|
|
Srečanje članov in prijateljev PGT | |
|
NANOS 18 09 |
V petek zvečer, 18. septembra 2015, so se člani, prijatelji in simpatizerji Primorskih gorskih tekov zbrali na družabnem srečanju na pobočjih Nanosa. Pripravil ga je Ivo Kete, merjenje časov pa je bilo v rokah Emila Klobasa. Tokratno srečanje so popestrili z nočnim tekom po najstrmejši inačici vzpona na Nanos med Razdrtim in Plešo, dolžine 1800 metrov in z višinsko razliko 600 metrov. Ocena sodelujočih je bila, da bi ta proga utegnila postati eden od novih tekov PGT. Je drugačna od drugih v pokalu; kratka, a izjemno strma, podobno kot je bila pred leti proga na Kojco. Najhitrejši so bili Simon Strnad (27:05), Anej Likar (28:09) in Aleš Štor (28:27) med moškimi ter Ana Čufer (29:30), Marta Šorli (34:55) in Tea Bajc (37:08) med ženskami. Teklo je 16 tekačev in tekačic, ki so se nato skupaj podali še nekaj kilometrov naprej, do lovske koče na Nanosu, tam, kjer je cilj Teka na Nanos. Srečanje se je nadaljevalo z (ne predolgim, saj so v soboto večino čakale tekaške in delovne obveznosti) druženjem in prigrizkom. Ob tem je koordinator PGT Klavdij Čendak načel vprašanje uvajanja novosti v program PGT, saj se zaveda, da sicer dobro stoječi pokal potrebuje nenehne posodobitve in osvežitve, da bo privlačen za tekače. V prihodnji sezoni je tako mogoče pričakovati spet kaj novega v njegovi ponudbi.
Simon Strnad in Aleš Štor na progi.
VJ |
|
|
|
|
|
Na svetovno prvenstvo brez Kosoveljev | |
|
NOVA GORICA 17 09 |
Danes se slovenska reprezentanca odpravlja na svetovno gorskotekaško prvenstvo v Walesu. Po dolgem času v njem ni nobenega od Kosoveljev, ki so v zadnjem desetletju predstavljali jamstvo za vrhunske dosežke tudi v svetovnem merilu. V soboto, 19. septembra 2015, bo svetovna gorskotekaška zveza WMRA enaintridesetič delila medalje in pokale najboljšim tekačem na svetu. Med člani slovenske ekipe ne bo ne poškodovane Lucije Krkoč, lastnice letošnjega najboljšega slovenskega dosežka na mednarodni ravni (peta na EP na Portugalskem) ne katerega od treh Kosoveljev: Mateje, ki ima v lasti najboljšo slovensko uvrstitev na SP vseh časov (četrta na SP na Poljskem leta 2013), Mitje, dvakratnega svetovnega prvaka v gorskem maratonu, Edvina, njunega očeta in trenerja, na mednarodnih odpravah običajno tudi trenerja reprezentance. Tako okrnjena reprezentanca ima na papirju precej manj možnosti, da kateri od njenih članov pride do vrhunske uvrstitve med prvih deset, petnajst. Na osnovi rezultatov izbirne tekme na Voglu v Wales potujejo: mladinke Pia Bedene, Katja Podobnik in Lucija Šušteršič; mladinci Aljaž Božič, Maj Popelar in Tine Hren; članice Tina Kozjek, Maja Peperko, Sara Jaklič in Petra Tratnik; člani Peter Lamovec, Miran Cvet, Gašper Bregar, Marko Tratnik, Aleš Žontar in Matic Plaznik. Ko smo za odgovor na vprašanje, zakaj Kosoveljev tokrat ni v reprezentanci, zaprosili Edvina, je najprej diplomatsko odgovoril: »Ni nas bilo na izbirno tekmo.« Potem pa je le dodal: »Tako smo se odločili. Nekaj v delu gorskotekaškega združenja ne teče, kot bi moralo. Premalo se skrbi za potencial mladih, za katere bi se lahko naredilo več. Denarja je sicer malo, a z njim bi bilo mogoče narediti več, kot se. Imam občutek, da je pomembno samo to, da se izvede kakšno prvenstvo, ne pa, da se dvigne raven kakovosti mladih tekačev. Vsi pritiski in pričakovanja se zato osredotočijo na Mitjo, Matejo in Lucijo. Ob boljšem načrtovanju in strokovnem delu se naša odsotnost ne bi smela tako poznati. Ni strategije, vsaj jaz tako vidim, ni pa niti pravega odnosa do tekačev. Nihče se ne vpraša, kaj je s posameznimi tekači med letom, kako se pripravljajo, kaj potrebujejo.« Edvin je kritičen tudi do vrednotenja največjih prvenstev. »Na SP ne bi smel ravno vsak, tako se tekmovanje razvrednoti. Nekdo bi moral stati za izborom, slediti mladim in z njimi delati, jim pomagati pridobivati izkušnje, da kakovostno rastejo. Iz potencialov bi se s sistematičnim delom dalo doseči več, kar smo mi v preteklih letih dokazali. Toda potrebno je res veliko dela. Lahko bi povedal, koliko ur, koliko kilometrov je bilo vloženih v naše delo, da smo prišli do svetovnih rezultatov. Ogromno. In to delo je treba plačati, zagotoviti razmere za treniranje, pokriti stroške, plačati trenerje. Moti nas, da ni spoštovanja do našega dela.« V našem poročilu z izbirne tekne na Voglu smo napisali odgovor vodje slovenskega gorskega teka Toma Šarfa na vprašanje o odsotnosti Kosoveljev: »Ne vem, zakaj so se tako odločili in kakšni so njihovi cilji.« Kot je nam znano, se pogovor o tej temi po obvestilu Edvina Kosovelja Tomu Šarfu dva dneva pred tekmo na Voglu, da jih na izbirno tekmo ne bo, ni razvil. Medtem se Mitja pripravlja na Ljubljanski maraton, kjer namerava nastopiti na 42-kilometrski preizkušnji, Mateja pa išče rešitev za svoje kronične težave s stopalom. Gorski tek je tako pri Kosoveljih tačas potisnjen v ozadje. Tudi zato, ker jih je vodstvo Ljubljanskega maratona k sodelovanju povabilo na način, ki se jim zdi veliko bolj sprejemljiv od odnosa gorskotekaškega združenja ...
Mateja Kosovelj je najboljšo posamično uvrstitev Slovencev na svetovnem gorskotekaškem prvenstvu (tu niso šteta prvenstva v gorskem maratonu), četrto mesto, dosegla predlani. Z dobro pripravo in motivacijo bi letos lahko napadala prvo slovensko člansko medaljo. VJ |
|
|
|
|
|
20. Kraški tek | |
|
POVIR 12 09 |
Športno društvo Brinj je v Povirju tokrat pripravilo jubilejni Kraški tek, že 20. tekaško prireditev v tej vasi, kjer veliko dajo na rekreacijo. Odraslim tekačem so v želji, da praznovanje obeležijo s spremembo, namenili na novo zarisano progo, dolgo deset kilometrov, z dobrimi 200 metri vzponov. Zmagala sta Nejc Lokar in Monika Bajc. Teklo je 68 odraslih, kar je nekoliko razočaralo organizatorje, in 153 otrok, od tega jih je tretjino prispevala sežanska osnovna šola. Svoj delež k manjši prisotnosti (najboljših) mladih je prispevalo državno prvenstvo za pionirje v Celju. Pri odraslih je svoje najbrž naredila še druga novost, prestavitev ure tekmovanja. Običajni popoldanski urnik je postal zgodnejši, saj je mladina s starti začela ob 11., odrasli pa so se na progo podali ob 14. uri. Med moškimi je absolutno zmago pobral Nejc Lokar z minimalno prednostjo pred Tomažem Ferjančičem, ki pa si je zagotovil kategorijsko zmago. Tretji je bil triatlonec Aleš Suhadolnik. Med ženskami je Monika Bajc z zmago zaostala za 14 moškimi, 21 let starejša Kristina Bele je bila druga, še 12 let starejša Janja Torkar Božič pa je osvojila tretje mesto. Med šolarji sta bila s po tremi zmagami najuspešnejša ŠD Nanos in OŠ Sežana. Tekači so povečini menili, da je nova proga nekoliko težja od stare, skoraj enotnega mnenja pa so bili glede njene zanimivosti: je lepša, dinamična, teči po njej je užitek. Ob jubileju so razrezali torto in se spomnili (odsotnega) dolgoletnega vodje teka Petra Štoka, Andreju Godini so podelili priznanje za največ udeležb na tekih (19), ugotovili pa smo tudi, da je na startu vseh 20 let stal Konrad Božeglav. Prireditev je povezovala in tekače ogrevala Nika Godina, Petrova vnukinja. Družina Štok-Godina je zagotovo ena od povirskih družin, ki so Kraškemu teku vtisnile najgloblji pečat. Nika je pregledala podatke o zgodovini teka in povedala, da je na prvem teku sodelovalo 174 tekačev, zmagal pa je Edvin Kosovelj. Rekorda proge, ki sta v soboto odšla v zgodovino, pripadata Kosoveljem, Mitju in Mateji. Najbolj množična izvedba teka se ponaša s 480 tekači. Med vse tekače so izžrebali številne praktične nagrade, bogate so bile tudi nagrade za najboljše (kraška panceta ni manjkala). Kolegice