|
|
Tek prijateljstva v Benečijo | |
|
SUŽID 04 06 |
Planinska družina Benečije je 4. junija 2016 pripravila tradicionalni Tek prijateljstva med Sužidom pri Kobaridu in Nokulo, vasico pri Špetru Slovenov. 19-kilometrskega netekmovalnega, družabnega teka se je udeležilo nekaj več kot 30 tekačev in nekaj kolesarjev, ki jim je pri srcu prijateljstvo med pripadniki različnih narodov in kultur v tistem delu Evrope - in ki z veseljem preskakujejo vsakovrstne meje. Udeleženci so prišli iz Posočja, Benečije, Nove Gorice in Gorice, pa tudi iz Istre. Teku je sledil skok v Nadižo, ki tačas sicer še ni prav topla, vendar je vročim in prepotenim telesom osvežitev prijala. Udeleženci so se nato zadržali na družabnem srečanju v kulturnem domu v Špetru, kjer so jim predstavniki planinske družine pod vodstvom Igorja Tulla postregli z domačimi dobrotami.
Udeleženci Teka prijateljstva malo pred startom v Sužidu.
Fotogalerija je na povezavi.
VJ |
|
|
|
|
|
Mitja Volčanšek rekordno po E6 | |
|
IZOLA 02 06 |
Mitja Volčanšek, 36-letni ultratekač iz Izole, novinar, je v dneh od 28. maja do 1. junija 2016 postavil hitrostni rekord na slovenskem delu evropske pešpoti E6 med Strunjanom in mejnim prehodom Radelj na Koroškem. Skoraj 400-kilometrov dolgo pot s približno 12.000 metri vzponov je pretekel in prehodil v času 4:11:28. V Strunjanu se je na pot podal v soboto ob 6.00, na cilj je prispel v sredo ob 17.28. To je njegov zapis o projektu E6, ki mu je namenil zadnje mesece lanskega in vse letošnjega leta. Slovenski del evropske pešpoti E6, znane tudi kot Ciglarjeva pot (po njenem pobudniku Milanu Ciglarju), sodi med daljše vezne pohodniške poti pri nas, saj prečka slovensko ozemlje od Jadrana do slovensko-avstrijske meje. Kot tehnično in logistično manj zahtevna ter krajša vezna pot v primerjavi z v zadnjih letih med ultratekači vse bolj priljubljeno Slovensko planinsko potjo se mi je zdela primeren izziv na svoji, upam da še vzpenjajoči se ultraški poti. Glede na to, da se po dostopnih podatkih še nihče ni lotil hitrostnega premagovanja te poti, je bil moj cilj predvsem postaviti nek spodobno dober čas, ne da bi pri tem preveč trpela um in telo ter da ne da bi še več tednov trpel posledice tega početja. Malo zaradi naivnosti, malo pa zaradi pomanjkanja časa se sicer nisem uspel prav najbolje pripraviti na samo orientacijsko težavnost poti. Čeprav vodi skozi nekatere zelo slikovite predele naše države, je E6 namreč ne le manj obljudena, ampak na nekaterih odsekih tudi zelo pomanjkljivo označena. Predvsem logistični podpori Marka Vidmarja (v drugi polovici tudi Venčeslava Japlja) in tekaških prijateljev se moram zahvaliti, da sem kljub nekaj manjšim »navigacijskim« težavam pot zmogel v manj kot petih dneh. Sama pot naj bi bila dolga približno 350 kilometrov, na njej pa je 39 kontrolnih točk. Ker markirana pot ponekod zariše nepotrebne in počasne »obvoze« in ker marsikateri žig v stvarnosti sploh ni dostopen, sem sklenil zgolj doseči kontrolne točke, si pri tem za vsako zabeležiti čas prihoda in kot dokazno gradivo kontrole še fotografirati (ponekod pa niti to še ni bilo dovolj, saj E6 npr. na Koroškem obide KT Letališče Slovenj Gradec za skoraj dva kilometra), dokaz pa je tudi GPS sled vseh etap, ki sem jo objavil na Facebooku. Pot je ponekod odlično označena, drugod pa oznak pravzaprav sploh ni. Iz moje izkušnje sta najbolj kritična predela območje Snežnika, zlasti okoli koče na Kozleku, ter pot med Krvavo pečjo in Iškim Vintgarjem. Suhoparna statistika iz moje Suuntove ure sicer