|
|
13. Polmaraton v Palmanovi je bil radodaren z osebnimi rekordi | |
|
PALMANOVA 15 11 |
Tekaški zanesenjaki v Palmanovi, slikovitem mestu-utrdbi, so v nedeljo, 15. novembra 2015, trinajstič pripravili svoj polmaraton. Od 3023 finišerjev je bilo 797 Slovencev, med katerimi se je najbolje odrezala Neja Kršinar, ki je osvojila drugo mesto. Lep nedeljski dan, ne prehladen ne prevroč, brez pretirane vlažnosti v zraku in brez sonca, je dobro pripravljenim tekačem, za katere je bila Palmanova verjetno zadnji polmaraton v letu, omogočil lepe čase. Številni so dosegali svoje osebne rekorde, tudi Slovenci. Udeležba tokrat ni bila rekordna, z rahlim presežkom prek 3000 tekačev, ki so prišli na cilj, so organizatorji vpisali tretjo najvišjo v svoji zgodovini. Morda je to optimalno število, ki ga Palmanova zmore sprejeti, vsekakor težav s parkiranjem ni bilo, pa tudi na omejenem prostoru, od koder so tekači startali na dveh koncih, ni bilo pretirane gneče; pravzaprav bi lahko sprejeli še nekaj sto udeležencev, da bi ga napolnili. Tudi tokrat je bila ta prireditev prijazna do tekačev. Samo tekmo je spremljala ponudba tekaških artiklov, da ne govorimo posebej o izvrstni kavi, ki jo znajo skuhati Italijani, in seveda picah. Oboje je tudi Slovencem prijalo, eno bolj pred, drugo po teku. Letos so organizatorji tekače oblekli nekoliko laže kot prejšnja leta, za startnino so dobili tehnično majico z dolgimi rokavi, primerno za prihajajoče hladne dni, namesto dosedanjih toplejših zgornjih oblačil, po katerih sicer slovi ta tek. Po dveh drugih mestih, lani in predlani, je Steve Bibalo, letnik 1987, letos le zmagal. Jeseničan Janez Mulej, predlani tretji, je bil tokrat peti, bil je najviše uvrščen Slovenec. Prvak PPT 2015 Marko Tratnik je izboljšal osebni rekord in še ujel deseterico najhitrejših. Osebni rekord je izboljšal tudi prvak PGT 2015, veteran Simon Strnad. Med dekleti je zmagala Teresa Montrone, na cilju je bila 15 sekund pred Nejo Kršinar, letnik 1991, lani državno prvakinjo v polmaratonu, ki pa je v Palmanovi lanski ljubljanski rekordni dosežek izboljšala za skoraj dve minuti in pol. Za malo je pod stopničkami ostala prvakinja PPT 2015 Petra Tratnik, bila je četrta, svoj osebni rekord pa je popravila podobno izdatno kot Neja. Obe sta bili dosežkov zelo veseli, njuni izjavi (in še nekatere druge) najdete na videu. Prvo deseterico je z za skoraj minuto izboljšanim osebnim rekordom ujela Ana Radivo, tri mesta za njo pa je nov najboljši čas slavila še nekoliko bolj izkušena predsednica DLT Filipides Jana Kotar Ilijaš. Izidi:Moški, absolutno:
5. Janez Mulej (AD Hitrost) 1:10:21, 10. Marko Tratnik (ŠD Nanos-K2 sport) 1:11:17, 13. Tadej Grilc (Koroški atletski klub) 1:11:23, 15. Gregor Kustec (ŠD Osovnikar)1:11:27. Ženske, absolutno:
4. Petra Tratnik (ŠD Nanos-K2 sport) 1:22:44, 10. Ana Radivo (ŠD 3šport) 1:26:26, 13. Jana Kotar Ilijaš (DLT Filipides) 1:27:11, 17. Jasmina Jelovšek 1:29:14.
Eno od dveh startnih mest, s katerih so tekači startali istočasno.
Fotogalerija je na povezavi. VJ |
|
|
|
|
|
Rok in Marjan se odpravljata prek Alp | |
|
SLOVENIJA 12 11 |
Rok Bratina in Marjan Zupančič načrtujeta, da se v septembru 2016 udeležita tekme Transalpine Run, prestižnega teka prek Alp. Tekmujejo dvojice, tek pa v osmih dneh poteka prek treh držav. Dolg je 268 kilometrov, vzponov je za dobrih 16 in spustov za 14,5 kilometra. Tekača prosita za pomoč, saj so stroški zelo visoki (samo startnina 1500 evrov). Več na povezavi.
VJ |
|
|
|
Rok Bratina in Marjan Zupančič (med njima je Aleš Žontar) na GM4O leta 2014.
|
|
33. Atenski maraton, avtentični | |
|
ATENE 08 11 |
Na 33. Atenskem (avtentičnem, kot dodajajo Grki) maratonu je tekla tudi stotnija Slovencev. Njihov cilj po pravilu ni bilo postavljanje rekordov, temveč uživanje v rojstnem kraju maratona, kjer si je atenski vojak Filipides pred 2500 leti izmislil novo tekaško disciplino. In jo plačal z življenjem. Sam sem se po povabilu kolega iz organizacijskega odbora Istrskega maratona Francija Ohnjeca na poti v Atene pridružil štiričlanski skupini maratoncev, v kateri so bile še tri gajstne Štajerke: Darinka Bošnak, Tanja Lesničar in Martina Podvršnik. Na seznamu z izidi (zelo podrobnimi) je letos napisanih 11.860 imen maratoncev z vseh koncev sveta, med tistimi, ki so v uradnem biltenu maratona pozdravili tekače, pa je bil na prvem mestu generalni sekretar OZN Ban Ki Mun. Atenski maraton je namreč vključen v praznovanje ob 70-letnici OZN. Kriza je prizadela tudi to prireditev, denarja je organizatorjem zmanjkovalo, kljub zasoljeni startnini, tako da temnopoltih gazel v Atene ni bilo. Rekordu 2:10:37 Kenijca Kipchirchirja se letošnji zmagovalec Meroussis Christoforos s časom 2:21:22 ni niti približal (zmagovalka, Japonka Hayakari Minori, je tekla 2:52:06, skoraj pol ure počasneje od ženskega rekorda rojakinje Mizuki Noguči). Imam vtis, da bi konfiguracija proge atenskega očeta vseh maratonov ustrezala kateremu od slovenskih maratoncev, vajenih strmin, tipa Kosovelj, Žontar ..., pa tudi aktualnemu prvaku Banka Koper Istrskega maratona Radojkoviću. Letos je bila priložnost za zelo visoko uvrstitev. Grki so se z organizacijo trudili, videti je, da je za njimi dolgoletna tradicija tega maratona in da jim je veliko do tega, da izvirni maraton ohrani svoj sloves. Najprijetnejši je bil odnos gledalcev do maratoncev. Prav vsi so bili tudi navijači, od najmlajših do tistih v uglednih letih. Bolj ko je bil tek naporen, več je bilo spodbujanja, klicanja imen tekačev, zapisanih na startnih številkah, potolkli smo toliko petk, kot jih nismo še nikjer (vsaj moja izkušnja je takšna, po dobrih 30 pretečenih maratonih). Bo kar držalo, da je maraton Grkom 2500 let po Filipidesovem podvigu, ko je pretekel pot od Maratona do Aten, sporočil, da so premagali Perzijce, in se zgrudil mrtev, že zdavnaj postal del njihove DNA. Ko govorim o grški organizacijski spretnosti, moram omeniti, da smo nekateri tekači imeli težave s potrdili, iz Aten kar ni hotelo priti obvestilo o potrjeni prijavi in so bile potrebne dodatne intervencije, pa tudi napotek, kje dvignemo startne številke, je bil pomanjkljiv. V nedeljo je iz Aten proti Maratonu že navsezgodaj vozila kolona avtobusov, mi smo na enega od njih sedli ob šestih in potem uživali v rojevanju novega dne. Ob prihodu na startno mesto so termometri kazali pet stopinj Celzija in polivinil iz rok mladih prostovoljk je bil zelo dobrodošel. Ko omenjam prostovoljce, med katerimi so bila zelo številna dekleta, moram pred njimi sneti klobuk, saj so bile nadvse prijazne in so srčno spodbujale tekače. Za morje tekačev seveda ni bilo pravega zavetja na stadionu v Maratonu, sam pa sem se uspel zriniti v manjši pokrit prostor, najtoplejši kotiček za dve uri čakanja na start. Tam sem si uspel kupiti sendvič in zapolnil luknjo v želodcu, nastalo zaradi preskočenega zajtrka. V hotelu, kjer nas je prenočevalo kakšnih 20 tekačev, smo se namreč dogovorili, da v nedeljo zajtrkovalnico odprejo bolj zgodaj kot običajno. Pa smo ob 5.30 obstali pred zaklenjenimi vrati, prisiljeni v praznjenje (skromnih) osebnih zalog banan. V ponedeljek so nam povedali, da kuharica ni uspela priti na delovno mesto, ker so bile poti do nas že ponoči blokirane zaradi maratona. Mi (organizatorji Istrskega maratona) pa si razbijamo glave zaradi vsake minute, ko oviramo promet ... Zagotovo so pred startom organizatorji pripravili kakšen protokol, a v svojih boksih, precej daleč od prve tekaške linije, o tem nismo kaj veliko vedeli. Ukvarjali smo se sami s sabo, preverjali še zadnje podrobnosti, se slačili in s sosedi od kdovekje izmenjevali komentarje. Dvignjene roke (predvsem Grkov) so nakazovale, da je bila na sporedu tudi tekaška prisega. Starti posameznih boksov so bili tekoči, sam sem s četrtim boksom odšel na pot že sedem minut po prvem startu, ki je bil ob 9. uri. O