in kolege tekače je s črnimi figami in grozdjem s svoje kmetije razvajal starosta Fabio Ivančič. Skupne pokalne uvrstitve so večinoma že dokončne, vsaj kar zadeva prva mesta. Odrasli imajo še dve tekmovanji, mladina pa le še eno, v Cerknem. Absolutna zmagovalca sta tako kot lani Marko in Petra Tratnik, ki ju v Povir ni bilo. V ženskih kategorijah so zmagovalke Tea Bajc, Sergeja Lipušček, Kristina Bele in Petra Tratnik, povirska zmagovalka Monika pa ima največ možnosti, da se jim pridruži, vendar ima manj tekov kot Rebeka Petrovčič in Niki Kmetec, ki si bosta po pričakovanjih razdelili drugo in tretje mesto (če Monika odteče še kakšen tek). Med moškimi so že prvaki Lucijan Lipušček, Cveto Tavčar, Robert Petrovčič, Stojan Rodica, Simon Strnad, Tomaž Ferjančič, Kristjan Ipavec, Marko Tratnik in Anej Likar. Cveto, Tomaž in Kristjan so si zmage zagotovili v Povirju. Odprti sta še dve vprašanji, v kategorijah 65-69 in 30-34 let. V prvi ima Boris Žigon sedem zmag, a teči bo moral še enkrat, da si zagotovi zlato pred Edijem Kutinom, v drugi pa sta kandidata z zmago Robert Žgavc in Andrej Velišček. Po Povirju so znane naslednje zmagovalke v mladinskih dekliških kategorijah: Sara Kopatin, Miša Sardoč, Žana Sovdat, Lara Likar, Pia Gerbec (Barbi Melihen je odšla na DP in ima zdaj en tek premalo). Ajda Sovdat in Lara Kokotec (letnik 2006) bosta o tem odločali v Cerknem, Julija Kuzmin Delgiusto in Lia Domevšček (2005) prav tako, enako pa velja tudi za dvoboj Tanje Žagar in Blažke Ortar (2000). Priznanja v kategoriji 2001 bodo zaradi premajhnega števila nastopov ostala nerazdeljena. Med fanti so zmagovalci: Mathias Mlekuž, Martin Leban, Rok Kopatin, Jan Žgur, Jan Franc Kopatin, Andrej Skočir, Tan Černigoj in Denis Pašič. Edino v letniku 2002 je vprašanje zmage še odprto, kandidata pa sta Pino Sekač in Tobi Gaberšček. Najbolj zanimiv je bil razplet v letniku 2004. Jan Franc Kopatin je pred Povirjem imel pet zmag na petih tekih in je moral samo še odteči šesti tek – in po pričakovanjih zmagati, čeprav zmaga ni bila nujna. Naletel pa je na Sežanca Aljaža Mavriča, ki je bil na cilju dobrih sedem sekund pred njim. To je bil pravzaprav njegov edini resni konkurent v vsej sezoni. Presenetljivi zmagovalec Aljaž je za LT povedal, da se s tekom ne ukvarja kaj veliko, igra pa nogomet (z 11 leti igra za selekcijo NK Tabor U-13). Za primorske teke doslej niti ni vedel, zdaj pa razmišlja, da bi prišel še na kakšnega.
Izidi:
Absolutno, moški:
|
|
|
|
|
|
22. Gorski tek na Črno prst | |
|
PODBRDO 05 09 |
Na 22. Gorskem teku Ivana Anderleta na Črno prst je zmagal popoln gorskotekaški začetnik, tretji je bil istrski osel, namesto serijskega zmagovalca Simona Aliča pa je na najvišjo stopničko stopila njegova partnerka. Naj pojasnimo uvodni stavek. Med 104 gorskimi tekači, ki so se udeležili kraljevskega primorskega gorskega teka na Črno prst (1320 m višine, 6,3 km dolžine), je bil vrh v oblake zavite gore najprej 20-letni Luka Kovačič iz Kranja, donedavnega odličen kolesar, član ekipe Sava. Luka je študent in zelo rad hodi v hribe, pred nekaj meseci pa ga je zamikalo, da se preizkusi še v gorskem teku. Začetnik torej, ki pa mu ne manjka odločnosti in samozavesti. Na cilju je bil dobre tri minute pred prvim zasledovalcem, v pogovoru za LT pa je povedal, da bi si želel srečanja s Simonom Aličem, legendo primorskih gorskih tekov (Simon je vikend namenil tekmi za svetovni pokal v Avstriji). Tako bi preveril, kam sodi. Vrh Črne prsti se je pokazalo, da sodi zelo visoko, in če bo v gorskem teku ostal – in se mu posvetil s primernim treningom -, bo lahko v najožjem kakovostnem vrhu v Sloveniji, morda pa tudi širše. Luka je tekel z lahkoto, že kmalu po startu naredil razliko, potem pa na podlagi podatkov višinomera ugibal, koliko je še do cilja (saj res, morda bi kakšna oznaka dolžine ali višine na progi ne bila odveč). To je po Simonu Strnadu in Roku Bratini v zadnjem času tretja visokokakovostna pridobitev slovenskega gorskega teka iz kolesarskih vrst. Njegovi vtisi na prireditvi so bili pozitivni, pohvalil je organizatorje iz Podbrda, ki so se tudi letos zelo potrudili. Na tretjem mestu najdemo Danijela Vinčeca, tokrat prvič pod imenom ekipe Istrski tovar (tovar je po istrsko osel). Njegov bron je bilo prvo žlahtnejše odličje te dobrovoljne, za zdaj še maloštevilne istrske druščine ljubiteljev teka pod dirigentsko paličico Edija Sorga iz Lucije (zaželeni so novi člani). Simona Aliča v Podbrdo tokrat ni bilo, zato pa je tekla njegova partnerka Irma Pivk. Simon ji je podpisal polno pooblastilo za zmagovanje, tako da na cilju ni bilo težav z ugotavljanjem njene uvrstitve: dve minuti prednosti pred Mihaelo Tušar, veteranko, ki je najmlajšo tekmovalko Ano Čufer pustila na tretjem mestu in tako še povečala svoje možnosti za osvojitev končnega prvega mesta v PGT 2015. Irma je letos v vrhunski formi, kar je nekajkrat dokazala tudi na tekmah v Italiji. Tudi tokrat je nastopil Peter Čufer, kot običajno s startno številko, enako številu tekov, ki jih je odtekel: (vseh) 22. Njegova boljša polovica Milojka pa je nosila številko 21. Uganili ste, to je bil njen 21. tek (»kaj sem pa takrat, ko so tekli prvič, vedela o tem teku!«). Kot že velikokrat se je tudi tokrat zgodilo, da je dež počakal vso tekmo. Ulilo se je šele, ko je večina tekačev že bila v dolini, nekatere pa je vendarle dodobra opralo pri spustu. Tuširanje je večini ugajalo, saj mraza ni bilo. Tokrat so zaključek s podelitvijo priznanj pripravili v prostorih gasilcev (brez gasilcev se pri nas nič ne zgodi, je bil komentar enega od domačinov). Prireditev je tudi tokrat imela dušo in investicija 12 evrov v startnino je bila plodna: spominska tehnična majica, ob običajnih okrepčevalnicah je tekače na Črni prsti pričakala sadna kupa, v dolini pa takšno kosilo, da marsikdo ni mogel pojesti vsega (jota, žganci, klobasa, kislo mleko), dodali pa so še pijačo, tudi pivo. Ob koncu so organizatorji Pušeljca gorskih tekov (KBK Kopačnica, Ratitovec, GM4O, Črna prst) razdelili 33 majic tekačem in tekačicam herojem, ki so letos odtekli vse štiri teke. Milojka Čufer je kolegice tekačice presenetila z lastnoročno izdelanimi pravimi pušeljci.
|
|
|
|
Tržačan Spartaco Brizzi je letos odtekel 13 tekov pokala PGT in mu (vsaj) tretje mesto med veterani ne more uiti.
|
|
Zupančič spet rekorder SPP | |
|
ANKARAN 04 09 |
Marjan Zupančič je med 28. avgustom in 4. septembrom 2015 600 kilometrov in 45.000 višinskih metrov Slovenske planinske poti pustil za sabo v sedmih dneh, osmih urah in devetih minutah. Ta čas (lahek za to, da si ga zapomniš) je za tri ure in 16 minut boljši od dosedanjega rekorda SPP Klemna Trilerja. Marjan je bil na cilju nenavadno čil, noge so sicer bile zatekle, na obrazu pa ni bilo videti naporov dobrega tedna na transverzali. Med spustom z zadnje vzpetine, Tinjana, se je Bohinjec celo uspel obriti. Spremljala ga je številna skupina kolegov, ki so skrbeli za družbo na poti in logistiko. Na cilju v Ankakranu je za Ljudstvo tekačev povedal: »To je bilo letos morda še tisto zadnje, kar sem naredil na trailih in gorskih tekih. Tekmoval sem malo več, za konec sezone pa sem se skoraj nepričakovano odločil, da grem po SPP. V nekaj dneh sem zbobnal skupaj druščino kolegov. Res noro! Velika večina je pomagala tako Trilerju kot meni, bilo pa je par izjem. Praktično sem letos zmagal povsod, kjer sem startal, razen na pripravljalnem teku za 100 milj Istre, na tekmi Zagreb-Čazma. Premagal me je Robert Radojković, za katerega nisem pričakoval, da je tako dober.« Marjan je zmagal na devetih od desetih letošnjih trailov. Fotogalerija je na povezavi.