govori o 373 kilometrih poti, kar glede na standardni petodstotni odklon pri shranjevanju podatkov na 60 sekund (trekking mode) dejansko pomeni vsaj 390 kilometrov, in 11.787 metrov vzponov. Predolgo bi bilo naštevati, kaj vse sem doživljal v tem času. Na kratko lahko sklenem, da kljub odlični pripravljenosti in varčevanju z močmi po določenem številu kilometrov in višincev neizbežno pride do utrujenosti materiala. Če sem v prvih dveh dneh opravil skupno približno 200 kilometrov poti in sem še tretji dan lahko še precej normalno tekel tako po ravnem kot na spustih, sem se četrti in peti dan boril z oteklinami na nogah, nujen vnos dodatnega obsega kalorij pa je med tekom povzročal precej razburjenja v črevesju. Na zmanjšano kilometražo po prvih dveh dneh je vplivala tudi povečana potreba po spanju. Še najmanj težav sem imel z žulji. Prav tako pomembna kot sam tekaški izziv je bila človeška izkušnja. Marko Vidmar me je na podlagi dolgoletnih izkušenj ves čas spremljal z avtomobilom in skrbel za vse logistične potrebe, ob tem pa je z mano odtekel še skoraj 30 kilometrov. V petih dneh je prevozil kar 1300 kilometrov. In to vedno z nasmehom na obrazu. Venčeslav Japelj se nama je pridružil ob Savi in nato prav tako prispeval pomemben logistično-tekaški delež, poleg tega pa skrbel za medijsko pokrivanje dogodka. Istrskih gorskih tekačev ni veliko, so pa zato toliko bolj srčni. Simon Hrvatin in Danijel Vinčec sta si izmenjala štafetno palico in odtekla vsak svoj maraton. Brez Andreja Tratnika nikakor ne bi »zborbal« skozi labirint poti do soteske Iškega Vintgarja. Toni Vencelj je poleg kilometrov z mano delil tudi svoje ultraške modrosti, po celodnevnem garanju pa bi se težko česa razveselil bolj kot podpore Uroša Feldina, ki je utrl pot mnogim ultraškim izzivom. Spoznal sem, da Ivi Hrastovec ni le vrhunski ultraš, pač pa tudi krasen človek, Peter Vujevič me je rešil s svojimi tekaškimi palicami in tiramisujem, kilometre sta z mano delila še Roman Čretnik in Špela Zupan. In tu so bili še številni izrazi podpore po telefonu, družabnih omrežjih ... Hvala vsem!
... in cilj na MP Radelj. Sproščenost po odlično opravljeni nalogi.
Mitja in Marko sta bila jedro, okrog katerega se je vrtela ekipa tekaških prijateljev iz raznih koncev Slovenije.
Mitja se vpisuje v knjigo pohodnikov po E6, ob njem Peter Vujevič. Pivo po 400 kilometrih prija tako, da tega ni mogoče povedati ...
Fotogalerija je na povezavi. Mitja Volčanšek, foto: Marko Vidmar, VJ |
|
|
|
13. Gorski tek na Špičasti vrh | |
|
ZADLOG 29 05 |
Zadloško društvo Trma je 29. maja 2016 pripravilo 13. Gorski tek na Špičasti vrh, štirikilometrsko gorskotekaško preizkušnjo s 400 višinskimi metri (mladina je tekla na pol krajši progi). Zmagala sta Uroš Vodopivec in Mihaela Tušar. Gneča tekaških prireditev je tudi v Zadlogu pustila svoj pečat, še zlasti izbirna tekma za sestavo državne reprezentance in slovenski pokal istega dne na Gorah nad Idrijo, nekaj kilometrov stran od Zadloga. Večina najboljših gorskih tekačev se je – logično – napotila tja. Zadlog je s svojo dobro znano gostoljubnostjo in domačnostjo gostil 57 odraslih tekačev in 12 otrok. Vreme je bilo čudovito, prav tako razgled na Špičastem vrhu, cilju teka odraslih. Med moškimi so prva tri mesta zasedli člani ŠD Nanos, z enominutno prednostjo je zmagal Uroš Vodopivec, sledil je do nedavnega ravninski tekač Tomaž Ferjančič, ki odlično obvladuje tudi strmine, tretji pa je bil najmlajši med njimi Anej Likar. Za obisk se je tekačem zahvalila gostiteljica Polonca Rupnik.