sami trasi ni kaj veliko povedati. Potekala je vseskozi po asfaltu, posamezni odseki so bili prekriti s kar grobim asfaltom, vodila pa nas je modra črta, zarisana na vseh 42 kilometrih, ponekod celo dvojna. Tačas je že zbledela, potrebna osvežitve. Naše osvežitve so bile zelo pogoste, kar nam je bilo vsak pretečeni kilometer bolj všeč. Temperatura se je namreč hitro dvigovala in se na koncu povzpela do 23 stopinj. Prva dva kilometra smo se z nadmorske višine starta (35 metrov) spustili skoraj na raven morske gladine (a morja ne takrat ne kdaj pozneje nismo videli). Med 10. in 16. kilometrom je bilo za slabih 50 metrov vzpona, sledila sta dva kilometra rahlega spusta, potem pa smo zagrizli v 200-metrski vzpon med 18. in 31. kilometrom. Ta del poti se je vlekel in je iz nog izpil toliko moči, da zadnjih 11 kilometrov spusta nismo niti občutili kot spust in je razmeroma visok delež tekačev zadnje kilometre prehodil. Vročina je botrovala slabim izidom že tako nadpovprečno zahtevnega maratona. Zadnji med uvrščenimi je za pot potreboval osem ur in 14 minut. Ko so me tekaški kolegi pred časom spraševali, kako je z zahtevnostjo Istrskega maratona, na katerem tekače čakajo štirje 60-metrski vzponi, sem jim – teoretično poučen z višinskim profilom atenske proge – odgovarjal, da je Istrski maraton tozadevno lažji. Zdaj lahko to potrdim še z lastno praktično izkušnjo: atenski maraton ima za kakšnih 80 metrov več vzponov, glavni, 13-kilometrski, pa je bistveno zahtevnejši od naših kucljev. Spet premalo pripravljen (še vedno ne najdem dovolj časa za temeljito pripravo na maraton) sem v drugi polovici teka še dodatno spustil že tako nezahteven, udoben tempo. Malo pred najvišjo točko na progi, ko smo prihajali v Atene, sem skočil v bar ob cesti in si privoščil malo pivo. Moram reči, da se mi je tisti heineken močno prilegel, morda še bolj kot se mi staropramen v družbi Dušana Mravljeta v Strunjanu, ob progi Istrskega maratona ... In malo pozneje sem si privoščil še kepico sladoleda (mango) v eni od slaščičarn. Ja, življenje ni samo garanje, je tudi uživanje! Prihod v cilj je bil nekaj posebnega, nepozabnega. Nisem videl, da bi kateri od sotekačev, ki so pred nekaj kilometri že hodili, tistih zadnjih 300 metrov pred legendarnim stadionom Panathinaiko ne pretekli. Stadion sicer ni bil povsem zapolnjen (sprejme 50.000 gledalcev), a dovolj, da nas je spravljal v delirij. Tik ob progi me je s slovensko zastavo v roki sprejel Franci in mi ponudil svežo majico. Ne vem, ali si lahko predstavljam, kako hudo mu je bilo samo gledati tekače, ne pa tudi odteči ta legendarni maraton (ustavila ga je bolezen). Za tehnično in logistično pomoč smo mu kolegi izročili posebno, ročno narejeno medaljo. Ponudba atenske okrepčevalnice na cilju se lahko skrije pred tisto na Ljubljanskem maratonu: banana, voda in kakšen izotonični napitek. Zato pa ni manjkalo zlatih termo pregrinjal – kljub visoki temperaturi je dodatno gretje prijalo. Če je vso pot vse potekalo tako, kot mora, pa sem se za cilju zaštrikal. Na hitro sem pogoltnil banano in jo dodobra zalil z izotonikom, tako da sem nato kar nekaj časa trpel želodčne težave. A nekaj ur pozneje se je grški mytos že prav lepo usedel v želodec in težave so bile pozabljene. Kolegice so se izkazale s pogumnimi nastopi. Podpolkovnica Martina je svojo nalogo opravila prav po vojaško: hitro in požrtvovalno, na kakšnem lažjem maratonu bi na začetek svojega izida zagotovo napisala trojko. Tanja je z bolečinami v levem kolenu s progo opravila suvereno, čeprav je morala tudi hoditi, Darinka pa je svoj tretji maraton končala na fenomenalnem petem mestu v kategoriji. In se pri tem pritoževala, da kje pa je tisti hudi klanec, ki smo ji ga napovedovali. Še nekaj besed o logistiki in ekonomiji. Startnina je bila kar visoka, 100 evrov. Za ta denar smo dobili tehnično Adidasovo majico, zanimivo oblikovano torbo, vrečko kave in nekaj papirja, med katerim je bila dragocena brezplačna vozovnica za atenski javni promet (zelo priročen in pregleden je metro). Prihranila nam je kakšnih 20 evrov, ko smo se potepali po mestu in vpijali njegovo zgodovino. Letalske vozovnice smo si rezervirali dovolj zgodaj, da so bile poceni, okrog 130 evrov v obe smeri, tombola pa je bila Tanjina izbira hotela Omiros (po naše Homer), v strogem središču mesta in samo poldrugi kilometer stran od cilja. Za pet nočitev z zajtrkom smo odšteli podoben denar kot za letala. Prehranjevanje za nas, ki smo bili skromni, ni bila kakšna pretirana investicija, z 10-15 evri na dan si že lahko zvozil. Atene so ena sama zgodovina, imajo je za izvažanje. Osrednja točka je Akropola, o kateri ne gre izgubljati besed; nam se je kot destinacija, ki je ne smeš preskočiti, pokazal osrednji arheološki muzej. Meščani so še kar prijazni, ne sicer tako kot to velja za otočane, očitno jih je kriza prehudo udarila, na ulicah vidiš številne brezdomce in berače, okradli pa nas v tistih petih dneh niso.
Fotogalerija je na povezavi. VJ |
|
Sveže opremljeni s startnimi številkami za enega najbolj zaželenih maratonov, kar jih je. Z leve: Franci Ohnjec, Martina Podvršnik, Darinka Bošnak, Tanja Lesničar.
|
|
20. Ljubljanski maraton | |
|
LJUBLJANA 25 10 |
Ljubljanski maraton, v praktično idealnih vremenskih razmerah, je bil spet rekorden po udeležbi, jubilejno dvajsetico pa je počastil tudi zmagovalec z novim najboljšim časom ljubljanskih maratonov. V dveh dneh, 24. in 25. oktobra, je teklo 25.000 tekačev vseh starosti, še nikoli tako veliko. V soboto so šli na proge učenci in dijaki. V letniku 2004 je zmagal učenec Tomi Bajc (OŠ Jurija Dalmatina, Krško), znanec s primorskih tekov, v letniku 2002 pa Tobi Gaberšček (OŠ Bovec), eden od rednih – in boljših – tekačev PPT. Ekipno je med osnovnošolci zmagala OŠ Stranje, OŠ Žiri je bila sedma, OŠ Bovec pa deveta. Med dijaki je zmagala Gimnazija Jurija Vege, Idrija. Na nedeljskem sporedu so bili maraton, polmaraton in tek na 10 kilometrov. Na maratonski progi, ki je bila drugačna od lanske, zato rekordi štejejo na novo, je najboljši čas ljubljanskih maratonov dosegel Etiopejec Limenih Getachew (2:08:19), šest sekund je bil hitrejši od lanskega najboljšega izida. Za »rekord« je bil deležen denarne nagrade 25.000 evrov. Župan Zoran Jankovič si je sicer želel svetovnega rekorda, a se bo moral sprijazniti z dejstvom, da so takšne želje nerealne in da denar ne more kupiti prav vsega (morda pa mu bo kdo tudi povedal, kako žaljiv je takšen pristop za tekače). Mitja Kosovelj je napadal normo za olimpijske igre v Riu (pod 2:17), a neuspešno, tekel je 2:20:53. Napovedal je, da bo njegov zadnji napad na normo sledil prihodnjo pomlad. Med ženskami je zmagala maratonka Melkam Gizaw, prav tako iz Etiopije, s časom 2:25:44, najboljša Slovenka je bila Neža Mravlje, peta s časom 2:49:33. Šesta je bila Petra Tratnik) 3:00:25. Maraton je štel za državno prvenstvo, prvaka sta torej Mitja in Neža, Petra pa je podprvakinja. Najhitrejša na polmaratonu sta vila Rok Puhar (1:07:40) in Tina Čačilo (1:20:07). Aleksandra Fortin (1:25:01) je bila sedma, Ana Radivo (1:27:12) deseta. Jan Petrač (31:21) in Sonja Roman (33:32) sta bila najhitrejša na 10-kilometrski progi. Polmaraton je tekel tudi predsednik republike Borut Pahor, in to z dobrim povprečjem okrog petih minut za kilometer. Tekel je s slovensko zastavo. Izkušnje tekačev z nedeljskih tekov: Tokrat se je prvič po daljšem času zgodilo, da pri oddaji garderobe ni bilo daljšega čakanja, zato pa je bilo veliko čakanja pred okrepčevalnico v času najbolj množičnih prihodov v cilj. Gledalcev ob progi je bilo še več kot lani, tudi navijanja je bilo več, odlično so svoje delo opravile maskote prireditve, ki so pozdravljale tekače in skrbele za šov. Spominske majice so končno spremenile svojo podobo, enako torbe, ki so praktične in zavzamejo zelo malo prostora. Vsi izidi so na povezavi.