VJ
|
|
|
|
4. Gorski tek na Angelsko goro | |
|
AJDOVŠČINA, OTLICA 30 08 |
Na četrtem teku na Angelsko goro, mimo Otliškega okna, ki ga pripravlja ŠKTD Sinji vrh Otlica, je zadnjo avgustovsko nedeljo teklo 68 tekačev in tekačic. Svojo drugo zmago na tej progi je vpisal Nejc Lokar, ob njem je slavila Ana Čufer. Otliška proga je ena najbolj strmih, če odštejemo zadnji del, ravninski kilometer. Dolga je namreč 3,7 kilometra, tekači pa premagajo 600 višinskih metrov od izvira Hublja nad Ajdovščino do vasi Otlica. In ta ravninski kilometer je odvzel zmago Urošu Vodopivcu, ki po vrnitvi na tekaške proge odlično obvladuje strmine, na ravnina pa zaradi poškodbe mišice ne uspe razviti dovolj visoke hitrosti. Uroš je strmino premagal s minuto prednosti pred Nejcem, za katerega je bil to prvi nastop po nekajtedenskem počitku zaradi poškodbe, potem pa je Nejc prestavil v najvišjo prestavo in si do cilja nabral osem sekund prednosti pred klubskim kolegom. Tretji je bil Simon Strnad, edini z vsemi odtečenimi teki v tej sezoni, tretje mesto pa mu je prineslo skupno zmago v pokalu. Tako je obranil lanski pokal, kljub temu, da so na sporedu še štiri tekme. S seboj je prinesel penino in po razglasitvi izidov je zamašek odprl pot mehurčkom ... Na stopničkah so bili trije člani ŠD Nanos, v deseterici pa so bili še trije. Sandi Furlan je dobil nehvaležno »leseno« medaljo za četrto mesto, peti je bil Istran Danijel Vinčec, ki ga to sezono bolj poredko vidimo na primorskih tekih ... Med ženskami Ana Čufer ni dovolila presenečenja, zmaga je bila prepričljiva, za njo pa na seznamu najhitrejših deklet najdemo tri veteranke s šestico v rojstnih datumih. Kaj sta za LT povedala zmagovalca, razkriva video, Drago Božič iz Podnanosa, letnik 1951, dobitnik brona med starejšimi veterani, pa je izjavil: »Tekmovanj se redko udeležujem, tečem zase. Danes sem po šestih mesecih odsotnosti treninga zaradi poškodbe kolena tekel umirjeno. S kolenom je zdaj vse v redu, brez treninga pa hitreje ni šlo.« A je bil njegov čas kljub temu zelo dober, niti 39 minut ni potreboval za progo. V najstarejši kategoriji so se izkazali vsi tekači, poseben aplavz bi si zaslužili Ivan Valentinčič, invalid z neizmerno voljo in veseljem do teka, in najstarejši gorski tekač na Primorskem Albert Lazar, letnik 1937. Na izvedbo teka ni bilo pripomb, pač pa je nekaj tekačev imelo težave pri iskanju poti do starta nad Ajdovščino, ki je prometno zelo nepregledna. Prihodnjič bi bilo dobro, če bi po mestu razpostavili še nekaj usmerjevalnih napisov0
|
|
|
|
|
|
14. Tek na Tabor | |
|
SEŽANA 29 08 |
ŠD Kraški tekači je, usklajeno s sežanskim občinskim praznikom, v soboto, 29. avgusta 2015, pripravilo 14. Tek na Tabor, veljaven za članske točke PPT. Zmagala sta Tomaž Ferjančič in Maja Škrlj. Dolgo je veljalo, bo tek 22. avgusta, potem pa so organizatorji naznanili, da zaradi uskladitve s programom občinskega praznovanja tek prelagajo za teden dni. Verjetno je tudi to vplivalo na skromnejšo udeležbo, našteli so namreč 57 tekačev. A so ti uživali v lepem vremenu in kraškem gostoljubju, ki ga je zaokrožil kozarec terana. Proga, z dolžino 7,5 kilometra ena krajših v PPT, vendar s 124 metri vzponov niti ne tako nezahtevna, je bila suha in prijetna za tekače, razen zadnjega dela, ki se vzpenja proti cilju in je izpostavljen pripeki. Veterana Tomaž Ferjančič, najhitrejši mesar v državi, in Simon Strnad, oba člana ŠD Nanos, sta se med tekom dogovorila, da pritečeta na cilj istočasno, in to sta tudi naredila. Toda strogi sodniki so pazili, kateri bo prej prek črte, nato pa prvo mesto prisodili Tomažu. Tretji je bil član DLT Filipides Borut Terčon, ki je zadnje čase v izvrstni formi. Med ženskami je prvo mesto presenetljivo, s skoraj polminutno prednostjo, osvojila na videz krhka, a odločna in žilava Maja Škrlj iz Šmarij (pri Sežani). Tako na seznam zmagovalk tekov PPT vpisujemo novo ime, saj Maja doslej še ni zmagala v absolutni konkurenci. Sama zase se ukvarja s tekom in kolesarjenjem, zadnje čase pa razmišlja, da bi se vključila v katerega od primorskih tekaških kolektivov, kjer bi v družbi in ob trenerski spremljavi poskusila na progah doseči še kaj več. Neuničljiva Sergeja Lipušček je za svoj izid izbrala same trojke, stopila pa na stopničko s številko 2, šest sekund za njo pa si je tretjo stopničko priborila Monika Bajc. Domačin Miran Markuža ni bil med najhitrejšimi, je pa že precej let stalni udeleženec Teka na Tabor. In tekov v soseščini, kot so povirski (naslednji za točke PPT – bodite pozorni, kajti urnik in članska proga prinašata novosti ), ajdovski, vipavski, petelinjski ... Za LT je povedal: »Tečem že več kot 15 let, dvakrat ali trikrat na teden po pet do deset kilometrov. Občasno prihajam na primorske teke, najbolj redno pa na sežanskega. Danes sem imel nekaj težav zaradi sonca, kajti sam treniram pod večer, na progo grem šele takrat, ko se zmrači, tečem ob pomoči javne razsvetljave. Najmlajša tekmovalka je bila Niki Kmetec, najstarejši pa je bil Fabio Ivančič, ki je s svoje kmetije kolegom tekačem prinesel sveže, slastno sadje. Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij:Ž +55: Stanka Batagelj (ŠD Tekači Vipavske doline) Ž 45-54: Sergeja Lipušček Ž 35-44: Kristina Bele (AK Pivka) Ž 25-34: Maja Škrlj Ž -24: Monika Bajc M +70: Lucijan Lipušček (DLT Filipides) M 65-69: Milan Doganoc (Pantera Logatec) M 60-64: Cveto Tavčar (ŠD Nanos) M 55-59: Miran Kavs (ŠD Kraški tekači) M 50-54: Stojan Rodica (ŠD Kraški tekači) M 45-49: Simon Strnad M 40-44: Tomaž Ferjančič M 35-39: Kristjan Ipavec (ŠD Nanos) M 30-34: Borut Morgan (BM1PRO sport) M 25-29: Borut Terčon M -24: Martin Volk (Sežana) Vsi izidi so na povezavi.
Miran Mrakuža je redni udeleženec Teka na Tabor.
Kraševka Kristina Tozon, sicer zobozdravnica z ordinacijo v Borovnici, je v Sežani osvojila bron, ne nedavnih svetovnih igrah medicincev pa je na razdaljah od 3000 m do polmaratona zbrala kar štiri medalje.
Šesterica najhitrejših v Sežani.
Fotogalerija je na povezavi.