Izidi:Absolutno moški:
Absolutno ženske:
Zmagovalci po kategorijah:M 1987 in mlajši: Anej Likar Vsi izidi so na povezavi.
Najhitrejši moški na Špičastem vrhu, Nanosova trojka: Tomaž, Uroš, Anej (z leve). Fotogalerija je na povezavi. Video je na povezavi. VJ, foto: Katja Furlan in VJ |
|
|
|
|
|
45. Tek prijateljstva | |
|
HOTEDRŠICA 28 05 |
V Hotedršici, »mačji vasi«, kot so temu kraju pravili nekdaj (mačka je tudi zaščitni znak Športnega društva Hotedršica), so 28. maja 2016 pripravili že 45. Tek prijateljstva. To je eden najstarejših tekov v Sloveniji in najstarejši v pokalu PPT. Zmagovalca na članski progi sta bila Borut Albreht in Lucija Krkoč. Množica tekaških prireditev tistega vikenda je bila kriva za nekoliko slabšo člansko udeležbo odraslih, našteli smo 58 tekačev (in še sedem kolesarjev). Zato pa so bili zelo množični otroci, v mladinskih kategorijah je teklo 178 tekačev, največ zmag pa so zabeležili člani AD Posočje, sedem. Izpeljali so tudi svojo posebnost, kombinacijo kolesarjenja in teka, imenovano kolotek. Med sedmimi dvojicami sta bila najboljša Urban Brenčič in Albreht (ŠD Hotedršica). Z izdatno prednostjo je na živahni 11,8 kilometra dolgi progi zmagal Borut Albreht. Zmage je bil nadvse vesel, »nanjo sem čakal sedem let«, je povedal za LT (video). Drugi od dvojice tačas najboljših tekačev v Hotedršici, Jernej Šemrov, ima pokal zmagovalca doma že nekaj časa. Tekma najboljših žensk je potekala v znaku dvojke. Dve Luciji na vrhu izidov, dve učiteljici, tretjeuvrščena skoraj dvakrat starejša od zmagovalke, dva razloga za njeno veselje ... Po pričakovanjih šampionka Lucija Krkoč, lanska zmagovalka z rekordom proge, ni imela pretežkega dela, utrujenost zaradi treningov pa ji je preprečila boljši čas. Lucija se je namesto za DM tek odločila za Hotedršico, tako pa je naredila še ena Lucija, Dolenc Čuk, učiteljica iz Hotedršice. Ta Lucija je zelo hitra, žal pa se zelo poredko odloča za nastope (teče sicer redno), na domači tekmi, na LM – in to je tudi skoraj vse. Učiteljica je tudi tretja, Sergeja Lipušček, večkratna prvakinja PPT. Je sicer profesorica matematike, vseeno pa ne zna sešteti, koliko primorskih naslovov se je nabralo v desetletjih teka. Sergeja je ravno na dan Teka prijateljstva praznovala 50. rojstni dan.
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij:Ž +55: Ivanka Širca (AK Pivka) Zmagovalci mladinskih kategorij:Deklice 2009 in mlajše: Manca Žibert (ŠD Tek je lek) Vsi izidi so na povezavi.
Fotogalerija 1 je na povezavi. Fotogalerija 2 je na povezavi. Video je na povezavi.