Fotogalerija 1 je na povezavi.
|
|
|
|
Mitja Kosovelj je postal državni prvak v maratonu, norma za Rio pa je za zdaj še previsoka.
|
|
X-tek za čistejše kraške jame | |
|
SLIVJE 18 10 |
Zmagovalca drugega X-teka Dimnice, Teka skozi hudičevo prekajevalnico, sta med moškimi Alessandro Morassi (čas 14:16) in med ženskami Nicol Guidolin (17:47), oba z novima rekordoma 4000 metrov dolge proge, speljane skozi podzemlje kraške jame Dimnice in po okolici vasi Slivje v Brkinih. Teklo je 127 tekačev, od tega skoraj polovica iz Italije. Alessandro Morassi iz Paluzze je sodi v krog najboljših italijanskih turnih smučarjev in gorskih tekačev na SV Italije. Nicol Guidolin je v vrhu gorskih kolesark tega konca Italije in se zadnje leto ukvarja tudi z gorskim tekom, zmagala je na zadnjih dveh tekmah pokala Primorski gorski teki. Povedala je, da ji je X-tek zelo všeč, kljub temu, da je dolg samo štiri kilometre, pa je kar naporen. Tudi zato, ker je dan prej tekla na Učko in premagovala 1400 višinskih metrov. Oba sta prireditev pohvalila in se zahvalila za gostoljubnost, organizatorji pa so jima izrazili zahvalo za njuno prisotnost. Alessandro je napovedal, da bo tekel tudi na italijanski tekmi Jamske kombinacije, v Briški jami. Najboljši v posameznih kategorijah so prejeli medalje, po trije absolutno najhitrejši med moškimi in ženskami pa so domov odnesli unikatne pokale, ki jih je naredil jamar Bojan Spasovič s sodelavci. Priznanja je delila podžupanja Irena Stropnik. Vsak tekač je s plačilom startnine prispeval en evro v sklad za čiščenje slovenskega kraškega podzemlja. Jamarji so jim pripravili izredno dobro urejeno progo, speljano med neštetimi lučkami in po številnih preprogah. Sodniki niso nobenemu od tekačev prisodili kazni 60 dodatnih sekund za morebitne padce, prav tako je bila brez dela zdravniška služba. Brkinci so tekače sprejeli z jutranjo kavo, pogostili so jih s svojimi dobrotami, od domačih slaščic do jote, ki je tekači niso mogli prehvaliti. Kljub temu, da je je bilo pripravljene za 250 ljudi, je za las ni zmanjkalo (za vegetarijance so pripravili testenine). Člani Jamarskega društva Dimnice Koper so po teku pripravili še vodeni ogled jame za vse udeležence, ne samo tekače. Tekači so dobili spominsko tehnično majico in darilno vrečko, mednje pa so izžrebali tudi 20 praktičnih nagrad. To je bil prvi od dveh tekov, ki predstavljajo slovensko-italijansko Jamsko kombinacijo, za katero velja še tek skozi Briško jamo (Grotta Gigante, največja turistična jama na svetu) z 20-letno tradicijo. Briški tek bodo tržaški planinci in gorski tekači pripravili 29. novembra 2015, takrat bodo organizatorji obeh tekov podelili priznanja najboljšim v kombinaciji. Briškovski tek je predstavil njegov organizator Lorenzo Cadelli – Dusty. X-tek Dimnice 2015 so v sodelovanju s Krajevno skupnostjo in Agrarno skupnostjo Slivje, pod pokroviteljstvom Občine Hrpelje – Kozina ter ob pomoči sponzorjev organizirali Jamarsko društvo Dimnice Koper, Športno društvo Kraški tekači Sežana, Turistično društvo Dimnice Slivje, Športna zveza Občine Hrpelje – Kozina in spletni portal Ljudstvo tekačev. Sponzorji teka so bili Zavarovalnica AdriaticSlovenica, Home Spot, Anthron, Petzl, Turistična kmetija Pri Filetu, Zavarovalnica Triglav, Plama-pur in Igor Šiškovič, sadjarstvo. (Ljudstvo tekačev je eden od organizatorjev X-teka.)
Izidi:
Druga moška kategorija je kategorija B.
Jamarji iz JD Dimnice so progo skozi jamo označili z neštetimi majhnimi lučkami in pričarali pravljično podobo podzemlja - ter bistveno olajšali orientacijo tekačev.
Nicol Guidolin na progi v jami.
Start dvojic je bil na eno minuto.
Organizatorji se zahvaljujejo sponzorjem, brez katerih izvedba prireditve ne bi bila mogoča.
Fotogalerija 1 je na povezavi. Fotogalerija Miloša Stankoviča je na povezavi. Fotogalerija 3 je na povezavi. Fotogalerija na FB je na povezavi. Video Miloša Stankoviča je na povezavi.
VJ |
|
|
|
|
|
3. Učka vertikal | |
|
MEDVEJA 17 10 |
S tekmo Učka vertikal, tretjo po vrsti, se je iztekla letošnja sezona PGT. S 7,67 kilometra dolgo progo s 1393 metri vzpona med kampom v Medveji in vrhom Učke (Vojak) je opravilo 94 tekačev, zmagala pa sta Miran Cvet in Nicol Guidolin. To je bila prva hrvaška tekma v zgodovini primorskih tekaških pokalov, na njej najbrž tudi zato ni bilo vse tako, kot je na drugih tekmah PGT. Med drugim so nagrajevali tudi po drugačnem sistemu kategorij, za potrebe kategorij PGT pa so izide preračunavali. Lanski zmagovalec Simon Alič s časom 1:00:00, kar je bil rekord proge, je tokrat moral priznati premoč Miranu Cvetu, med njima pa se je bil boj brez kalkuliranja. Oba sta bila hitrejša od rekorda, čas sta potisnila pod eno uro, pri tem pa je bil Miran za minuto hitrejši. Na tretjega, Simona Strnada, sta nato čakala več kot devet minut. A je bil Strnad vseeno nadvse zadovoljen z dosežkom, saj je še malo pred ciljem zaostajal za Nemcem Stephanom Tassani-Prellom, ga v zadnjem kosu strmine dohitel in prehitel, na zadnjih nekaj deset »ravninskih« metrih pa vodstvo še povečal. Tržačanka Nicol Guidolin je zmagi z Nanosa dodala še Učko, pred letos odlično Irmo Pivk in Uršo Trobec, presenetljivo svežo ob koncu sezone. Jana Bratina, zmagovalka prvih dveh vertikalov na Učko, se tokrat ni odločila za nastop, njen rekord izpred dveh let pa je ostal nedotaknjen. Tokrat je bilo vreme tekačem nadvse naklonjeno, sobota je bila sončna in brez vetra (Simon Alič je bil vesel, da je le doživel razgled z Vojaka, kajti na prejšnjih tekih je »užival« v pogledu na oblake). Še podatek o višinah starta in cilja: start tri metre nad morjem, cilj na višini 1396 metrov. Takšna lokacija teka tekače navdušuje in mu daje precejšen potencial, bodo pa morali organizatorji še kakšno zadevo dodelati. Kljub temu, da se je Alič lani na progi izgubljal (in to tudi javno povedal), niti letos proga ni bilo zadostno označena. Klemen Triler in še nekaj tekačev je zašlo, razvrstitev na cilju je bila zato drugačna, kot bi jo prinesla brezhibno organizirana tekma. Še ena pripomba: tekačem bi bolj kot dolžinske oznake ob progi prišle prav višinske. Preostaja samo še slavnostni zaključek sezone, 29. novembra 2015 v Gaberju.
Izidi:Absolutno, moški:
Absolutno, ženske:
Zmagovalci po kategorijah:ml. člani: Luka Mihelič (KGT Papež) člani: Denis Ulbl (TD Vzpon) st. člani: Klemen Triler (TSK Olimpik) ml. veterani: Miran Cvet veterani: Bojan Kožuh (KGT Papež) st. veterani: Danilo Pudgar (TD Burja) ml. članice: - članice: Nicol Guidolin st. članice: Suzana Alberini (AK Kvarner) veteranke: Urša Trobec st. veteranke: Tea Bajc (Triatlon klub Ajdovščina) Vsi izidi so na povezavi.
Video je na povezavi. |
|
|
|
Miran je na cilju Simona čakal eno minuto, potem pa sta na drugega Simona skupaj čakala še dobrih devet minut.
|
|
18. Gorski tek na Nanos | |
|
PODNANOS 11 10 |
Gorski tek na Nanos je prinesel novo zmagovalko PGT, Tržačanko Nicol Guidolin, sicer odlično gorsko kolesarko, od letos pa tudi gorsko tekačico. Med moškimi je bil najhitrejši Uroš Vodopivec. Teklo je 67 odraslih in deset otrok (Žan Drole je tekel na progi za odrasle). Planinsko društvo Podnanos je 18. Gorski tek na Nanos, predzadnjega v seriji PGT 2015, kot običajno pripravilo na isto nedeljo, ki jo Tržačani rezervirajo za svojo Barcolano. A kljub temu, tako kot vsako leto, je tudi tokrat nanoški tek pritegnil skupino tržaških tekačev. Med njimi je bila 32-letna Nicol Guidolin, članica tržaškega kolesarskega kluba ASD Gruppo Vulkan MTB. Še nekaj časa po svojem prihodu na cilj, kot prvouvrščena med dekleti, se ni kaj prida zanimala za izide, potem pa je le vprašala (avtorja tega zapisa), ali so ti že objavljeni. In izvedela, da je zmagala. Italijanski tekači (očitno le niso vsi Tržačani v nedeljo gledali Barcolane) so se pri lovski koči na Nanosu veselili zmage, ki pomeni nadaljevanje tradicije dobrih italijanskih ženskih nastopov na tem teku. V zadnjih letih sta jih razveseljevali Daniela Da Forno, ki se v teh dneh pripravlja na maraton v New Yorku, in Giulia Della Zonca (z možem in sinkom živi v Golcu v Čičariji, njene treninge pa je prekinilo pričakovanje drugega otroka). Lanski zmagi Giulie je Nicol letos dodala svoje prvo mesto, s skoraj dvema minutama prednosti pred Uršo Trobec. Zanimivo, Nicol do letos sploh še ni nastopila na kakšnem teku, nanoški nastop je bil njen tretji ali četrti v tej sezoni, kot smo izvedeli. Verjetno je slišala za serijo uspešnih prestopov slovenskih kolesarjev med gorske tekače ... Za LT je povedala: »Lepa proga, zagotovo pridem tudi prihodnjič!« Še eno zmago na letošnjih primorskih tekih si je priboril Uroš Vodopivec. Njegov čas zaradi rosenja in spolzke proge niti ni mogel biti kaj fenomenalnega, a je Uroš za lanskim zmagovalcem Simonom Aličem zaostal za manj kot dve minuti. Drugi je bil mladi gorenjski tekač Luka Mihelič, ki mu z nasveti pomaga Klemen Triler. Luka je povedal, da je letos malo tekel po Primorski, na Nanos pa je prišel, da ta stran njegovega tekaškega dnevnika vendarle ne bi ostala prazna. Vsekakor je odločen, da se bo na našem koncu v prihodnje pojavljal pogosteje. Tretji je bil Borut Malavašič, tik pred Anejem Likarjem, s katerim bije boj za drugo mesto v skupni razvrstitvi pokala. Po Nanosu sta teoretično odprti še obe možnosti, bliže naslovu podprvaka pa je vendarle Anej. Omenimo, da je med najstarejšimi veterani nekoliko presenetljivo pred Danilom Pudgarjem in Borisom Žigonom ciljno črto prečkal Drago Božič. Danilo se je domislil krasnega alibija za svojo »počasnost«: na cilju se je pojavil s kamnom v roki in izjavo: »Le kako bi lahko bil hitrejši, ko pa sem moral nositi takšno breme!« Organizatorji so pripravili tudi tek za mlade. Starejših dečkov in deklic ni bilo na startu, med mlajšimi pa je tretjino tekmovalcev prispevala družina Kopatin. Vsi trije nadobudni tekači, Sara, Rok in Jan Franc, so prvič nastopili na gorskem teku – in se odlično odrezali. Fantiči so na cilju naredili gnečo, prvi trije (Jan, Rok in Natan Maj Poženel) so se zvrstili v treh sekundah, pri čemer si je Rok srebro prigrizel v zadnjih petih metrih. Sara je imela smolo, iz boja za medaljo jo je izločil nesrečen padec. Med deklicami je ponovno slavila Gaja Leban Jež. Zadnji tek sezone PGT 2015 bo vertikal na Učko v soboto, 17. oktobra 2015. To bo zgodovinski, prvi hrvaški tek v katerem od primorskih pokalnih tekmovanj.