Video je na povezavi. VJ |
|
|
|
|
|
Gorski tek Vogel 2015 | |
|
BOHINJ 23 08 |
Smučarsko društvo Bohinj je v sodelovanju z Združenjem za gorske teke pri Atletski zvezi Slovenije 23. avgusta 2015 na Voglu pripravilo gorski tek Vogel 2015. Tek je veljal za državno prvenstvo v disciplini gor-dol in za slovenski gorskotekaški pokal, pa tudi kot izbirna tekma za sestavo državne reprezentance za svetovno prvenstvo v gorskem teku v Veliki Britaniji (Wales, 19. septembra). V 14 kategorijah se je v čudovitem, ne prevročem vremenu merilo 91 tekačev in tekačic. Pogrešali smo številne iz kroga potencialnih kandidatov za reprezentanco (od Primorcev 2x Kosovelj, Krkoč, 2x Bratina, Čufer ...). Medtem ko je letos najuspešnejša med slovenskimi gorskimi tekači, Lucija Krkoč, peta na EP, poškodovana, pa ni povsem jasno, kaj je razlog odsotnosti Kosoveljev, ki zadnje desetletje Slovenijo držijo v krogu najmočnejših gorskotekaških držav. Še med tekmo na Voglu smo skušali od trenerja Edvina Kosovelja dobiti odgovor na vprašanje, kaj ja vzrok za njihovo odsotnost. Edvin se je izogibal neposrednemu odgovoru, iz njegovih besed pa je bilo čutiti nezadovoljstvo zaradi načina dela z najboljšimi tekači in tekačicami ter zaradi razmer v slovenskem gorskem teku nasploh. Medtem ko ima Mitja urejen vsaj status državnega uslužbenca na notranjem ministrstvu, je Mateja, prinašalka številnih velikih medalj v zadnjih osmih letih in med drugim lastnica najboljše posamične uvrstitve Slovencev na svetovnih prvenstvih v gorskem teku (4. mesto), povsem prepuščena sama sebi. V pogovorih s tekači na Voglu smo zaznali nezadovoljstvo nad načinom financiranja njihovega sodelovanja v reprezentanci (del stroškov nastopov plačujejo iz lastnega žepa), kar naj bi nekatere odvrnilo od sodelovanja. Razlogi za odsotnost z izbirne tekme in iz reprezentance verjetno torej niso samo poškodbe in posameznikom manj ustrezajoča konfiguracija prog, temveč tudi nekakšen bojkot. Vsekakor bo v primeru, da se do 19. septembra ne bo kaj bistveno spremenilo, Slovenija tokrat na SP imela manj možnosti za visoke uvrstitve, kot jih ima običajno. Za komentar odsotnosti nekaterih tekačev na izbirni tekmi smo zaprosili Toma Šarfa, prvega človeka slovenskega gorskega teka. Odgovoril je, da se mu udeležba na Voglu ne zdi slaba, saj se moramo zavedati majhnosti slovenske tekaške baze in omejenega izbora. Kosovelji so ga o neudeležbi na teku obvestili dva dneva pred tekmo, sam pa ne ve, zakaj so se tako odločili in kakšni so njihovi cilji. Glede interesa tekačev za nastop Šarf meni, da se seveda marsikomu zdi neprimerno, da mora sami plačevati letalske vozovnice, a denarja za vse ni dovolj. "Lahko peljemo pet najboljših, naš interes pa je, da gremo s celo ekipo. Kdo bo dober, bo dobil tako in tako vse plačano, kdor pač ne bo, bo delček stroškov nosil sam ... dodatna motivacija za vsakogar." Gremo nazaj na tekmo. Člani in veterani so tekli tri kroge, njihova proga je merila 12,3 kilometra, premagati pa so morali 690 višinskih metrov. Po oceni tekmovalcev, zlasti veteranov, je bila proga na Voglu zelo zahtevna in naporna, nekateri veterani so se zavzemali za zgolj dva namesto treh krogov. Tako je bilo tudi napovedano v prvih informacijah gorskotekaškega združenja, vendar pa je razpis kasneje prinesel tri kroge – in na dan tekme se tega seveda ne da spreminjati. Za državno prvenstvo je primerna ustrezno zahtevna proga, veterani pa imajo to »smolo«, da morajo – če želijo tekmovati s člani za uvrstitve, ki so samo absolutne – absolvirati dodatno zahtevnost. Nekaj težav je bilo z orientacijo tekačev, z usmerjanjem so na pomoč priskočili spremljevalci teka, sicer pa je bila prireditev dobro izpeljana. Tomo Šarf je za mikrofonom tekačem pojasnil, zakaj oznake niso bile povsod zadostne: »Organizatorji so sicer poskrbeli za oznake, toda potem so jih pol pojedle ovce in koze ...« V odsotnosti Mitje Kosovelja, ki bi bil verjetno favorit številka ena, je v boju za državni naslov premočno zmagal njegov vrstnik (oba sta letnik 1984) Peter Lamovec. Doktor znanost Peter Lamovec, da smo natančnejši. Peter je namreč – za razliko od Mitje, ki se je usmeril v tek in med drugim osvojil dva naslova članskega svetovnega prvaka med gorskimi maratonci – zagrizel v študij in doktoriral na področju ekologije. Povedel je Gašper Bregar (od nedavnega zaposlen za določen čas, kar je v današnjih časih sreča, vendar to tudi pomeni, da ima na voljo manj časa in energije za treniranje), iz kroga v krog pa je bil boljši Peter, ki je prešel v vodstvo in zmagal s poldrugo minuto prednosti, svojo moč na vzponih pa je unovčil tudi veteran Miran Cvet, na koncu za nekaj pičlih sekund hitrejši od Gašperja. Miran takšnega razpleta ni pričakoval, je povedal za Ljudstvo tekačev, saj je bilo na progi preveč spustov, ti pa mu ne ležijo. »Tekel bom povsem sproščen, da bi vpisal nekaj točk za pokalno uvrstitev, visoke uvrstitve pa ne pričakujem.« Razpletlo se je drugače, za seboj je pustil tako veliko mlajšega Gašperja kot Marka Tratnika in Aleša Žontarja, ki sta bolj od njega »narejena« za trail proge. Niti Simonu Aliču, podobno kot Miranu, ravninski odseki ne ustrezajo, a je s šestim mestom še v okviru uvrstitve v reprezentanco (vendar se ji bo odrekel, bolj ga zanima Red Bull 400). Simon Strnad je na devetem mestu zaokrožil četverico tekačev ŠD Nanos med desetimi, Metod Bregar, Gašperjev oče, pa je dodal krepek del družinskega uspeha na tekmi z uvrstitvijo na deseto mesto. Med ženskami (8,5 km, 470 v/m) je slavila Tina Kozjek. Na stopničkah sta se ji v slavju TK Šmarnogorska naveza pridružili kolegici Maja Peperko, ki pred tekmo zaradi utrujenosti prav tako ni imela visokih pričakovanj, in Sara Jaklič. Za zmagovalko Grintovca Karmen Klančnik je bila proga premalo strma, končala je na četrtem mestu, peta pa je bila Petra Tratnik.
|
|
|
|
|
|
Rok Bratina uživa v izjemnih strminah | |
|
TOLMIN 18 08 |
Trimesečno garanje v času zimske priprave tekaške baze se 21-letnemu gorskemu tekaču Roku Bratini iz Tolmina v teh poletnih tednih bogato obrestuje. Na Grintovcu je bil četrti, premagal je enega od dveh Kenijcev in bil drugi najuspešnejši Slovenec, za zmagovalcem Nejcem Kuharjem. V italijanski Susi (Red Bull K3) se je prvič spoprijel s trikilometrskim vzponom in si priboril šesto mesto, na skakalnici v češkem Harrachovu pa je bil deveti. Ti nastopi kažejo Rokovo usmeritev v specializacijo, ekstremno strme gorske teke. »Vertikalni kilometer mi leži. Vem, da se moram specializirati čimbolj ozko, da bom lahko dosegal vrhunske rezultate.«
Rok Bratina na letošnjem Grintovcu, kjer je bil četrti.
|
|
|
|
|
|
14. Vzpon na Široko | |
|
MOST NA SOČI 15 08 |
Športno kulturno turistično društvo Lom je na avgustovski praznični dan štirinajstič pripravilo Vzpon na Široko (600 m višinske razlike), prireditev, ki ji ob »gorskotekaška« in »kolesarska« zaradi izdatne pogostitve lahko dodamo še oznako »kulinarična«. Med 85 tekači sta bila najhitrejša Simon Alič in Mihaela Tušar, teklo pa je tudi sedem otrok.
Izidi:
|
|
|
|
|
|
Četrta izvedba Taležlaufa spet navdušila | |
|
BOHINJ 09 08 |
Nedeljsko dopoldne je kljub visokim temperaturam na obronke Jelovice privabilo kar 74 tekačev, ki so sodelovali na četrtem Nordix Taležlaufu.
Fotogalerija je na povezavi.
|
|
|
|
|
|
Klemen Triler rekordno po transverzali | |
|
ANKARAN 08 08 |
Gorenjec Klemen Triler, lastnik predzadnjega rekorda teka po Slovenski planinski poti (SPP), je z novim najboljšim dosežkom v soboto, 8. avgusta 2015, spet najhitrejši na transverzali. Novi rekord je sedem dni, 11 ur in 25 minut. Klemen se je na pot na začetku transverzale pri Mariboru podal 1. avgusta navsezgodaj, na cilj v Ankaran pa je prispel 8. avgusta popoldne. Z najdaljšo slovensko gorsko ultramaratonsko progo, dolgo skoraj 600 kilometrov, na kateri je za 45.500 metrov vzponov, je opravil debel dan prej kot prvič, predlanski rekord Marjana Zupančiča pa je izboljšal za tri ure in 19 minut. Za rekordni dosežek ni bila pomembna zgolj njegova fizična pripravljenost, bistven je bil prispevek spremljevalne ekipe, v kateri je vladala enkratna »kemija«. Po prihodu na cilj je 38-letni tekač in turni smučar za Ljudstvo tekačev povedal: »Presrečen sem, da mi je uspelo še drugič preteči SPP, zdaj še hitreje kot prvič. Bilo je naporno, bolj kot prvič, kljub temu pa sem na cilj prišel v boljšem stanju in z manj poškodbami. Noge so fajn razbite, ampak nobenih poškodb ni, tako da bom že čez nekaj dni sposoben delati in teči, to pa je najpomembnejše. Lahko povem, da je bilo nepozabno, Uroš Feldin in ekipa so me spremljali od starta do cilja, pomagalo je toliko prijateljev tekačev, da so se komaj zvrstili, tudi po šest, osem, deset jih je hkrati teklo z mano. Kemije je bila nenormalna. To, v kakšnem času sem prišel na cilj, je brezpredmetno. Bilo je ogromno pozitivne energije in prepričan sem, da se mladi iz tega lahko veliko naučijo.« Na facebooku je bil med prvimi, ki so Klemnu čestitali, dosedanji rekorder Marjan Zupančič. Pričakovati je, da bo Marjan pripravil svoj odgovor in da lahko kmalu pričakujemo nadaljevanje bitke za ta prestižni rekord.
Klemen Triler je dosežku v Ankaranu nazdravil tudi z vodo.
Rekorder z družino, ki ga je pričakala na cilju.
Klemnove noge so bile na cilju v kar dobrem stanju, z izjemo žuljev na stopalih.
Bistven element uspeha je bila spremljevalna ekipa. Vodil jo je izkušenejši Uroš Feldin, ki pa je priznal, da se je od Klemna marsičesa naučil.
Na zadnjem, primorskem delu poti.