VJ |
|
|
|
|
|
10 krogov za 10 nasmehov | |
|
KOPER 27 05 |
Na koprskem atletskem stadionu na Bonifiki so pod vodstvom predsednice ŠD Tekači z obale Metke Pikl (»takšne prireditve pripravljam s še posebnim veseljem«) v petek, 27. maja 2016, istrski tekači in organizatorji tekov v sodelovanju s ŠD Never Give Up (nikoli ne obupaj) pripravili tradicionalno dobrodelno tekaško prireditev. Z združenimi močmi, tudi ob podpori organizacijske ekipe društva Istrski maraton, so Istrani izpeljali bogat program dogodkov, ki so popestrili osnovnega, tek in zbiranje prispevkov za dober namen. Tako kot je navada na teh tekih, je tudi tokrat eden od tekačev odtekel dolžino klasičnega maratona, 42.195 metrov. To je bil član Tekačev Veljano Brnobič. Prireditev, tako kot še ostalih devet po devetih slovenskih krajih, je tokrat sodila še v okvir Tedna gibanja – Move Week, katerega koordinator je Športna unija. Posebno mesto v Tednu gibanja imata skrb za invalide in prizadevanje za izboljšanje kakovosti njihovega življenja. V Kopru se je zbralo 207 tekačev, kar ta istrski tekaški center uvršča med najbolje obiskane lokacije akcije 10 krogov za 10 nasmehov. Posebno podporo je dogodku namenila koprska Komunala, kot glavni sponzor. Rekreativna motivatorka Simona Glavan, tudi članica organizacijske ekipe Istrskega maratona, je poskrbela za množično prisotnost tekačev v majicah BK3IM, dobro voljo pa je razširjal tudi Boškarin Žvelto, maskota IM. Prireditev je ponovno potrdila vitalnost tekaških kolektivov in organizatorjev v Istri, ki se znajo za plemenit namen združiti, skupaj uživati v gibanju in pri tem pomagati soljudem.
Skupinski posnetek udeležencev. Prevladovale so tekaške majice BK3IM.
Fotogalerija je na povezavi.
VJ |
|
|
|
|
|
Mitja Volčanšek po evropski pešpoti | |
|
IZOLA 25 05 |
V soboto, 28. maja 2016, bo izolski ultramaratonec Mitja Volčanšek začel tek po evropski pešpoti E6 od Strunjana do nekdanjega mejnega prehoda Radelj na Koroškem. Načrtuje, da bo s potjo, dolgo približno 350 kilometrov, opravil v štirih dneh. Vesel bo vsake družbe in podpore tekačev med tekom. To soboto se bo Mitja ob 6. uri podal na slovenski del evropske pešpoti E6 od Strunjana do nekdanjega mejnega prehoda Radelj na Koroškem. Njegov namen je, da pešpot premaga v čim krajšem času (torej postavitev Fastest Known Time - FKT, kot temu pravijo Američani). E6 je morda manj znana in priljubljena kot kakšna druga vezna planinska pot pri nas, a je prav tako pestra in zanimiva. Glede na to, da poteka tako rekoč mimo Mitjevega doma, se mu zdi še posebej zanimiv ultramaratonski izziv. Po dostopnih podatkih se še nihče ni lotil postavljanja hitrostnega rekorda na tej poti, zato podajmo nekaj osnovnih smernic za morebitne sledilce, ki se bodo želeli še sami preizkusiti na njej. Pot ima 39 kontrolnih točk, a ponekod se žigov ne da dobiti oz. gostišča, ki naj bi jih hranila, ne obratujejo več. Poleg tega je proga ponekod podaljšana brez pravega razloga (npr. z oznakami E6 je markirana položna, dvakrat daljša pot iz Podgorja na Slavnik). Kot pravilo pri premagovanju poti bo Mitja upošteval najkrajšo pot med posameznimi kontrolnimi točkami, tako kot to počnejo tekači po Slovenski planinski poti. Zaradi težav z žigi se kot dokaz štejejo fotografije kontrolnih točk, Mitja pa bo kot dokaze objavil tudi gps sledi vseh etap. Slovenski del te evropske pešpoti naj bi bil dolg 350 kilometrov, zanimiv pa bo podatek o pretečenih kilometrih, ki ga bo povedala Mitjeva ura po prihodu na cilj. A glavni podatek bo vsekakor tisti o bruto času, ki ga bo potreboval Mitja za pot od Strunjana do radeljskega prelaza. Za vse, ki bi se mu radi pridružili na delu poti, je tu okvirna časovnica:sobota, 28. maja: nedelja, 29. maja: ponedeljek, 30. maja: torek, 31. maja: Med potjo Mitja ne bo kaj veliko komunicirati, za informacije o njegovi lokaciji bo skrbel Marko Vidmar (tel.: 041 373 070), ki ga bo spremljal ves čas. Mitja se vnaprej zahvaljuje vsem, ki bodo »prispevali kakšen kamenček v mozaik, ki bi ga rad sestavil«. Seznam kontrolnih točk je na povezavi. Več informacij o E6 je na povezavi.