Izidi:Absolutno, moški:
Absolutno, ženske:
Zmagovalci po kategorijah:ml. člani: Luka Mihelič člani: Uroš Vodopivec st. člani: Borut Malavašič ml. veterani: Simon Strnad (ŠD Nanos) veterani: Tomaž Devetak (Ljudstvo tekačev) st. veterani: Drago Božič ml. članice: - članice: Nicol Guidolin st. članice: Kristina Mamič (Olimp) veteranke: Urša Trobec st. veteranke: Tea Bajc ml. dečki: Jan Franc Kopatin (ŠD Nanos) st. dečki: - ml. deklice: Gaja Leban Jež (AD Posočje) st. deklice: - Vsi izidi so na povezavi.
Fotogalerija 1 je na povezavi. Fotogalerija 2 je na povezavi. Video je na povezavi. |
|
|
|
|
|
36. Tek na Šmarno goro | |
|
LJUBLJANA 03 10 |
Tekaški klub Šmarnogorska naveza je tudi za konec letošnjega svetovnega pokala v gorskem teku (WMRA) prvo soboto v oktobru pripravil svoj Tek na Šmarno goro, eno najuglednejših gorskotekaških prireditev na svetu. To je bil tudi finale slovenskega gorskotekaškega pokala. Na članski progi sta bila najhitrejša svetovni prvak Fred Musobo in Sarah Tunstall, ki je letošnja zmagovalka svetovnega pokala. Najboljša Slovenca sta bila Jana Bratina na petem in Miran Cvet na šestem mestu. Dež je otežil tek, blato ni dovoljevalo resnega razmišljanja o izboljšanju rekorda desetkilometrske proge s 710 metri vzponov, ki si ga delita Eritrejec Azerya Teklay in Italijan Alex Baldaccini. Če pa bi bila podlaga suha, je prepričan predsednik slovenskega gorskotekaškega združenja pri AZS Tomo Šarf, bi bil rekord v resni nevarnosti. Med prijavljenimi je bil namreč tudi še sveži svetovni prvak v gorskem teku, Ugandec Fred Musobo, v polni formi. V sicer maloštevilni italijanski ekipi je bil tudi Tokrat Alex (ob njem šampionka Alice Gaggi), Azerye pa letos v Sloveniji ni bilo, menda zato, ker sta on in še en njegov kolega iz eritrejske reprezentance ostala brez slovenskega vizuma. Italijana sta obtičala na drugih mestih, zmagi pa sta šli v Ugando in Veliko Britanijo, za kar sta zaslužna Fred Musobo in Sarah Tunstall. Sarah je zmagala tudi v skupnem seštevku svetovnega pokala, medtem ko je ta pokal v moški verziji osvojil Britanec Andrew Douglas, peti na Šmarni gori. Med slovenskimi tekači tokrat ni bilo najboljših, Mateje in Mitje Kosovelj ter Lucije Krkoč (o vzrokih za to je bilo nekaj povedanega v enem od predhodnih člankov na LT), za razliko od nastopa Slovencev na svetovnem prvenstvu pa lahko rečemo, da so se na finalu svetovnega pokala ostali dobro držali. Konkurenca je bila kar močna, predvsem v moški konkurenci, vseeno pa Slovenija beleži po tri moške in ženske uvrstitve med prvih deset. Peta Jana Bratina je med sezono že izgubljala zaupanje vase, saj ji ni šlo tako, kot si je želela, vendar je na Šmarni gori doživela uspeh sezone - in še kaj več. Peto mesto je najboljša slovenska uvrstitev v letošnjem finalu svetovnega pokala in obliž na odsotnost vidnejših izidov reprezentance v sezoni, za Jano pa tudi potrditev slovenskega pokalnega naslova. Miran Cvet je bil na Šmarni gori zelo vesel šestega mesta, z dejstvom, da je bil spet najboljši med veliko mlajšimi, pa se ne ubada (to bi morala biti skrb koga drugega). Izidi:Moški, absolutno:
... 6. Miran Cvet (45:13,5), 8. Gašper Bregar (46:51,8), 9. Peter Lamovec (47:01,3); 11. Alič, 12. Bratina, 16. Potočnik, 18. Plaznik. Ženske, absolutno:
... 5. Jana Bratina (55:45,6), Karmen Klančnik (58:40,3), 10. Ana Čufer (58:47,8); 11. Habjan, 12. Kozjek, 14. Mikloša, 16. Peperko, 17. Tušar, 18. Trobec, 19. Jelovšek, 20. Jaklič. Zmagovalci slovenskega pokala so pri mladincih Ana Čufer (KGT Papež) in Aljaž Božič (KGT Papež), pri članih Jana Bratina (ŠD Nanos) in Peter Lamovec (ŠD Tabor Žiri), pri mlajših veteranih Petra Mikloša (KGT Papež) in Miran Cvet (KGT Papež), pri starejših veteranih Marta Šorli (PGT) in Franci Teraž (KGT Papež). Vsi izidi so na povezavi.
Fotogalerija 1 je na povezavi. Fotogalerija 2 je na povezavi. Video je na povezavi. VJ |
|
|
|
|
|
Prvenstvo Primorske na 5000 m na atletski stezi | |
|
KOPER 27 09 |
S tekom na 5000 stadionskih metrov v Kopru se je iztekla letošnja sezona PPT, to pa je bilo tudi zadnje primorsko odprto prvenstvo, po maratonu in polmaratonu na Banka Koper 2. Istrskem maratonu. Najhitrejša na modri koprski atletski stezi sta bila med 34 tekači Borut Albreht in Ana Uršič. Za marsikaterega tekača, ki praviloma teče prosto v naravi, je bil stadionski tek dobrodošla sprememba in preizkušnja nečesa novega. Na atletskem stadionu je nagajal veter, v ciljni ravnini je ustavljal tekače, kar pa je bilo za Vipavce, vajene burje, domače okolje. Organizatorji, člani AD Nova Aurora, so skupaj z merilci poljanskega Timinga demonstrirali, kako se tekoče izvede atletsko tekmovanje z natanko določenimi procedurami, dodali pa so še ščepec domačnosti, značilen za primorske pokalne teke. Pri tem jim je na pomoč priskočil starosta primorskih tekačev Fabio Ivančič, ki je kolegicam in kolegom za okrepčilo ponudil več vrst domačih marmelad. Dostava posladka mu je vzela nekaj časa, tako da je start starejših kategorij zamudil, zato pa je lahko tekel z najhitrejšimi mladci. Za daljše pričakovanje njegovega prihoda v cilj se je opravičil, a je bilo opravičilo pravzaprav odveč: kolegi in gledalci so ga z veseljem spodbujali na progi, tako kot so malo prej spodbujali tudi najpočasnejšo med dekleti. Za tekmovanje je bil značilen ferplej, ob nekaj spopadih posameznikov, med katerimi so se tekom leta nabrali »neporavnani« tekmovalni računi, videli pa smo tudi dve zanimivi bitki. Organizatorji so pripravili tri starte. Najprej so na progo šle ženske, sledili so starejši tekači, zadnji pa so nastopili najhitrejši, mlajši tekači. Pri ženskah je Filipidesova Ana Uršič ob osvojitvi primorskega naslova vpisala drugo zmago v konkurenci PPT 2015 zapored, tako da si je precej izboljšala skupno uvrstitev. Sledili sta ji Marjetka Šibelja in Kristina Bele, četrta Janja Torkar Božič pa se je ob lepi uvrstitvi veselila tudi dokončanja serije osmih tekov in izpolnitve pogoja udeležbe. Ana je poskrbela, da se je čas zmagovalke tokrat spustil pod 20 minut, Kristina pa je svoj lanski izid izboljšala za štiri sekunde. V prvi moški tekmi, namenjeni veteranom, sta se merila Stojan Rodica in Robert Zrimšek. Na cilju bi skorajda potrebovali fotofiniš, zelo prav je zato prišla meritev v tisočinkah sekunde. Stojan je bil čez ciljno črto 65 tisočink pred Robertom. Med zmagovalci kategorij je bil tudi Edi Kutin, eden od dveh tekačev, ki sta letos odtekla prav vse teke PPT (drugi je Bojan Furlan). V teku članov je za pokale absolutno najboljših odločal troboj Boruta Albrehta (lani drugega), Nejca Lokarja in Aleša Suhadolnika. Začeli so skupaj, nato pa je Borut pospešil in si pritekel nekaj deset metrov prednosti. Ta je ostajala bolj ali manj nespremenjena, Nejc in Aleš sta tekla še naprej skupaj. V zadnjih dveh krogih se je Nejc poskusil približati Borutu, a je ta napad odbil in na cilj pritekel s petimi sekundami prednosti. Borut je bil z osvojitvijo naslova prvaka Primorske zelo zadovoljen, saj je v Koper prišel natanko s tem namenom; odpovedal se je namreč nastopu na državnem prvenstvu na 10 cestnih kilometrov v Slovenskih Konjicah. Svoj lanski čas je popravil za več kot pol minute. Letos bo v pokalu PPT še en tek, v Štanjelu (5. decembra 2015), vendar bodo izidi veljali za naslednjo tekmovalno sezono. Zaključek s podelitvijo priznanj bo sledil 22. novembra 2015 v Vrtojbi.