Še nekaj korakov do cilja, v spremljavi slovenske zastave.
VJ, foto: Mitja Volčanšek, VJ |
|
|
|
|
|
18. Tek štirih srčnih mož okoli Bohinjskega jezera | |
|
BOHINJ 08 08 |
Bohinjci so v soboto, 8. avgusta 2015, v Ribčevem Lazu ob Bohinjskem jezeru osemnajstič izpeljali svoj tek, poimenovan po štirih prvopristopnikih (1778, Luka Korošec, Matevž Kos, Štefan Rožič, Lovrenc Willomitzer) na Triglav. Na cilju 12-kilometrskega teka so našteli 478 tekačev, zmagala pa sta Peter Kastelic, tako kot lani, in Petra Race. Tek sodi v okvir tekaške serije Gorenjska, moj planet, za tekače se je trudilo sto prostovoljcev. Dan, ki je napovedoval vročino do 36 stopinj Celzija, naj ne bi bil primeren za tekaške napore, toda Bohinj v soboto ni dosegel vseh napovedanih stopinj, kakšna je manjkala, proga pa je večinoma potekala po prijetni senci. Tek je bil prijeten, čeprav je bilo treba paziti na korenine, ki so povzročile marsikatero odrgnino dlani in kolen, po teku pa je jezero ponudilo nadvse dobrodošlo osvežitev. Ta tek vsako leto privablja številne Primorce, tako s severa (pripeljejo se z vlakom iz smeri Podbrda) kot juga, manjkala pa ni niti kakšna družina z Vipavskega. Da ne govorimo o Ljubljančanih, za katere je Bohinj priljubljena in ne preveč oddaljena izletniška točka. Presenetljivo množični so bili Istrani iz tekaškega društva Tekači z Obale in Modri dirkači v majicah Istrskega maratona. Te so, kot kaže, priljubljene med slovenskimi tekači, oblekla sta jih tudi dva od štirih tekačev zmagovalne četverice Denis Sitar, Lado Kveder, Andrej Medved, Franci Volkar, katere seštevek časov je bil najmanjši v konkurenci še trinajstih ekip. Tekači z Obale na tisti konec Slovenije zahajajo že nekaj let, tačas pa so sredi priprav na novembrski maratonski nastop v Palermu. Svoje tekaške dejavnosti skušajo čim pogosteje povezati z izletništvom in so videli že lep kos sveta. Med moškimi je zmagal Ljubljančan Peter Kastelic (39:50), zmagovalec letošnjega 10-kilometrskega teka (Korte-Izola) na BK2IM, pred Andrejem Medvedom (40:18) in Maticem Plaznikom (40:59). Peter se je pravkar vrnil s poletnega dopusta na severu Evrope, teka se je udeležil skupaj s svojo športno rekreativno skupino Gibit. Zmagal je brez treninga, pravzaprav je bil tek okrog Bohinjskega jezera njegov prvi trening na poti proti Ljubljanskemu maratonu, kjer namerava teči svoj drugi maraton. Tehnologija maratonskega treninga trdi, da je začel (pre)pozno, a nekdanji vrhunski srednjeprogaš zagotovo ve, kaj dela ... Med ženskami je bila najhitrejša Blejka Petra Race (48:03) pred Rani Škrabanja (49:11) in Lucijo Podlipnik (50:55), četrta je bila Mihaela Tušar. Organizatorji so zagotovili spominske majice, pri prehrani poskrbeli tudi za vegetarijance, nato pa z žrebom med tekače razdelili številne praktične nagrade. Za parkiranje so tekačem v tozadevno vedno problematičnem Bohinju zagotovili dovolj velik travnik.
Izidi so na povezavi.
Tek okrog alpskega jezera je svojevrstno doživetje, še zlasti, ker si tekač po opravljeni tekaški nalogi lahko privošči osvežujočo kopel.
Najhitrejša sta bila Peter in Petra. Priznanja je delil bohinjski župan Franc Kramar.
Fotogalerija je na povezavi.
VJ |
|
|
|
|
|
4. Šmarski tek | |
|
ŠMARJE PRI SEŽANI 01 08 |
ŠD Kraški tekači in vaška skupnost Šmarje pri Sežani je sta v soboto, 1. avgusta 2015, v sklopu Primorskih gorskih tekov pripravila 4. Šmarski tek. Tudi tokrat je bil tek v popoldanskih urah. Ravno pravšnja poletna (večerna) temperatura je omogočila hiter tek, kar so potrdili izidi. Uroš Vodopivec je v pokalu PGT zmagal tretjič zapored, ob tem pa za štiri sekunde popravil rekord proge. Pri ženskah je zmago izpred dveh let, prav tako z rekordom proge, ponovila Tržačanka Daniela Da Forno. Teklo je 95 tekačev. Organizacija teka je bila zvesta načelom kraške gostoljubnosti. To pomeni, da se je številna velika ekipa Stojana Rodice znova izjemno potrudila, odraz tega pa je bilo čutiti tako na progi kot pri pogostitvi in podelitvi priznanj. Stojan je kot vodja teka za Ljudstvo tekačev povedal: »Zopet sem zelo presenečen nad številom prijavljenih, glede na to, da je tek postavljen v čas, ko so dopusti na vrhuncu, ampak očitno tekači ne jemljejo dopustov. Zamisel, da bi tek prestavili na drug termin, bo treba temeljito, vsestransko preučiti«. Zmagovalec Uroš Vodopivec je na eni izmed hitrejših prog v pokalu (7,7 km, 275 v.m.) zelo dobro formo zadnjega obdobja potrdil s trojčkom zmag (Tek po Šentviški planoti, Tek na Bevkov vrh), v cilju pa takole strnil vtise: »Že takoj po startu sem tekel svoj tempo in tako sem že na začetku prvega vzpona ostal sam. Sicer sem čutil nekaj utrujenosti, ampak trenutna forma je očitno zelo dobra«. V ozadju si je v boju za stopničke drugo mesto, predvsem v drugem delu proge, pritekel Simon Strnad, ki tako drvi tudi k ubranitvi skupne zmage v pokalu. »To je že moja osma zmaga s polnim izkupičkom, glede na to, da Uroš ne tekmuje v pokalu, česar na začetku sezone sploh nisem pričakoval.« Anej Likar je imel ob dobrem teku tokrat nekaj smole v boju za četrto mesto. Tomažu Ferjančiču ni uspel konkurirati v zaključku, saj si je na enem izmed spustov zvil gleženj. »Smola, v tem trenutku upam samo, da zvin ni prehud, čeprav trenutno ne kaže najbolje,« je dejal v cilju. Tretji je bil Nejc Lokar, ki se je po nekajmesečni pavzi vrnil na proge primorskih tekov. Tekači ŠD Nanos so zasedli prvih osem mest. V ženski konkurenci je Petra Tratnik na drugem mestu za Danielo zaostala le za nekaj deset metrov. Na tretjem mestu je konkurenco popestrila Maja Škrlj, novinka v pokalu. Maja, ki se trenutno ukvarja bolj s kolesarstvom, je bila v cilju deležna podpore sotekačev, ki so v njej opazili tekaški talent. »Na progi me je šlo zelo dobro, več težav sem imela na spustu kot v klanec. V prihodnje se bom verjetno udeležila še katere tekme iz primorskih pokalov,« je povedala na cilju. Naslednja tekma PGT bo Tek na Široko (Most na Soči, 15. avgusta).
Izidi:Absolutno, moški:
Absolutno, ženske:
Zmagovalci po kategorijah:ml. člani: Anej Likar (ŠD Nanos) člani: Uroš Vodopivec st. člani: Tomaž Ferjančič (ŠD Nanos) ml. veterani: Simon Strnad veterani: Robert Petrovčič (AK Pivka) st. veterani: Rajko Stevanović (Avtomehanika Valant) ml. članice: Rebeka Petrovčič (AK Pivka) članice: Petra Tratnik st. članice: Kristina Bele (AK Pivka) veteranke: Daniela Da Forno st. veteranke: Rada Milič (ŠD Kraški tekači)
Vsi izidi so na povezavi.
Daniela Da Forno je po enoletni pavzi v Šmarjah spet zmagala.
Stojan Rodica je vodil prireditev, ob tem pa uspel tudi teči.
Fotogalerija je na povezavi.