VJ |
|
|
|
|
|
3. Čaven vertikal | |
|
LOKAVEC PRI AJDOVŠČINI 22 05 |
Čavenski vertikalni kilometer se je lani, tako kot njegov organizator, Triatlon klub Ajdovščina, izkazal kot dobrodošla popestritev slovenskega gorskotekaškega pokala, za PGT pa se je to vedelo že prej. Tako je tudi tretja izvedba prireditve sodila v ta dva pokala. V lepem vremenu sta na članski progi zmagala Miran Cvet in Jana Bratina. Tokrat so na krajših progah, od 470 do 1030 metrov, pripravili tudi mladinske teke za kategorije U12, U14 in U16. Na njih so prevladovali člani KGT Papež, kamor sodi tudi Miran Cvet. V minulih mesecih Miran ni bil brez težav z zdravjem, tako da njegova priprava tačas ni optimalna. V odlični konkurenci je na 4400 m dolgi progi s 1075 m vzpona zmagal; za svojim lanskim rekordom je zaostal za dobre pol minute. Simon Alič, zmagovalec prvega čavenskega vertikala, je zaostal za 17 sekund. Oba sta v rekonstrukciji dogajanja ugotavljala, da se je Simon v zadnjem delu približeval Miranu, ki v svoji video izjavi za LT po tekmi ni bil prepričan o svoji zmagi, če bi tekma trajala še kakšen kilometer. Seznam prijavljenih je napovedoval spopad veteranov in mladih sil, izid pa je bil v prid prvih. Najhitrejša sta bila najstarejša v skupini najboljših slovenskih gorskih tekačev, predstavnik srednje generacije Peter Lamovec jima je sledil, v tretji vrsti pa sta bila oba Luka, Kovačič in Mihelič, katerih čas prihaja. Četrti je bil Gašper Bregar, njegov oče Metod pa je bil enajsti. Stanko Čufer, ki je bil na cilju tik pred hčerko Ano, je bil 22. Simon Strnad je bil z osmim mestom manj uspešen kot dan prej na Blegošu, zato pa je tudi na Čavnu kolegom ponudil slaščice, s katerimi je obeležil svoj rojstni dan. Domačinka (tačas sicer živi na Pivškem) Jana Bratina je ponovila zmago s prvega čavenskega vertikala, za njo je bila še ena domačinka, Ana Čufer, Karmen Klančnik pa je lansko drugo mesto zamenjala za letošnje tretje (lanska zmagovalka Petra Mikloša je zmagala med mlajšimi veterankami, na absolutne stopničke pa ni prišla). Teklo je 105 odraslih in 50 otrok, na izvedbo ni bilo slišati pripomb, saj so se Ajdovci potrudili in so prireditev izpeljali kakovostno.
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci po kategorijah PGT:M 1987 in mlajši: Gašper Bregar (KGT Papež) Zmagovalci kategorij slovenskega pokala:Člani: Peter Lamovec Vsi izidi so na povezavi.
Fotogalerija 1 je na povezavi. Fotogalerija 2 je na povezavi. Video je na povezavi.
VJ, foto: Katja Furlan, SR, VJ |
|
|
|
Kopačnica-Blegoš-Kopačnica sedmič | |
|
HOTAVLJE 21 05 |
ŠD Marmor Hotavlje je 21. maja 2016 sedmič pripravil tek Kopačnica-Blegoš-Kopačnica, 15-kilometrske preizkušnjo s 1100 metri vzponov. Tek je privabil 128 odraslih tekačev, največ od treh tekov tistega vikenda (še Petelinje in Čaven). Na cilju sta bila najhitreje Timotej Bečan in Ajda Radinja. Vreme je bilo najlepše od vseh sedmih izvedb teka, organizatorji pa so tokrat nekoliko spremenili startno-ciljni prostor. To pomeni, da je čase posameznih tekov težko primerjati, tudi zato, ker se je v minulih letih spreminjala tudi dolžina proge. Priznanja je pomagal deliti tačas vodilni slovenski maratonec, domačin Tone Kosmač, ki ga čaka še potrditev olimpijske norme, je pa zelo verjetno, da bo odpotoval v Rio. Poskrbljeno je bilo za ponudbo domačih izdelkov in pridelkov, prometa ni bilo malo. Zmagovalec je bil isti kot lani, košarkar Timotej Bečan, ki pa je od lani, ko