|
|
|
|
|
|
23. Tek ob Savi | |
|
LJUBLJANA 27 09 |
Športno društvo Ljubljana-Ježica je zadnjo septembrsko nedeljo pripravilo 23. izvedbo svojega Teka ob Savi. Na 1,5-, 4-, 10- in 20-kilometrski progi je teklo nekaj več kot 100 tekačev, kar organizatorji spričo številnih »konkurenčnih« tekov ocenjujejo kot zadovoljivo udeležbo. Tek je, kljub temu, da je bil tokratni datum nekoliko zgodnejši kot prejšnja leta, za marsikaterega tekača predstavljal preizkušnjo, kaj zmore v pripravah na Ljubljanski maraton.
Tekači so bili zelo zadovoljni z (ravninsko) traso, organizatorji pa so jim ponudili nekaj novosti. Za otroke tekačev so organizirali vrtec ob Savi, otroke je obiskal tudi konjiček, ki so ga lahko brezplačno jahali do onemoglosti, pekli so palačinke za vse, pijače pa tudi ni zmanjkalo (čaj, voda, sok). Najboljši so prejeli medalje, izžrebali pa so tudi 10 brezplačnih prijavnic za naslednji, 24. Tek ob Savi z letnico 2016 in 15 majic. Izidi in fotografije so na povezavi.
|
|
|
|
|
|
15. Vzpon na Hleviše | |
|
IDRIJA 26 09 |
Tekaško smučarski klub Idrija je zadnjo soboto v septembru petnajstič pripravil svoj Vzpon na Hleviše. Našteli so 138 tekačev (80) in kolesarjev (58), kar je rekordno veliko. Najhitrejša tekača sta bila Sandi Furlan in Saša Pisk. TSK Idrija letos slavi 15 let plodnega delovanja, ob smučarsko tekaški zimski prireditvi pa tradicionalno prireja tudi Vzpon na Hleviše. Letošnja tekaška proga je bila enaka kot prejšnja leta (5,8 km, 470 m vzpona), kolesarsko pa so zaradi velike luže (ki so ji bili tekači kos) nekoliko spremenili. Vodstvo kluba se je tokrat odločilo pripraviti tudi tek za otroke, na kilometrski progi je teklo 17 nadobudnih tekačev, ki so jih nato prepeljali na cilj članskih tekem pri koči na Hlevišah. Ker nastop mladih na začetku sezone še ni bil napovedan, ni vključen v točkovanje PGT 2015. Vodja prireditve Boštjan Brelih, tudi odličen kolesar, je za LT povedal, da so se tako odločili ob spoznanju, da prihodnost, tudi njihovega kluba, počiva na mladih, zato bodo otrokom v bodoče namenjali še več pozornosti. Njihovi nastopi so pokazali, da ob slovečih kolesarjih z Idrijskega v prihodnjih letih lahko pričakujemo tudi razvoj mladih gorskih tekačev. Na kolesu sta bila najhitrejša Luka Tavčar in Mirjam Frelih. Luka se je v preteklosti izkazal že tudi kot odličen gorski tekač, tokrat pa je zmagal na gorskem kolesu (vprašanje, kdo bi bil zmagovalec med tekači, če bi se Luka odločil za tek). Med tekači sta bila na cilju najprej Sandi Furlan iz ŠD Nanos, ki je prispeval prvih šest uvrščenih v moški absolutni razvrstitvi. To je bila prva Sandijeva zmaga, popolnoma zaslužena in pričakovana po seriji vzpenjajočih se tekaških dosežkov v tej sezoni. Drugi je bil Simon Strnad, že nekoliko utrujen od številnih nastopov, tretji pa specialist za tretja mesta Anej Likar. Anej se s še tremi kolegi bori za drugo mesto v skupni razvrstitvi in upa, da se bo tokrat izognil tretji stopnički. Če koga, potem na zadnjih dveh tekih PGT 2015, na Nanos in Učko, z gotovostjo lahko pričakujemo Simona, edinega z vsemi 19 dosedanjimi teki PGT. Med dekleti je zmagala domačinka, pa ne dolgoletna kraljica Hleviš Sergeja Lipušček, te tokrat na hribu ni bilo, temveč Saša Pisk. Na cilju je imela dobro minuto prednosti pred Cerkljanko Mihaelo Tušar, tretja pa je bila spet domačinka, 28-letna Anja Golob. Anja se ukvarja s številnimi športi, da bi se bolj posvetila gorskemu teku, pa za zdaj še ne razmišlja. Organizatorji so tekmovalcem razdelili praktična darila, najboljše pa še dodatno obdarovali.
Izidi:Absolutno, moški:
Absolutno, ženske:
Zmagovalci po kategorijah:ml. člani: Anej Likar člani: Sandi Furlan st. člani: Borut Malavašič (ŠD Nanos) ml. veterani: Simon Strnad (ŠD Nanos) veterani: Spartaco Brizzi (Trst) st. veterani: Boris Žigon (DLT Filipides) ml. članice: Sindis Čufer (TD Burja) članice: Saša Pisk st. članice: Kristina Mamič (Olimp) veteranke: Mihaela Tušar st. veteranke: Marija Moser ml. dečki: Staš Prezelj Trebše st. dečki: Anže Prezelj Trebše ml. deklice: Gaja Leban Jež (AD Posočje) st. deklice: Kristina Ipavec
Vsi izidi so na povezavi.
Sandi Furlan v zadnjih metrih vzpona, pred svojo prvo absolutno zmago na PGT.
Fotogalerija 1 je na povezavi. Fotogalerija 2 (tudi kolesarji) je na povezavi. Video je na povezavi. VJ |
|
|
|
|
|
Tek po ulicah Cerknega | |
|
CERKNO 19 09 |
Osnovna Šola Cerkno je tudi letos pripravili zaključno tekmo mladinskega pokala PPT. 19. septembra 2015 je po ulicah Cerknega teklo 159 mladih tekačev, med katerimi so bili posebno številni šolarji iz domače in idrijske osnovne šole ter člani AD Posočje in ŠD Hotedršica. Tolminci so bili najuspešnejši s sedmimi osvojenimi zlatimi medaljami, s štirimi so jim sledili domačini. Drugič zapored so zmagovalci dobivali unikatne sovice, simbole znanja in cerkljanske šole, izdelke dveh učiteljic spretnih prstov in živahne domišljije. Sovice spominjajo na tista darila, ki jih prejemajo zmagovalci na nekaterih največjih atletskih tekmovanjih po svetu, in prav primerno je, da pridejo v roke zmagovalcev na zadnji tekmi sezone. Le da bi bilo dobro sistem tekmovanja nekoliko dodelati, da bi povečali privlačnost tekme v Cerknem in ji dali dodatno težo. Tako kot že več let so namreč na tem tekoče in prijazno izvedenem tekmovanju pogrešali številne odlične mlade tekače in tekačice, ki so se na prejšnjih tekih z vso ihto potegovali za točke, do Cerknega pa razrešili večino dilem glede končnih uvrstitev – in zadnjo tekmo izpustili. Če bi – denimo – zadnja tekma nagrajevala z dvojnimi točkami, bi bili boji napeti do konca. In če bi še takoj po koncu tekme razglasili skupne zmagovalce, kar ne bi bilo pretežko, bi to bil precej privlačnejši tekaški dogodek, kot je sicer. V konkurenci najmlajših je bil Mathias Mlekuž eden redkih že znanih zmagovalcev, ki so vseeno prišli v Cerkno in zmagali še zadnjič v sezoni. Sledili so mu še Julija Kuzmin Delgiusto, Žana Sovdat in Denis Pašič. Cerkno je zaprlo dileme o zmagovalcih v štirih kategorijah. Ajda Sovdat je v letniku 2006 z zmago ostala na prvem mestu pred Lano Kokotec. Pino Sekač je nekoliko presenetljivo v zadnjem hipu skočil na prvo mesto pred Tobija Gaberščka v letniku 2002 (med njima ni samo tekmovalnost, temveč tudi prijateljstvo), tako da je Tobi s petimi zmagami iz petih nastopov obstal na drugem mestu. Prav tako v zadnjem hipu je prvo mesto osvojil Alen Cvijanovič v letniku 2001, kljub temu, da je Tanu Černigoju še malo pred tem kazalo bolje. Za skupno zmago bi v Cerknem potreboval drugo mesto, bil pa je tretji ... Četrta odločitev je padla brez boja, saj v letniku 2000 nista nastopili ne Tanja Žgajnar ne Blažka Ortar, obe s po dvema zmagama, s štirimi točkami prednosti pa je na koncu na vrhu obstala Tanja. Navedene skupne uvrstitve so še neuradne, počakajmo na uradne, ki bodo objavljene na spletni strani DLT Filipides. Zaključek sezone s podelitvijo priznanj bo sledil 22. novembra 2015 v Vrtojbi.