Besedilo in foto: Matej Kolenc |
|
|
|
|
|
9. Gorski tek na Bevkov vrh | |
|
GORENJE JAZNE 19 07 |
Društvo za oživitev podeželja Jazne je 19. julija 2015 devetič pripravilo svoj gorski tek na Bevkov vrh. Tudi tokrat so se organizatorji odlikovali z gostoljubjem, zmagala pa sta Uroš Vodopivec in Mihaela Tušar. Ta tek je eden tistih, na katerih se tekač počuti kot doma. Ob prihodu te pričakata jutranja kava in beseda dobrodošlice, v nadaljevanju pa tudi domače pecivo, žrebanje nagrad – in senca na prostoru za razglasitev. Letos so v Jaznah poskrbeli za dodatno varovanje pred soncem, ki je žgalo prek 30 stopinj Celzija, kljub temu, da je bil start na 650, cilj pa na 1000 metrih višine. Teklo je 73 odraslih (na nekaj manj kot 6-kilometrski progi s skoraj 500-metrskim vzponom) in pet otrok (na 1,2 in 2,6-kilometrski progi), zmago na Šentviški planoti pa je ponovil Kamenjc Uroš Vodopivec. Na cilju je bil kaj prida utrujen, videti je, da po daljšem času odsotnosti s tekaških prog hitro prihaja v nekdanjo formo. Tudi na drugem mestu s Ponikev ni bilo spremembe, veteran Simon Strnad je nadaljeval odlično letošnjo serijo, namesto Aleša Štora pa je tokrat na tretjo stopničko stopil (skorajda) domačin Kristjan Ipavec. Tekači ŠD Nanos so zasedli prvih pet mest. Svoji zmagi s Ponikev sta ponovila tudi mlada tekača iz Posočja, Gaja Leban Jež in Natan Maj Poženel. Med ženskami je slavila Mihaela Tušar, za katero je manj srečen nastop na svetovnem prvenstvu v gorskem maratonu v Švici. Tam je dva dneva pred tekmo zbolela, kljub temu startala, a je bila prisiljena odstopiti. To je bil njen prvi odstop v 11-letni tekmovalni karieri. Druga je bila Urša Trobec, tretja Marta Šorli, zmagovalka na Ponikvah, četrta pa Ukrajinka Olena Babenko, ki je skupaj s svojim spremljevalcem in s skupino italijanskih tekačev poskrbela za mednarodno tekaško zasedbo. Tako kot četrti Anej Likar je tudi Marta na tek prišla naravnost z nočnega dela, a je imela dovolj moči, da je stopila na tretjo stopničko (in potem odhitela na novo dežurstvo). Prevladovale so veteranke, spodbuden pa je bil nastop mlajše novinke Ane Bašelj, ki je v znamenju klubske pripadnosti sloganu Ne obupaj v Jazne prinesla obilo pozitivne energije. Domačini (rodbina Pisk) so nekdanjega smučarskega skakalca Danila Pudgarja, ta se je njihovega teka udeležil prvič, razveselili s fotografijo iz leta 1972. Na njej je 19-letni Danilo med skokom na 120-metrski skakalnici v Planici. Pogled na zimski utrinek je za hip pričaral osvežitev sredi razbeljenega tekaškega prizorišča. Za odlične izvedbe tekov v Jaznah je koordinator PGT Klavdij Čendak organizatorje pohvalil, udeleženci pa so se jim zahvalili z aplavzom.
Izidi:Absolutno, moški:
Absolutno, ženske:
Zmagovalci po kategorijah:ml. dečki: Natan Maj-Poženel (AD Posočje) ml. deklice: Gaja Leban-Jež (AD Posočje) st. dečki: Gašper Šega (OŠ Ivana Tavčarja) st. deklice: - ml. člani: Anej Likar (ŠD Nanos) člani: Uroš Vodopivec st. člani: Kristjan Ipavec ml. veterani: Simon Strnad veterani: Miran Kavs (ŠD Kraški tekači) st. veterani: Boris Drole (ŠD Bitnje) ml. članice: - članice: Ana Bašelj (Ne obupaj) st. članice: Martina Svetičič (Kobarid) veteranke: Mihaela Tušar st. veteranke: Tea Bajc (ŠD Tekači Vipavske doline)
Vsi izidi so na povezavi.
Uroš Vodopivec v zadnjih metrih teka.
Mihaela Tušar.
Janez Pisk je s progo opravil brez težav.
Najhitrejše ženske: Urša Trobec, Mihaela Tušar, Marta Šorli.
Marta Šorli v tekaškem krilcu Primorskih gorskih tekov.
Skupina italijanskih tekačev.
Ana Bašelj je med tekače prinesla še dodatno pozitivno energijo.
Fotogalerija 1 je na povezavi.
Fotogalerija 2 je na povezavi.
Video je na povezavi.
VJ, foto: Katja Furlan, VJ |
|
|
|
|
|
Rezijanski vertikalni kilometer obarvan slovensko | |
|
STOLVIZZA (SOLBICA) 05 07 |
Vertikalni kilometri postajajo med gorskimi tekači vse bolj priljubljeni, zaradi zahtevanih pogojev (1000 višinskih metrov vzpona na razdalji, ki ne sme presegati pet kilometrov) pa jih ni mogoče izpeljati kar v vsaki dolini. No, to skorajda ne drži za italijanski del Julijcev in Karnijo, kjer v poletnem času kar mrgoli tovrstnih tekem. Prvo nedeljo v juliju so tako svoj vertikal že peto leto zapored priredili v Reziji pod uradnim nazivom Val Resia Vertical Kilometer. Proga poteka med središčem vasi Solbica (Stolvizza) v Reziji in planinsko kočo Crasso, v 4,7 kilometra je treba premagati 1050 višinskih metrov. Proga je zelo slikovita, dodaten izziv pa predstavlja menjava ritma, saj se izrazite strmine (brez palic, ki so sicer dovoljene, se je bilo mestoma treba vzpenjati kar po vseh štirih) izmenjujejo z lažjimi, tekaškimi odseki. Letošnjo izvedbo je zaznamovala huda vročina, ki je ni bistveno ublažil niti gorski zrak. Start je bil sicer pol ure prej kot lani, torej ob 9.30, kar pa je zavedlo nekatere tekmovalce (na cilju so jih našteli 106), ki so tako prišli na start tik pred zdajci. Med njimi je bil tudi rekorder proge Simon Alič. Zaradi pomanjkanja ogrevanja je Simon začel bolj rezervirano, vseeno pa je kaj kmalu prišel v ospredje in tam tudi ostal do konca. Lastnega rekorda (40:29) sicer ni popravil, je pa vseeno zabeležil odličen čas 41:16. Le dobro minuto kasneje je bil v cilju mladi Rok Bratina s časom 42:33. Za Roka, ki je le dva tedna pred tem odlično nastopil na Gorskem maratonu štirih občin, je bil to šele drugi tekmovalni vertikalni kilometer. Z nastopom je bil zelo zadovoljen, služil pa mu je predvsem kot dober trening pred vertikalnim kilometrom v Dolomitih, ki bo na sporedu sredi julija. Tudi med ženskami je zmaga šla v Slovenijo. Simonova partnerica Irma Pivk je s časom 57:09 suvereno opravila s progo in se edina med predstavnicami lepšega spola spustila pod mejo ene ure. Tekma je privabila še nekaj Slovencev, znotraj oziroma tik ob deseterici so se uvrstili še Danijel Vinčec (9.), avtor tega poročila (10.) in Boštjan Erjavšek (11.). Obisk te prelepe, a prevečkrat pozabljene doline Benečije priporočam tako zaradi organizacije tekme, ki je na zelo visoki ravni, kot zaradi naravnih lepot. Izide najdete na povezavi.
Simon Alič in Irma Pivk.
Najhitrejša dekleta: Laura Ursella, Irma Pivk, Caterina Bellina.
Najhitrejši moški: Rok Bratina, Simon Alič, Riccardo Sterni.
Mitja Volčanšek |
|
|
|
|
|
Tek po Šentviški planoti | |
|
PONIKVE 05 07 |
Organizatorji iz SSK Ponikve so 5. julija 2015 pri Ponikvah pripravili 7. Tek po Šentviški planoti, ki je veljal za članske in mladinske točke. Na 8,8 kilometra dolgi progi s 400 metri vzponov sta bila najhitrejša Uroš Vodopivec in Marta Šorli.
Izidi:Absolutno, moški:
Absolutno, ženske:
Zmagovalci po kategorijah:ml. dečki: Natan Maj-Poženel ml. deklice: Gaja Leban-Jež (AD Posočje) st. dečki: Matej Miklavčič (ŠD Kraški tekači) st. deklice: - ml. člani: Anej Likar (ŠD Nanos) člani: Uroš Vodopivec st. člani: Borut Mlakar (ŠD Šentviška gora) ml. veterani: Simon Strnad veterani: Tomaž Devetak (Ljudstvo tekačev) st. veterani: Cveto Tavčar (ŠD Nanos) ml. članice: - članice: Neva Žgur Jogan (ŠD Kraški tekači) st. članice: Kristina Mamič veteranke: Marta Šorli st. veteranke: Tea Bajc (ŠD Tekači Vipavske doline)
Vsi izidi so na povezavi.
Najhitrejše ženske: Nataša Rupnik, Marta Šorli, Kristina Mamič.
Fotogalerija 1 je na povezavi.
Fotogalerija Katje Furlan je na povezavi.
VJ |
|
|
|
|
|
13. Dobravski tek | |
|
DOBRAVLJE PRI AJDOVŠČINI 28 06 |
Morda je na vreme v Dobravljah v nedeljo, v času tamkajšnjega tradicionalnega teka, vplivalo tudi »nesrečno« število, kdo bi vedel (za nekatere je srečno). A dejstvo je, da je bila vsa Slovenija v nedeljo popoldne brez dežja, ali pa je šlo le za kratkotrajne plohe, le nad tistim koncem Vipavske doline se je vrtel in vrtel deževni oblak. In obilno zalival tekače. Zmagala sta Marko in Petra Tratnik. Zbralo se je 173 tekačev, 95 šolarjev in 78 odraslih. Med slednjimi je bilo veliko takih, ki so dopoldne odtekli gorski tek iz serije PGT na Kokoš. Tam (na Kokoši) ni bilo Petre in Marka, dvojice Tratnikov, ki sta ta tek enostavno spregledala. Kdo ve, kakšna bi bila njuna bilanca dvojnega nastopa ... V Dobravljah ni bilo dileme: oba sta že kdovekaterič vpisala zmagi. Dež je vseskozi nagajal. Zaradi vztrajnega zlivanja pred startom članskega teka in mestoma poplavljene proge je Stanko Čufer, v organizacijski ekipi odgovoren za progo, tek skrajšal za poldrugi kilometer (7,5 namesto 9,1 km). Pred startom je opozoril na pasti, ki čakajo tekače, tako da med tekmo ni bilo večjih težav, razen nekaj padcev in »plavanja« po vodi. Je pa dež ohladil ozračje, kar je večini tekačev ugajalo. Najgosteje je padalo po mladini, vendar se ne organizatorji ne tekmovalci za dež niso pretirano menili, edino nekaj startov so združili in tekmovanje pospešili. Najuspešnejši so bili člani TD Bovec s petimi zmagami, po štiri pa so zbrali tekači ŠD Nanos in AD Posočje. Med najmlajšimi fanti je Luka Vrtovec iz Ustij na svojem premiernem nastopu na PPT presenetljivo opravil z obema vodečima v skupnem seštevku, Matevžem Mavrom in Mathiasom Mlekužem. Družina Kopatin je domov na Goriško spet odnesla tri zlate medalje, dve pa bovška družina Žgajnar. Med moškimi so bile stopničke spet v celoti modre (ŠD Nanos), med ženskami pa sta se modri Petri pridružili Filipidesova Sergeja in Pivčanka Kristina.