je na KBK zmagal prvič, gorskotekaško napredoval. Pred kratkim je stal na stopničkah (3. mesto) vertikala na Učko, na Hotavljah pa že zgodaj na progi ni bil v dvomih glede zmage. Za LT je povedal (izjava v videu), da je gorski tek postal njegov prvi šport in da ga bomo letos videli na še nekaj pomembnih gorskih tekih. Strnadovo drugo mesto je bilo pričakovano, Simon pa je povedal, da se ni preveč gnal – nekaj moči je prihranil za nedeljski čavenski vertikal. Kar precej časa je na mestu tik pod stopničkami tekel ultraš Toni Vencelj. V Kopačnico je prišel raztegniti noge, to je bil predvsem regeneracijski tek po vipavski stotici, ki jo je osvojil v velikem slogu. Ni napovedoval hitrega tempa, toda na progi se mu je odprlo in v spustu je pridobival podobno kot na vipavskem trejlu, ko se je spuščal z Nanosa. Mimogrede, tudi Simon Strnad, ki je v Kopačnici za prijatelje tekače pripravil rojstnodnevni sladki prigrizek, je tekel v Vipavi, in sicer v štafeti. Ultramaratoncev je bilo na KBK še precej, odločilno pa so uvrstitve krojile predvsem ženske. Ajda Radinja je v cilj prišla z veliko prednostjo, nekoliko zadihana, a s širokim nasmehom. V Vipavi ni mogla nastopiti, zato pa je uživala v vzponu na Blegoš (in malo manj v spustu). Tonijeva boljša polovica Katja Kegl Vencelj je posegla po drugem mestu, njena prednost pred tretjo ultrašico Mihaelo Tušar pa niti ni bila velika (izjavi prvih dveh sta na videu). Zmagovalca prve izvedbe prvenstva PGT, novosti v ponudbi Primorskih gorskih tekov 2016, sta Strnad in Tušarjeva. Tvegamo očitek, da bo zapis iz Hotavelj zgolj nadaljevanje poročanja o vipavskem trejlu, a dodati moramo vipavsko zgodbo še ene ultrašice, Urše Trobec, ki je iz objektivnih razlogov ostala doslej nezapisana. Med stotnijo tekačev na 110-kilometrski progi jih je kar 33 odstopilo. Poglavitni razlog za odstope je bilo slabo vreme, dež z vetrom in nizko temperaturo. Med ženskami je na progi proti Nanosovi Pleši vodila Trobčeva, ki je lani v ZDA sodelovala pri osvajanju ekipne bronaste medalje SP v gorskem maratonu. Na vrhu pa se je začela njena kalvarija. Telo se ni moglo več upirati nizki temperaturi (dve stopinji Celzija, ob močnem dežju in vetru, ki sta povzročala občutje še precej hujšega mraza). Začelo se je tresti, in pri tem si sama ni uspela pomagati, obleči dodatna oblačila. Na pomoč ji je priskočila Lucija Krkoč, nekaj ur prej premočna zmagovalka na 25-kilometrski progi, ki je spremljala nastope svojih kolegov iz ŠD Nanos. Poskrbela je, da se je Urša v nekaj urah v prostorih RTV oddajnika (kjer je delovno mesto predsednika ŠD Nanos Klavdija Torkarja) »odtajala«, jo preoblekla, dopolnila njene energetske zaloge, potem pa so jo z avtom odpeljali v dolino. Prvo mesto in sploh uvrstitev sta sicer šla po zlu, vprašanje pa je, kako bi se izteklo, če bi Urša, katere telo ne premore omembe vredne »termo izolacije«, nadaljevala nočno avanturo proti Abramu. To seveda ni zgolj zgodba o Urši, je tudi zgodba o Luciji, Lučki velikega srca. Po naslednji gorskotekaški etapi na Primorskem (Špičasti vrh ta konec tedna) se bodo tekači spet zbrali na tekmi Pušeljca, tekli bodo na Ratitovec, potem pa bosta v juniju sledila še Ultra Pušeljc Trail in tretja tekma Pušeljca GM4O s svetovnim prvenstvom v Podbrdu. Poslastica za poslastico ...
Izidi:Absolutno moški:
Absolutno ženske:
Zmagovalci po kategorijah:M 1987 in mlajši: Timotej Bečan Prvenstvo PGT:Moški:
Ženske:
Vsi izidi so na povezavi.