Izidi:Zmagovalci kategorij:Deklice 2008 in mlajše: Saša Peternelj (OŠ Cerkno) Deklice 2007: Lea Kenda Drekonja (AD Posočje) Deklice 2006: Ajda Sovdat (AD Posočje) Deklice 2005: Julija Kuzmin Delgiusto (AD Piran) Deklice 2004: Žana Sovdat (AD Posočje) Deklice 2003: Mara Mei Leban (AD Posočje) Deklice 2002: Kaja Lapanja (OŠ Cerkno) Deklice 2001: Kristina Ipavec (OŠ Idrija) Deklice 2000: Špela Zorjan (GFP Kranj) Dečki 2008 in mlajši: Mathias Mlekuž (TD Bovec) Dečki 2007: Izak Ziliani (AD Posočje) Dečki 2006: Aljoša Krajnc (SSK Ponikve) Dečki 2005: Nejc Špik (OŠ Cerkno) Dečki 2004: Anej Praprotnik (ŠD Hotedršica) Dečki 2003: Natan Maj Poženel (AD Posočje) Dečki 2002: Pino Sekač (AD Mass) Dečki 2001: Alen Cvijanovič (AD Posočje) Dečki 2000: Tilen Klinc (OŠ Cerkno) Vsi izidi so na povezavi.
Fotogalerija 1 je na povezavi.
VJ |
|
|
|
Postojnska stomajlerica | |
|
IZOLA 19 09 |
Zapis Mitje Volčanška, ki je zaradi poškodbe noge odstopil na 111. kilometru postojnske ultre SLO100 (milj). Postojnska »stomajlerica« bi morala ob drugem poskusu biti moj prvi uspešno pretečen tek na sto milj, zato je ob neuspehu seveda prisotno tudi manjše razočaranje, sploh ker sem bil realno dobro pripravljen in sem brez lažne skromnosti ciljal na visoko uvrstitev. Čeprav sem prvo kontrolno točko na Javorniku prečkal celo kot prvi na najdaljši razdalji, tempo ni bil prehud, bom pa očitno moral še precej izboljšati spuste, saj sem tudi tokrat precej časa izgubljal prav na strmih in tehnično nekoliko zahtevnejših delih proge. Proga je bila sicer po mojih pričakovanjih večinoma vendarle dokaj tekaška, in te dele sem dokaj dobro izkoriščal, čeprav sem že kmalu po 50. kilometru začutil bolečino, kot da bi me kdo bodel v spodnji zunanji del stopala. Kaj točno je bil vzrok, težko povem, sem pa zaradi bolečine začel čedalje manj pravilno postavljati levo nogo, kar je sprva vplivalo na hitrost teka, nazadnje pa povzročilo precej obsežno vnetje (k sreči se lepo sanira). Prav škoda glede na to, da je bilo vreme ugodno, mišice sveže in da nisem imel nobenih težav z želodcem, ki so me – denimo - poleg drugega ustavile na 100 milj Istre lani. Na splošno je bila proga zanimiva in raznolika, prostovoljci pa izredno prijazni, čeprav so mnogi med njimi morali skakati od ene okrepčevalnice do druge. Klobuk dol! Kljub temu se ne morem izogniti nekaterim konstruktivnim kritikam:
|
|
|
|
Srečanje članov in prijateljev PGT | |
|
NANOS 18 09 |
V petek zvečer, 18. septembra 2015, so se člani, prijatelji in simpatizerji Primorskih gorskih tekov zbrali na družabnem srečanju na pobočjih Nanosa. Pripravil ga je Ivo Kete, merjenje časov pa je bilo v rokah Emila Klobasa. Tokratno srečanje so popestrili z nočnim tekom po najstrmejši inačici vzpona na Nanos med Razdrtim in Plešo, dolžine 1800 metrov in z višinsko razliko 600 metrov. Ocena sodelujočih je bila, da bi ta proga utegnila postati eden od novih tekov PGT. Je drugačna od drugih v pokalu; kratka, a izjemno strma, podobno kot je bila pred leti proga na Kojco. Najhitrejši so bili Simon Strnad (27:05), Anej Likar (28:09) in Aleš Štor (28:27) med moškimi ter Ana Čufer (29:30), Marta Šorli (34:55) in Tea Bajc (37:08) med ženskami. Teklo je 16 tekačev in tekačic, ki so se nato skupaj podali še nekaj kilometrov naprej, do lovske koče na Nanosu, tam, kjer je cilj Teka na Nanos. Srečanje se je nadaljevalo z (ne predolgim, saj so v soboto večino čakale tekaške in delovne obveznosti) druženjem in prigrizkom. Ob tem je koordinator PGT Klavdij Čendak načel vprašanje uvajanja novosti v program PGT, saj se zaveda, da sicer dobro stoječi pokal potrebuje nenehne posodobitve in osvežitve, da bo privlačen za tekače. V prihodnji sezoni je tako mogoče pričakovati spet kaj novega v njegovi ponudbi.
Simon Strnad in Aleš Štor na progi.
VJ |
|
|
|
|
|
Na svetovno prvenstvo brez Kosoveljev | |
|
NOVA GORICA 17 09 |
Danes se slovenska reprezentanca odpravlja na svetovno gorskotekaško prvenstvo v Walesu. Po dolgem času v njem ni nobenega od Kosoveljev, ki so v zadnjem desetletju predstavljali jamstvo za vrhunske dosežke tudi v svetovnem merilu. V soboto, 19. septembra 2015, bo svetovna gorskotekaška zveza WMRA enaintridesetič delila medalje in pokale najboljšim tekačem na svetu. Med člani slovenske ekipe ne bo ne poškodovane Lucije Krkoč, lastnice letošnjega najboljšega slovenskega dosežka na mednarodni ravni (peta na EP na Portugalskem) ne katerega od treh Kosoveljev: Mateje, ki ima v lasti najboljšo slovensko uvrstitev na SP vseh časov (četrta na SP na Poljskem leta 2013), Mitje, dvakratnega svetovnega prvaka v gorskem maratonu, Edvina, njunega očeta in trenerja, na mednarodnih odpravah običajno tudi trenerja reprezentance. Tako okrnjena reprezentanca ima na papirju precej manj možnosti, da kateri od njenih članov pride do vrhunske uvrstitve med prvih deset, petnajst. Na osnovi rezultatov izbirne tekme na Voglu v Wales potujejo: mladinke Pia Bedene, Katja Podobnik in Lucija Šušteršič; mladinci Aljaž Božič, Maj Popelar in Tine Hren; članice Tina Kozjek, Maja Peperko, Sara Jaklič in Petra Tratnik; člani Peter Lamovec, Miran Cvet, Gašper Bregar, Marko Tratnik, Aleš Žontar in Matic Plaznik. Ko smo za odgovor na vprašanje, zakaj Kosoveljev tokrat ni v reprezentanci, zaprosili Edvina, je najprej diplomatsko odgovoril: »Ni nas bilo na izbirno tekmo.« Potem pa je le dodal: »Tako smo se odločili. Nekaj v delu gorskotekaškega združenja ne teče, kot bi moralo. Premalo se skrbi za potencial mladih, za katere bi se lahko naredilo več. Denarja je sicer malo, a z njim bi bilo mogoče narediti več, kot se. Imam občutek, da je pomembno samo to, da se izvede kakšno prvenstvo, ne pa, da se dvigne raven kakovosti mladih tekačev. Vsi pritiski in pričakovanja se zato osredotočijo na Mitjo, Matejo in Lucijo. Ob boljšem načrtovanju in strokovnem delu se naša odsotnost ne bi smela tako poznati. Ni strategije, vsaj jaz tako vidim, ni pa niti pravega odnosa do tekačev. Nihče se ne vpraša, kaj je s posameznimi tekači med letom, kako se pripravljajo, kaj potrebujejo.« Edvin je kritičen tudi do vrednotenja največjih prvenstev. »Na SP ne bi smel ravno vsak, tako se tekmovanje razvrednoti. Nekdo bi moral stati za izborom, slediti mladim in z njimi delati, jim pomagati pridobivati izkušnje, da kakovostno rastejo. Iz potencialov bi se s sistematičnim delom dalo doseči več, kar smo mi v preteklih letih dokazali. Toda potrebno je res veliko dela. Lahko bi povedal, koliko ur, koliko kilometrov je bilo vloženih v naše delo, da smo prišli do svetovnih rezultatov. Ogromno. In to delo je treba plačati, zagotoviti razmere za treniranje, pokriti stroške, plačati trenerje. Moti nas, da ni spoštovanja do našega dela.« V našem poročilu z izbirne tekne na Voglu smo napisali odgovor vodje slovenskega gorskega teka Toma Šarfa na vprašanje o odsotnosti Kosoveljev: »Ne vem, zakaj so se tako odločili in kakšni so njihovi cilji.« Kot je nam znano, se pogovor o tej temi po obvestilu Edvina Kosovelja Tomu Šarfu dva dneva pred tekmo na Voglu, da jih na izbirno tekmo ne bo, ni razvil. Medtem se Mitja pripravlja na Ljubljanski maraton, kjer namerava nastopiti na 42-kilometrski preizkušnji, Mateja pa išče rešitev za svoje kronične težave s stopalom. Gorski tek je tako pri Kosoveljih tačas potisnjen v ozadje. Tudi zato, ker jih je vodstvo Ljubljanskega maratona k sodelovanju povabilo na način, ki se jim zdi veliko bolj sprejemljiv od odnosa gorskotekaškega združenja ...