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij:Ž +55: Tea Bajc (ŠD Tekači Vipavske doline) Ž 45-54: Sergeja Lipušček Ž 35-44: Kristina Bele Ž 25-34: Petra Tratnik Ž -24: Niki Kmetec (AK Koper) M +70: Lucijan Lipušček (DLT Filipides) M 65-69: Boris Žigon (DLT Filipides) M 60-64: Jadran Nardin (DLT Filipides) M 55-59: Robert Petrovčič (AK Pivka) M 50-54: Stojan Rodica (ŠD Kraški tekači) M 45-49: Simon Strnad M 40-44: Tomaž Ferjančič M 35-39: Jurij Vidrih (ŠD Nanos) M 30-34: Dragan Vodopivec (Kamnje) M 25-29: Marko Tratnik M -24: Anej Likar (ŠD Nanos) Zmagovalci mladinskih kategorij:Deklice 2008 in mlajše: Sara Kopatin (ŠD Nanos) Deklice 2007: Evita Ivančič (TK Kobarid) Deklice 2006: Ajda Sovdat (AD Posočje) Deklice 2005: Tinkara Stres (OŠ Dobravlje) Deklice 2004: Gaja Duša (AD Posočje) Deklice 2003: Lara Likar (ŠD Nanos) Deklice 2002: Barbi Melihen (TD Bovec) Deklice 2001: - Deklice 2000: Tanja Žgajnar (TD Bovec) Dečki 2008 in mlajši: Luka Vrtovec (Ustje) Dečki 2007: Izak Ziliani (AD Posočje) Dečki 2006: Rok Kopatin (ŠD Nanos) Dečki 2005: Tim Žgajnar (TD Bovec) Dečki 2004: Jan Franc Kopatin (ŠD Nanos) Dečki 2003: Andrej Skočir (AD Posočje) Dečki 2002: Tobi Gaberšček (TD Bovec) Dečki 2001: Kopi Racz (TD Bovec) Dečki 2000: -
Vsi izidi so na povezavi.
Mladi so tekli v najhujšem nalivu.
Stanko Čufer (levo) je tekače pred startom opozoril, kje so nevarne točke. Ob njem je vodja tekmovanja Klavdij Slokar.
Najhitrejša dekleta v Dobravljah: Sergeja Lipušček, Petra Tratnik in Kristina Bele. Vse tri so že osvajale naslov prvakinje PPT.
Fotogalerija je na povezavi.
Video je na povezavi.
VJ, foto: Katja Furlan, VJ |
|
|
|
|
|
10. Tek na Kokoš | |
|
LIPICA 28 06 |
ŠD Kraški tekači je po enoletnem premoru 28. junija 2015 spet pripravilo svoj tradicionalni tek na Kokoš, vzpetino na meji z Italijo. Ob deseti izvedbi so si po razglasitvi najboljših privoščili še torto. Zmagala sta Simon Strnad in Daniela Da Forno. Teklo je 70 tekačev in tekačic, merili so se na 3,2 kilometra dolgi progi z 280 metri vzpona. Tokrat so cilj postavili za 25 metrov bliže koči vrh Kokoši, tako da se rekordi štejejo na novo. Tekači so pozdravili ponovno izvedbo najkrajšega od tekov serije PGT, primerne preizkušnje tudi za ravninske in nekoliko slabše pripravljene. Medtem ko je bilo na startu že v zgodnjem dopoldnevu vroče, je bil tek skozi gozdno senco kljub vzponu prijeten, na vrhu hriba pa se je nudila prijetna senca – ob osvežitvi in okrepčilu organizatorjev ter dodatni ponudbi tamkajšnje koče, priljubljenega izletniškega in planinskega cilja na Krasu. Za Tržačane sta Lipica in Kokoš zelo pri roki, na vrh se lahko odpravijo s slovenske in italijanske (Bazovica) strani; italijanski organizatorji prek Kokoši pripravljajo tudi terenske teke traile. Vreme je šlo organizatorjem, tokrat jih je vodil Niko Dolgan, na roko, odziv tekačev pa je bil še kar množičen, še zlasti zato, ker po enoletni pavzi kakšne posebne promocije za tek ni bilo zaslediti. A očitno osebno obveščanje med tekači in prek elektronskih medijev že dovolj dobro deluje, da takšen pokalni tek ne ostane neopažen. Kakšnih kritik med udeleženci nismo zasledili, slišali pa smo pripombo, da bi bile koristne kilometrske oznake na progi, čeprav je ta kratka, pred ciljem pa pogostejše tovrstne oznake. Proga je bila namreč podaljšana in za orientacijo glede finiširanja bi takšne informacije bile dobrodošle. Aktualni zmagovalec PGT Simon Strnad je znova pokazal svojo moč. V boju trojice članov ŠD Nanos (še Borut Malavašič in Anej Likar) je tudi tokrat zmagal, in to kljub temu, da mu značilnosti te proge ne ustrezajo najbolj. Borut ni mogel najbolje tempirati finiša, ker ni natanko vedel, kje je cilj, Aneju pa je poletna praksa vzela nekaj moči, tako da je šel v finiš teka manj podjetno. Simon je od doma, iz Komna, do Lipice prikolesaril, se nato s kolesom vrnil domov in popoldne vajo ponovil na relaciji Komen-Dobravlje. Daniela Da Forno je imela nekajletno pavzo na Kokoši, kjer pa je vsakokrat, ko je nastopila, zmagala. Tudi tokrat se je tradicija nadaljevala. Daniela je bila zadovoljna tako z uvrstitvijo kot z doseženim časom, ki ne zaostaja veliko za njenim osebnim rekordom na stari progi. Druga je bila mladinka Ana Čufer, ki jo prihodnji konec tedna čaka nastop na EP v gorskem teku na Portugalskem, tretja pa Mihaela Tušar, ki bo istočasno kot Ana nastopila na SP v gorskem maratonu v Švici.
Izidi:Absolutno, moški:
Absolutno, ženske:
Zmagovalci po kategorijah:ml. člani: Anej Likar člani: Simon Razpotnik st. člani: Borut Malavašič ml. veterani: Simon Strnad veterani: Mirko Čufer (TD Burja) st. veterani: Cveto Tavčar (ŠD Nanos) ml. članice: Ana Čufer (TD Burja) članice: Marjetka Šibelja (TKA) st. članice: Kristina Mamič (Olimp) veteranke: Daniela Da Forno st. veteranke: Tea Bajc (ŠD Tekači Vipavske doline)
Vsi izidi so na povezavi.
Ana Čufer finišira v družbi Andija Mamiča (levo) in Bernarda Čermelja.
Proga je bila tokrat za 25 metrov daljša.
Fotogalerija je na povezavi.
Video je na povezavi.