Fotogalerija 2 je na povezavi. Video je na povezavi.
|
|
|
|
|
|
32. Petelinjski tek | |
|
PETELINJE PRI PIVKI 21 05 |
Vaško društvo Petelinje je 21. maja 2016 v praktično že poletnem vremenu izpeljalo 32. Petelinjski tek. Če je bilo odraslih tekačev manj kot običajno (številni drugi teki, med njimi Radenci), pa je bilo šolarjev kar 290, tako da je bil seštevek udeležencev, ne računajoč pohodnikov, 409. Na najdaljši progi sta zmagala Pivčan Emil Pašič in Idrijčanka Sergeja Lipušček. Najprej so se na krajše proge podali šolarji, med njimi zelo številni Pivčani. Najuspešnejši so bili predstavniki AD Posočje s petimi zmagami, ŠD Nanos jih je zbral tri. Izjemno številni so bili tekači v najmlajših kategorijah, dečki in deklice letnika 2009 in mlajši, našteli smo 102, kar je primerljivo z udeležbami vseh letnikov na nekaterih drugih tekih. Petelinjci so tudi tokrat mladino gostili brez startnine, poskrbeli za hrano in pijačo, zraven pa še za priboljšek. Bilo je živahno, med drugim so vešče roke risale po obrazih mladih tekačev. Najboljši med njimi so se veselili izvirnih pokalov, petelinčkov iz lesa, nagrade za zmagovalce. Odraslim sta bila namenjena dva teka, štirikilometrski in tisti na 12-kilometrski progi, veljaven za točke PPT. Na krajši progi sta bila najhitrejša domačina Matevž Žužek in Maja Česnik (teklo je 40 tekačev), med 79 udeleženci daljšega teka pa sta slavila Pašič in nezadržna veteranka Sergeja Lipušček (za LT sta podala izjavi za video). Emil je komajda pozdravil poškodbo noge, to je bil testni nastop, pokazalo pa se je, da forma ni več daleč. Sergeja je tokrat imela srečo, da je bil tempo skupine tekačev po njeni meri, zato tudi višja hitrost. Jernej Šemrov, že tudi zmagovalec na tej progi, je zaostal za poldrugo minuto, Andrej Lindič pa še za dodatni dve minuti. Veteran Robert Petrovčič (letnik 1958) je tudi v Petelinjah nadaljeval z odličnimi nastopi v zadnjem obdobju, ki ga uvrščajo tik pod stopničke. Kristina Bele, doma iz sosednjega Trnja, je za Sergejo zaostala za malo manj kot štiri minute, a vseeno za skoraj pet minut prehitela tretjo Nežo Vrečar. Pivška veteranka Ivanka Širca (letnik 1955, najstarejša tekačica na tekmi) je osvojila isto mesto kot Petrovčič. Naslednji nastop tekače v pokalu PPT čaka že ta konec tedna v Hotedršici. Tek prijateljstva je edini v PPT z daljšo tradicijo od petelinjskega. Namenjen je mladini in odraslim, tokrat bodo na njem razdelili tudi priznanja, ki so si jih prislužili najboljši v pokalu zimskih krosov.
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij:Ž +55: Ivanka Širca (AK Pivka) Zmagovalci mladinskih kategorij:Deklice 2009 in mlajše: Manca Žibert (ŠD Tek je lek) Vsi izidi so na povezavi.
Tekli so v spomin na prijatelja Uroša Rebca.
Eden od startov mladine.
Trije najhitrejši.
Fotogalerija je na povezavi. Video je na povezavi.
