosti. To pomeni, da se je številna velika ekipa Stojana Rodice znova izjemno potrudila, odraz tega pa je bilo čutiti tako na progi kot pri pogostitvi in podelitvi priznanj. Stojan je kot vodja teka za Ljudstvo tekačev povedal: »Zopet sem zelo presenečen nad številom prijavljenih, glede na to, da je tek postavljen v čas, ko so dopusti na vrhuncu, ampak očitno tekači ne jemljejo dopustov. Zamisel, da bi tek prestavili na drug termin, bo treba temeljito, vsestransko preučiti«. Zmagovalec Uroš Vodopivec je na eni izmed hitrejših prog v pokalu (7,7 km, 275 v.m.) zelo dobro formo zadnjega obdobja potrdil s trojčkom zmag (Tek po Šentviški planoti, Tek na Bevkov vrh), v cilju pa takole strnil vtise: »Že takoj po startu sem tekel svoj tempo in tako sem že na začetku prvega vzpona ostal sam. Sicer sem čutil nekaj utrujenosti, ampak trenutna forma je očitno zelo dobra«. V ozadju si je v boju za stopničke drugo mesto, predvsem v drugem delu proge, pritekel Simon Strnad, ki tako drvi tudi k ubranitvi skupne zmage v pokalu. »To je že moja osma zmaga s polnim izkupičkom, glede na to, da Uroš ne tekmuje v pokalu, česar na začetku sezone sploh nisem pričakoval.« Anej Likar je imel ob dobrem teku tokrat nekaj smole v boju za četrto mesto. Tomažu Ferjančiču ni uspel konkurirati v zaključku, saj si je na enem izmed spustov zvil gleženj. »Smola, v tem trenutku upam samo, da zvin ni prehud, čeprav trenutno ne kaže najbolje,« je dejal v cilju. Tretji je bil Nejc Lokar, ki se je po nekajmesečni pavzi vrnil na proge primorskih tekov. Tekači ŠD Nanos so zasedli prvih osem mest. V ženski konkurenci je Petra Tratnik na drugem mestu za Danielo zaostala le za nekaj deset metrov. Na tretjem mestu je konkurenco popestrila Maja Škrlj, novinka v pokalu. Maja, ki se trenutno ukvarja bolj s kolesarstvom, je bila v cilju deležna podpore sotekačev, ki so v njej opazili tekaški talent. »Na progi me je šlo zelo dobro, več težav sem imela na spustu kot v klanec. V prihodnje se bom verjetno udeležila še katere tekme iz primorskih pokalov,« je povedala na cilju. Naslednja tekma PGT bo Tek na Široko (Most na Soči, 15. avgusta).
Izidi:Absolutno, moški:
Absolutno, ženske:
Zmagovalci po kategorijah:ml. člani: Anej Likar (ŠD Nanos) člani: Uroš Vodopivec st. člani: Tomaž Ferjančič (ŠD Nanos) ml. veterani: Simon Strnad veterani: Robert Petrovčič (AK Pivka) st. veterani: Rajko Stevanović (Avtomehanika Valant) ml. članice: Rebeka Petrovčič (AK Pivka) članice: Petra Tratnik st. članice: Kristina Bele (AK Pivka) veteranke: Daniela Da Forno st. veteranke: Rada Milič (ŠD Kraški tekači)
Vsi izidi so na povezavi.
Daniela Da Forno je po enoletni pavzi v Šmarjah spet zmagala.
Stojan Rodica je vodil prireditev, ob tem pa uspel tudi teči.
Fotogalerija je na povezavi.
Besedilo in foto: Matej Kolenc |
|
|
|
Stran 23 od 33