VJ, foto: Katja Furlan in VJ |
|
|
|
|
|
14. Gorski maraton štirih občin | |
|
PODBRDO 20 06 |
Tokrat je GM4O potekal v širšem okviru gorskotekaškega festivala, ki so ga Graparji pripravili skupaj s svojimi sosedi, s katerimi sodelujejo pri izvedbi Pušeljca štirih gorenjsko-primorskih gorskih tekov (še Hotavlje in Železniki). Gorski maraton je nosil zaporedno številko 14, torej je bil 13., kajti enega vodijo kot neizpeljanega zaradi slabega vremena. Vreme jo je letos zagodlo, namesto kakšne nedolžne plohe je po tekačih padal leden dež. A Eritrejec Azerya Teklay je bil hitrejši od neurja, deležen je bil le rahlega dežja, na cilju pa je zmagi dodal rekord, ki je zdaj kar blizu štirih uram. Državna prvaka v gorskem maratonu sta postala Marjan Zupančič in Ajda Radinja, na UPT-ju pa so najviše zapisali imeni Ivana Hrastovca in Katje Kegl. Prvič so izpeljali Ultra Pušeljc Trail, 107-kilometrsko preizkušnjo z nekaj več kot 6000 višinci, in Graparski timček, 12-kilometrsko preizkušnjo z 800 višinci, tako da je bilo tekmovalne izbire, ob maratonu in Mini GM4O, za otroke kar dovolj. Na maratonski progi so se merili za primorski gorskotekaški pokal in državno prvenstvo v gorskem maratonu. Med moškimi sta lanske stopničke branila Eritrejec Azerya Teklay in Rok Bratina. Azerya je bil letos bolje pripravljen kot lani, predvsem je bil spočit, progo je tokrat poznal, tako da kljub ne najboljšim razmeram na progi, zlasti na spustu s Porezna, njegov rekord niti ne preseneča. Lansko znamko je spustil za dve minuti 26 sekund, tako da bo zmagovalec prihodnje leto, ko bo GM4O spet veljal za svetovno prvenstvo, verjetno tekel pod štirimi urami. Eritrejec je bil poglavje zase, za njim pa sta bitko za državni naslov vodila Rok Bratina in Marjan Zupančič. Marjan je bil lani četrti, mesto za Rokom, letos pa je skočil na drugo mesto. Na začetku se je poskusil z Afričanom, a je ta pospešil in pokazal, da je premočan, tako da se je Marjan osredotočil le na boj za državni naslov. Na vzponih je bil močnejši Rok, na spustih pa Marjan. Roka je mučila prebava, nekajkrat se je zato moral ustavljati in kar nekaj časa je bilo izgubljenega, tako da je vprašanje, kako bi se izteklo, če tolminski tekač ne bi imel teh težav. Četrti - tretji v uvrstitvi državnega prvenstva – je bil Anže Šenk. Marjan je tako zabeležil že šesto najboljšo uvrstitev med Slovenci, tekel pa ni samo na eni od trinajstih tekem. Med ženskami lanska zmagovalka Mojca Kermavnar lanske zmage in rekorda ni branila. Na njeno mesto je stopila 33-letna Ločanka Ajda Radinja, ki se je letos tekmovalno razcvetela (zmagi na ultramaratonih v hrvaški Istri in Vipavi). Z drugim mestom je Mihaela Tušar nadaljevala navdušujočo tradicijo uvrstitev med prve tri: nastopila je devetkrat in je bila vsakokrat med tremi najboljšimi Slovenkami. Tretja je bila Urša Trobec, ki je na cilju zatrjevala, da je na Poreznu, kjer sicer moči tekačem že krepko pohajajo, prav uživala. Med tekmo je začelo deževati in temperatura je padla za več kot pet stopinj, na Črni prsti in Poreznu se je bližala ničli. Na Črni prsti je zasnežilo, vendar so zadnji tekači bili že v dolini oziroma so se vzpenjali proti Poreznu. Dež je proti vrhu Porezna prešel v sodro, zato so nekaj zadnjih tekmovalcev pod Durnikom ustavili, peterica pa se je prebila do koče. Eden od njih je bil v slabšem stanju, tako da so že razmišljali o tem, da bi klicali helikopter, vendar si je na toplem tudi on opomogel; vseh pet so s terenskim vozilom spravili do šotora na cilju. Verjetno so bile tokratne vremenske razmere (vsaj za del tekačev) najslabše v vsej zgodovini GM4O. Slabše je bilo samo leta 2009, ko so nekaj minut pred napovedanim startom tekmovanje odpovedali. Kljub »toboganu« s Porezna, kot je povedala zmagovalka, in tudi precej spolzkem spustu s Črne prsti reševalci in zdravniki niso imeli veliko dela. Skupno je bilo deset odstopov (na UPT je od 93 tekmovalcev, kolikor jih je startalo, odstopilo 14). Toda dodatne težave maratoncev niso spravile ob dobro voljo. Kraševka Meta Trampuž je po prihodu na cilj povedala: »Bilo je ful dobro! V primerjavi z lani sta bila tokrat dež in blato, tako da je šlo dol kar samo, in bilo je precej bolj hladno.« Meta je bila peta absolutno in morda je zabeležila najboljšo uvrstitev kakšnega Kraševca na GM4O. Teku se prepušča z vsem veseljem, poleg tega, da teče, pa z veseljem poprime pri organizaciji. Letos je sodelovala pri organizaciji vipavskega ultra traila. »Ja, bila sem v organizacijskem odboru. Z vipavskimi alpinisti sem se poznala že od prej, so dober tim, med nami je bilo veliko pozitivne energije, vsi smo delali z dušo,« je svojo vipavsko izkušnjo opisala Meta. Med izjavami najboljših na cilju navedimo dve sočni. Mihaelo iz Cerknega so vprašali, ali hribi tam okrog vplivajo na tekače tako spodbudno, da beležijo dobre uvrstitve. Odgovorila je: »Saj po ravnini tam ne moreš laufat.« Ajdo pa so vprašali, kaj je naredila, da je svoj lanski čas izboljšala za polnih 20 minut. Odgovorila je: »Malo manj sem jedla pa več tekla.« Ko se je začel spuščati mrak, je na cilj pritekel prvi ultramaratonec. Ivanu Hrastovcu iz Prapreč pri Vranskem (letnik 1985) so pogrnili modro preprogo, ob kateri so zmagovalca navdušeno pozdravili številni gledalci. Najhitrejša ultramaratonka Katja Kegl je bila na cilju dobri dve uri za njim, potem pa sta Katjo in Tonija Venclja (bil je drugi) matičarka Jolanda in oče GM4O Jožko v šotoru poročila. Ob veselju svatov je bilo laže dočakati preostale ultraše. Ultramaratonci so imeli s slabim vremenom in ledenim dežjem opravka na Poreznu, v nadaljevanju pa ni bilo večjih težav. Kar precej udeležencev se je prvič podalo na takšno razdaljo in njihove izkušnje so bile pozitivne, kajti tekli so preudarno. V oteženih razmerah in ponoči je bila rešitev tek s še kakšnim sotekmovalcem. Za takšno taktiko se je – denimo – odločil Edi Sorgo, za katerega je bila to krstna preizkušnja na stotih kilometrih. Drugi dan ni bilo omembe vrednih posledic, le v kolenih je nekoliko čutil prestane napore. Renato Lešnik (startna številka 1) je bil na Poreznu deležen dobrodošle pomoči kolegic iz tekaške skupine Počasni, a drzni, ker pa se je odločil teči z debelo zalogo moči in se je na okrepčevalnicah zadrževal dalj, kot je bilo potrebno, je zamudil poroko Katje, s katero je odtekel dobršen del proge, in Tonija. Očitno se Katji ni mudilo samo zmagat, temveč tudi priti na cilj pravočasno, da svatov ne bi pustila predolgo čakati. Renato je eden tistih tekačev ki znajo opaziti, da prostovoljci na takih prireditvah delajo s srcem – ker gleda s srcem ... Priporočamo ogled njegovih prispevkov na facebooku, kjer najdete tudi kakšen video. Kaj je napisal Renato, si lahko ogledaš na povezavi. Tekli so tudi otroci (52 tekmovalcev), prvič pa so izpeljali še 12-kilometrski Graparski trimček. V primerjavi s težavnostjo GM4O lahkega teka, vendar z 800 višinci niti ne nezahtevnega, se je udeležilo 51 tekačev, z dvema odličnima tekmovalcema na čelu, Sebastjanom Zarnikom in Gašperjem Bregarjem. Toda organizatorji so to progo slabše označili, tako da prvi na cilju najverjetneje ne bi bili prvi, če se njihovi tekmeci ne bi izgubljali (zato zmagovalcev ne navajamo).
Izidi:GM4O, moški, absolutno:
Za DP se je zmagovalcu Marjanu in Roku na tretjem mestu pridružil Anže Šenk (TTSO/GRS Jezersko) 4:22:28). Ženske:
Enaka je uvrstitev za DP. Zmagovalci po kategorijah:Moški do 39 let: Azerya Teklay Moški 40-49: Marjan Zupančič Moški 50-59: Franci Teraž (KGT Papež) Moški 60 in starejši: Janez Udovič (Panzijonisti) Ženske do 39: Ajda Radinja Ženske 40-49: Mihaela Tušar Ženske 50-59: Marinka Lapanja (ŠD Nanos) Ženske 60 in starejše: Nadja Finžgar Ultra Pušeljc Trail, moški, absolutno:
Ženske:
Zmagovalci po kategorijah:Moški do 40: Ivan Hrastovec Moški nad 40: Toni Vencelj Ženske do 40: Katja Kegl Ženske nad 40: Žana Andreeva – Mucki Mini GM4O, zmagovalci po kategorijah:Fantje 8-11: Izak Poljanšek (KGT Papež) Fantje 12-13: Aleš Prelovšek (KGT Papež) Fantje 14-15: Jakob Mali (AK Domžale) Dekleta 8-11: Maša Viriant (KGT Papež) Dekleta 12-13: Maja Per (AK Domžale) Dekleta 14-15: Ajda Auersperger (SPO Kamnik)
Vsi izidi so na povezavi.
Azerya dve sekundi do rekorda.
Ajda na cilju niti ni delovala utrujeno.
Rokov poskok prek ciljne črte.
Mihaela je nadaljevala s tradicijo uvrščanja med tri najboljše Slovenke.
Marinka Lapanja po blatni kopeli na pobočju Porezna.
Katja Kegl Vencelj (kot se piše po novem) in Toni Vencelj sta se v Podbrdu poročila nekaj minut po tem, ko je Katja prešla ciljno črto. Foto: Uroš Kegl
Meta Trampuž.
Skupina Tržačanov je – tako kot drugi udeleženci - pohvalila izvedbo maratona, za katerega se ve, da ga Graparji in njihovi sosedi pripravljajo s srcem.
Skupinski posnetek najboljših maratoncev z organizatorji in župani.
Fotogalerija 1 je na povezavi.
Fotogalerija 2 (UPT in GM4O) je na povezavi.
Fotogalerija 3 (GM4O) je na povezavi.
Video je na povezavi.
VJ, foto: Špela Kranjc, VJ |
|
|
|
Stran 23 od 33