Mateja Kosovelj je najboljšo posamično uvrstitev Slovencev na svetovnem gorskotekaškem prvenstvu (tu niso šteta prvenstva v gorskem maratonu), četrto mesto, dosegla predlani. Z dobro pripravo in motivacijo bi letos lahko napadala prvo slovensko člansko medaljo. VJ |
|
|
|
|
|
20. Kraški tek | |
|
POVIR 12 09 |
Športno društvo Brinj je v Povirju tokrat pripravilo jubilejni Kraški tek, že 20. tekaško prireditev v tej vasi, kjer veliko dajo na rekreacijo. Odraslim tekačem so v želji, da praznovanje obeležijo s spremembo, namenili na novo zarisano progo, dolgo deset kilometrov, z dobrimi 200 metri vzponov. Zmagala sta Nejc Lokar in Monika Bajc. Teklo je 68 odraslih, kar je nekoliko razočaralo organizatorje, in 153 otrok, od tega jih je tretjino prispevala sežanska osnovna šola. Svoj delež k manjši prisotnosti (najboljših) mladih je prispevalo državno prvenstvo za pionirje v Celju. Pri odraslih je svoje najbrž naredila še druga novost, prestavitev ure tekmovanja. Običajni popoldanski urnik je postal zgodnejši, saj je mladina s starti začela ob 11., odrasli pa so se na progo podali ob 14. uri. Med moškimi je absolutno zmago pobral Nejc Lokar z minimalno prednostjo pred Tomažem Ferjančičem, ki pa si je zagotovil kategorijsko zmago. Tretji je bil triatlonec Aleš Suhadolnik. Med ženskami je Monika Bajc z zmago zaostala za 14 moškimi, 21 let starejša Kristina Bele je bila druga, še 12 let starejša Janja Torkar Božič pa je osvojila tretje mesto. Med šolarji sta bila s po tremi zmagami najuspešnejša ŠD Nanos in OŠ Sežana. Tekači so povečini menili, da je nova proga nekoliko težja od stare, skoraj enotnega mnenja pa so bili glede njene zanimivosti: je lepša, dinamična, teči po njej je užitek. Ob jubileju so razrezali torto in se spomnili (odsotnega) dolgoletnega vodje teka Petra Štoka, Andreju Godini so podelili priznanje za največ udeležb na tekih (19), ugotovili pa smo tudi, da je na startu vseh 20 let stal Konrad Božeglav. Prireditev je povezovala in tekače ogrevala Nika Godina, Petrova vnukinja. Družina Štok-Godina je zagotovo ena od povirskih družin, ki so Kraškemu teku vtisnile najgloblji pečat. Nika je pregledala podatke o zgodovini teka in povedala, da je na prvem teku sodelovalo 174 tekačev, zmagal pa je Edvin Kosovelj. Rekorda proge, ki sta v soboto odšla v zgodovino, pripadata Kosoveljem, Mitju in Mateji. Najbolj množična izvedba teka se ponaša s 480 tekači. Med vse tekače so izžrebali številne praktične nagrade, bogate so bile tudi nagrade za najboljše (kraška panceta ni manjkala). Kolegice in kolege tekače je s črnimi figami in grozdjem s svoje kmetije razvajal starosta Fabio Ivančič. Skupne pokalne uvrstitve so večinoma že dokončne, vsaj kar zadeva prva mesta. Odrasli imajo še dve tekmovanji, mladina pa le še eno, v Cerknem. Absolutna zmagovalca sta tako kot lani Marko in Petra Tratnik, ki ju v Povir ni bilo. V ženskih kategorijah so zmagovalke Tea Bajc, Sergeja Lipušček, Kristina Bele in Petra Tratnik, povirska zmagovalka Monika pa ima največ možnosti, da se jim pridruži, vendar ima manj tekov kot Rebeka Petrovčič in Niki Kmetec, ki si bosta po pričakovanjih razdelili drugo in tretje mesto (če Monika odteče še kakšen tek). Med moškimi so že prvaki Lucijan Lipušček, Cveto Tavčar, Robert Petrovčič, Stojan Rodica, Simon Strnad, Tomaž Ferjančič, Kristjan Ipavec, Marko Tratnik in Anej Likar. Cveto, Tomaž in Kristjan so si zmage zagotovili v Povirju. Odprti sta še dve vprašanji, v kategorijah 65-69 in 30-34 let. V prvi ima Boris Žigon sedem zmag, a teči bo moral še enkrat, da si zagotovi zlato pred Edijem Kutinom, v drugi pa sta kandidata z zmago Robert Žgavc in Andrej Velišček. Po Povirju so znane naslednje zmagovalke v mladinskih dekliških kategorijah: Sara Kopatin, Miša Sardoč, Žana Sovdat, Lara Likar, Pia Gerbec (Barbi Melihen je odšla na DP in ima zdaj en tek premalo). Ajda Sovdat in Lara Kokotec (letnik 2006) bosta o tem odločali v Cerknem, Julija Kuzmin Delgiusto in Lia Domevšček (2005) prav tako, enako pa velja tudi za dvoboj Tanje Žagar in Blažke Ortar (2000). Priznanja v kategoriji 2001 bodo zaradi premajhnega števila nastopov ostala nerazdeljena. Med fanti so zmagovalci: Mathias Mlekuž, Martin Leban, Rok Kopatin, Jan Žgur, Jan Franc Kopatin, Andrej Skočir, Tan Černigoj in Denis Pašič. Edino v letniku 2002 je vprašanje zmage še odprto, kandidata pa sta Pino Sekač in Tobi Gaberšček. Najbolj zanimiv je bil razplet v letniku 2004. Jan Franc Kopatin je pred Povirjem imel pet zmag na petih tekih in je moral samo še odteči šesti tek – in po pričakovanjih zmagati, čeprav zmaga ni bila nujna. Naletel pa je na Sežanca Aljaža Mavriča, ki je bil na cilju dobrih sedem sekund pred njim. To je bil pravzaprav njegov edini resni konkurent v vsej sezoni. Presenetljivi zmagovalec Aljaž je za LT povedal, da se s tekom ne ukvarja kaj veliko, igra pa nogomet (z 11 leti igra za selekcijo NK Tabor U-13). Za primorske teke doslej niti ni vedel, zdaj pa razmišlja, da bi prišel še na kakšnega.
Izidi:
Absolutno, moški:
|
|
|
|
|
|
22. Gorski tek na Črno prst | |
|
PODBRDO 05 09 |
Na 22. Gorskem teku Ivana Anderleta na Črno prst je zmagal popoln gorskotekaški začetnik, tretji je bil istrski osel, namesto serijskega zmagovalca Simona Aliča pa je na najvišjo stopničko stopila njegova partnerka. Naj pojasnimo uvodni stavek. Med 104 gorskimi tekači, ki so se udeležili kraljevskega primorskega gorskega teka na Črno prst (1320 m višine, 6,3 km dolžine), je bil vrh v oblake zavite gore najprej 20-letni Luka Kovačič iz Kranja, donedavnega odličen kolesar, član ekipe Sava. Luka je študent in zelo rad hodi v hribe, pred nekaj meseci pa ga je zamikalo, da se preizkusi še v gorskem teku. Začetnik torej, ki pa mu ne manjka odločnosti in samozavesti. Na cilju je bil dobre tri minute pred prvim zasledovalcem, v pogovoru za LT pa je povedal, da bi si želel srečanja s Simonom Aličem, legendo primorskih gorskih tekov (Simon je vikend namenil tekmi za svetovni pokal v Avstriji). Tako bi preveril, kam sodi. Vrh Črne prsti se je pokazalo, da sodi zelo visoko, in če bo v gorskem teku ostal – in se mu posvetil s primernim treningom -, bo lahko v najožjem kakovostnem vrhu v Sloveniji, morda pa tudi širše. Luka je tekel z lahkoto, že kmalu po startu naredil razliko, potem pa na podlagi podatkov višinomera ugibal, koliko je še do cilja (saj res, morda bi kakšna oznaka dolžine ali višine na progi ne bila odveč). To je po Simonu Strnadu in Roku Bratini v zadnjem času tretja visokokakovostna pridobitev slovenskega gorskega teka iz kolesarskih vrst. Njegovi vtisi na prireditvi so bili pozitivni, pohvalil je organizatorje iz Podbrda, ki so se tudi letos zelo potrudili. Na tretjem mestu najdemo Danijela Vinčeca, tokrat prvič pod imenom ekipe Istrski tovar (tovar je po istrsko osel). Njegov bron je bilo prvo žlahtnejše odličje te dobrovoljne, za zdaj še maloštevilne istrske druščine ljubiteljev teka pod dirigentsko paličico Edija Sorga iz Lucije (zaželeni so novi člani). Simona Aliča v Podbrdo tokrat ni bilo, zato pa je tekla njegova partnerka Irma Pivk. Simon ji je podpisal polno pooblastilo za zmagovanje, tako da na cilju ni bilo težav z ugotavljanjem njene uvrstitve: dve minuti prednosti pred Mihaelo Tušar, veteranko, ki je najmlajšo tekmovalko Ano Čufer pustila na tretjem mestu in tako še povečala svoje možnosti za osvojitev končnega prvega mesta v PGT 2015. Irma je letos v vrhunski formi, kar je nekajkrat dokazala tudi na tekmah v Italiji. Tudi tokrat je nastopil Peter Čufer, kot običajno s startno številko, enako številu tekov, ki jih je odtekel: (vseh) 22. Njegova boljša polovica Milojka pa je nosila številko 21. Uganili ste, to je bil njen 21. tek (»kaj sem pa takrat, ko so tekli prvič, vedela o tem teku!«). Kot že velikokrat se je tudi tokrat zgodilo, da je dež počakal vso tekmo. Ulilo se je šele, ko je večina tekačev že bila v dolini, nekatere pa je vendarle dodobra opralo pri spustu. Tuširanje je večini ugajalo, saj mraza ni bilo. Tokrat so zaključek s podelitvijo priznanj pripravili v prostorih gasilcev (brez gasilcev se pri nas nič ne zgodi, je bil komentar enega od domačinov). Prireditev je tudi tokrat imela dušo in investicija 12 evrov v startnino je bila plodna: spominska tehnična majica, ob običajnih okrepčevalnicah je tekače na Črni prsti pričakala sadna kupa, v dolini pa takšno kosilo, da marsikdo ni mogel pojesti vsega (jota, žganci, klobasa, kislo mleko), dodali pa so še pijačo, tudi pivo. Ob koncu so organizatorji Pušeljca gorskih tekov (KBK Kopačnica, Ratitovec, GM4O, Črna prst) razdelili 33 majic tekačem in tekačicam herojem, ki so letos odtekli vse štiri teke. Milojka Čufer je kolegice tekačice presenetila z lastnoročno izdelanimi pravimi pušeljci.
|
|
|
|
Tržačan Spartaco Brizzi je letos odtekel 13 tekov pokala PGT in mu (vsaj) tretje mesto med veterani ne more uiti.
|
|
Zupančič spet rekorder SPP | |
|
ANKARAN 04 09 |
Marjan Zupančič je med 28. avgustom in 4. septembrom 2015 600 kilometrov in 45.000 višinskih metrov Slovenske planinske poti pustil za sabo v sedmih dneh, osmih urah in devetih minutah. Ta čas (lahek za to, da si ga zapomniš) je za tri ure in 16 minut boljši od dosedanjega rekorda SPP Klemna Trilerja. Marjan je bil na cilju nenavadno čil, noge so sicer bile zatekle, na obrazu pa ni bilo videti naporov dobrega tedna na transverzali. Med spustom z zadnje vzpetine, Tinjana, se je Bohinjec celo uspel obriti. Spremljala ga je številna skupina kolegov, ki so skrbeli za družbo na poti in logistiko. Na cilju v Ankakranu je za Ljudstvo tekačev povedal: »To je bilo letos morda še tisto zadnje, kar sem naredil na trailih in gorskih tekih. Tekmoval sem malo več, za konec sezone pa sem se skoraj nepričakovano odločil, da grem po SPP. V nekaj dneh sem zbobnal skupaj druščino kolegov. Res noro! Velika večina je pomagala tako Trilerju kot meni, bilo pa je par izjem. Praktično sem letos zmagal povsod, kjer sem startal, razen na pripravljalnem teku za 100 milj Istre, na tekmi Zagreb-Čazma. Premagal me je Robert Radojković, za katerega nisem pričakoval, da je tako dober.« Marjan je zmagal na devetih od desetih letošnjih trailov. Fotogalerija je na povezavi.
VJ
|
|
|
|
4. Gorski tek na Angelsko goro | |
|
AJDOVŠČINA, OTLICA 30 08 |
Na četrtem teku na Angelsko goro, mimo Otliškega okna, ki ga pripravlja ŠKTD Sinji vrh Otlica, je zadnjo avgustovsko nedeljo teklo 68 tekačev in tekačic. Svojo drugo zmago na tej progi je vpisal Nejc Lokar, ob njem je slavila Ana Čufer. Otliška proga je ena najbolj strmih, če odštejemo zadnji del, ravninski kilometer. Dolga je namreč 3,7 kilometra, tekači pa premagajo 600 višinskih metrov od izvira Hublja nad Ajdovščino do vasi Otlica. In ta ravninski kilometer je odvzel zmago Urošu Vodopivcu, ki po vrnitvi na tekaške proge odlično obvladuje strmine, na ravnina pa zaradi poškodbe mišice ne uspe razviti dovolj visoke hitrosti. Uroš je strmino premagal s minuto prednosti pred Nejcem, za katerega je bil to prvi nastop po nekajtedenskem počitku zaradi poškodbe, potem pa je Nejc prestavil v najvišjo prestavo in si do cilja nabral osem sekund prednosti pred klubskim kolegom. Tretji je bil Simon Strnad, edini z vsemi odtečenimi teki v tej sezoni, tretje mesto pa mu je prineslo skupno zmago v pokalu. Tako je obranil lanski pokal, kljub temu, da so na sporedu še štiri tekme. S seboj je prinesel penino in po razglasitvi izidov je zamašek odprl pot mehurčkom ... Na stopničkah so bili trije člani ŠD Nanos, v deseterici pa so bili še trije. Sandi Furlan je dobil nehvaležno »leseno« medaljo za četrto mesto, peti je bil Istran Danijel Vinčec, ki ga to sezono bolj poredko vidimo na primorskih tekih ... Med ženskami Ana Čufer ni dovolila presenečenja, zmaga je bila prepričljiva, za njo pa na seznamu najhitrejših deklet najdemo tri veteranke s šestico v rojstnih datumih. Kaj sta za LT povedala zmagovalca, razkriva video, Drago Božič iz Podnanosa, letnik 1951, dobitnik brona med starejšimi veterani, pa je izjavil: »Tekmovanj se redko udeležujem, tečem zase. Danes sem po šestih mesecih odsotnosti treninga zaradi poškodbe kolena tekel umirjeno. S kolenom je zdaj vse v redu, brez treninga pa hitreje ni šlo.« A je bil njegov čas kljub temu zelo dober, niti 39 minut ni potreboval za progo. V najstarejši kategoriji so se izkazali vsi tekači, poseben aplavz bi si zaslužili Ivan Valentinčič, invalid z neizmerno voljo in veseljem do teka, in najstarejši gorski tekač na Primorskem Albert Lazar, letnik 1937. Na izvedbo teka ni bilo pripomb, pač pa je nekaj tekačev imelo težave pri iskanju poti do starta nad Ajdovščino, ki je prometno zelo nepregledna. Prihodnjič bi bilo dobro, če bi po mestu razpostavili še nekaj usmerjevalnih napisov0
|
|
|
|
|
|
14. Tek na Tabor | |
|
SEŽANA 29 08 |
ŠD Kraški tekači je, usklajeno s sežanskim občinskim praznikom, v soboto, 29. avgusta 2015, pripravilo 14. Tek na Tabor, veljaven za članske točke PPT. Zmagala sta Tomaž Ferjančič in Maja Škrlj. Dolgo je veljalo, bo tek 22. avgusta, potem pa so organizatorji naznanili, da zaradi uskladitve s programom občinskega praznovanja tek prelagajo za teden dni. Verjetno je tudi to vplivalo na skromnejšo udeležbo, našteli so namreč 57 tekačev. A so ti uživali v lepem vremenu in kraškem gostoljubju, ki ga je zaokrožil kozarec terana. Proga, z dolžino 7,5 kilometra ena krajših v PPT, vendar s 124 metri vzponov niti ne tako nezahtevna, je bila suha in prijetna za tekače, razen zadnjega dela, ki se vzpenja proti cilju in je izpostavljen pripeki. Veterana Tomaž Ferjančič, najhitrejši mesar v državi, in Simon Strnad, oba člana ŠD Nanos, sta se med tekom dogovorila, da pritečeta na cilj istočasno, in to sta tudi naredila. Toda strogi sodniki so pazili, kateri bo prej prek črte, nato pa prvo mesto prisodili Tomažu. Tretji je bil član DLT Filipides Borut Terčon, ki je zadnje čase v izvrstni formi. Med ženskami je prvo mesto presenetljivo, s skoraj polminutno prednostjo, osvojila na videz krhka, a odločna in žilava Maja Škrlj iz Šmarij (pri Sežani). Tako na seznam zmagovalk tekov PPT vpisujemo novo ime, saj Maja doslej še ni zmagala v absolutni konkurenci. Sama zase se ukvarja s tekom in kolesarjenjem, zadnje čase pa razmišlja, da bi se vključila v katerega od primorskih tekaških kolektivov, kjer bi v družbi in ob trenerski spremljavi poskusila na progah doseči še kaj več. Neuničljiva Sergeja Lipušček je za svoj izid izbrala same trojke, stopila pa na stopničko s številko 2, šest sekund za njo pa si je tretjo stopničko priborila Monika Bajc. Domačin Miran Markuža ni bil med najhitrejšimi, je pa že precej let stalni udeleženec Teka na Tabor. In tekov v soseščini, kot so povirski (naslednji za točke PPT – bodite pozorni, kajti urnik in članska proga prinašata novosti ), ajdovski, vipavski, petelinjski ... Za LT je povedal: »Tečem že več kot 15 let, dvakrat ali trikrat na teden po pet do deset kilometrov. Občasno prihajam na primorske teke, najbolj redno pa na sežanskega. Danes sem imel nekaj težav zaradi sonca, kajti sam treniram pod večer, na progo grem šele takrat, ko se zmrači, tečem ob pomoči javne razsvetljave. Najmlajša tekmovalka je bila Niki Kmetec, najstarejši pa je bil Fabio Ivančič, ki je s svoje kmetije kolegom tekačem prinesel sveže, slastno sadje. Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij:Ž +55: Stanka Batagelj (ŠD Tekači Vipavske doline) Ž 45-54: Sergeja Lipušček Ž 35-44: Kristina Bele (AK Pivka) Ž 25-34: Maja Škrlj Ž -24: Monika Bajc M +70: Lucijan Lipušček (DLT Filipides) M 65-69: Milan Doganoc (Pantera Logatec) M 60-64: Cveto Tavčar (ŠD Nanos) M 55-59: Miran Kavs (ŠD Kraški tekači) M 50-54: Stojan Rodica (ŠD Kraški tekači) M 45-49: Simon Strnad M 40-44: Tomaž Ferjančič M 35-39: Kristjan Ipavec (ŠD Nanos) M 30-34: Borut Morgan (BM1PRO sport) M 25-29: Borut Terčon M -24: Martin Volk (Sežana) Vsi izidi so na povezavi.
Miran Mrakuža je redni udeleženec Teka na Tabor.
Kraševka Kristina Tozon, sicer zobozdravnica z ordinacijo v Borovnici, je v Sežani osvojila bron, ne nedavnih svetovnih igrah medicincev pa je na razdaljah od 3000 m do polmaratona zbrala kar štiri medalje.
Šesterica najhitrejših v Sežani.
Fotogalerija je na povezavi.
Video je na povezavi. VJ |
|
|
|
Stran 20 od 30