|
|
|
|
|
|
Krila za življenje | |
|
BATUJE 15 05 |
Na humanitarni tekaški prireditvi Wings for Life World Run (Svetovni tek Krila za življenje, 8. maja 2016) je v Sloveniji najdaljšo progo med tekačicami pretekla Batujka Lucija Krkoč, članica ŠD Nanos iz Podnanosa, ki je sicer po tekaški specialnosti predvsem gorska tekačica, a se odlično znajde tudi na ravnini. Ustavila se je šele po 50.840 metrih, kar je najdaljša razdalja, kar jih je doslej pretekla. Za Ljudstvo tekačev je opisala to svojo izkušnjo. Wings for Life 2016 je bilo zame neprecenljivo doživetje. Rečem lahko, da sem z rezultatom presenetila tako samo sebe kot tudi ljudi, ki me dobro poznajo. Ker me zadnja leta pri teku ovirajo razne poškodbe, nisem pričakovala veliko, zato je bil moj cilj preteči nekje med 30 in 40 kilometrov. Vem, da ima prireditev predvsem dobrodelen namen, saj smo s startnino prispevali za raziskave hrbtenjače, vendar moram priznati, da me je kar precej privlačila tudi prva nagrada. Na start sem odšla kar malo živčna, saj zaradi poškodbe, ki mi je v zadnjem letu preprečevala normalno treniranje, nisem vedela, koliko lahko dam od sebe in koliko bolečine še lahko prenesem, da ne bom imela po tekmi večjih posledic. Že pred začetkom tekme sem vedela, da nimam dosti možnosti za zmago, saj je bila med tekmovalci Neža Mravlje, naša zelo dobra maratonka in ultramaratonka, ki ima več izkušenj in boljše rezultate na daljših razdaljah. Prve kilometre sem tekla skupaj z Nežo ter dobro tekačico in prijateljico Katjo Juhart. Držala sem se bolj v ozadju, kajti tempo teka, ki ga je narekovala Neža, se mi je zdel kar hiter. Na 15. kilometru nisem več zdržala in sem morala na WC. Tam nama je z Nežo ušla Katja. Poskušala sem jo čimprej uloviti in spet umiriti svoj ritem teka. Ravno takrat pa se je začelo sončno vreme spreminjati v strele, grmenje in močan veter. Pred 20. kilometrom sem prehitela Katjo in z veselim pričakovanjem tekla proti Šmarci, kjer so zame navijali domači navijači. V nadaljnjih kilometrih me je ulovila Neža, ki je spet prišla v ospredje. Kmalu po tem, ko smo zapustili Kamnik, so začele padati prve kaplje dežja. Spremljale so nas vse do konca tekme. Neža je šla naprej in naredila za približno 150 metrov prednosti. Na 35. kilometru se mi je vse smejalo, saj sem dosegla cilj, ki sem si za zadala, in to brez večjih problemov s poškodbo. Sreča ob tej misli me je ponesla naprej. Razlika med mano in Nežo se je začela manjšati iz metra v meter, dokler je nisem dohitela. Nadaljevala sem z istim ritmom. Priznam, da me je kar malo skrbelo, koliko časa bom še lahko zdržala s takim tempom, vendar sem se počutila zelo dobro. Iz izkušenj vem, da kriza lahko nastopi zelo hitro in brez opozorila. Na 42. kilometru so bili občutki sreče še močnejši, saj je ura kazala točno tri ure! Še vedno sem se počutila v redu, uživala sem dobesedno na vsakem koraku. Misli so mi uhajale na vse mogoče. Občudovala sem pokrajino, se spodbujala s tem, da tečemo za tiste, ki tega ne morejo, v zavesti mi je bilo, da moram izkoristiti vse, kar mi je dano. Spomnila sem se na vse, ki me spremljajo in mislijo name. Vse to mi je na usta risalo nasmešek in mi vlivalo dodatne moči. Veselila sem se vsakega dodatnega kilometra, saj nisem še nikoli v življenju pretekla več kot 42 kilometrov. Na 45. kilometru pa sem začela nestrpno pričakovati zasledovalni avtomobil, kajti bilo mi je že vsega dovolj. Teren je postajal vse bolj valovit, tako da je bilo še teže vztrajati. Takoj po 50. kilometru sem za sabo zaslišala brnenje. Okrog mene so se začeli zbirati motorji, kar je pomenilo, da je cilj blizu. Končno me je ulovilo zasledovalno vozilo in bilo mi je »dovoljeno«, da se ustavim. Srečna sem bila zaradi dosežene razdalje, predvsem pa zato, ker sem se počutila dobro in mi je poškodba prizanesla. Že pred tekmo sem dobila napotek od meni dragocene osebe: »Ne za vsako ceno, zdravje je eno samo!« To še kako drži. Tudi koncept tekme je bil tek za zdravje. Tekli smo za tiste, ki tega (še) ne morejo. Dobro poznam občutek, ko ne moreš, pa bi rad. Razlika je le v tem, da jaz vem, da bo bolečina slej ko prej minila in da bom spet lahko naredila tako željan tekaški korak. Želim si, da bi s pomočjo denarja, ki smo ga prispevali vsi udeleženci teka, kmalu lahko tudi drugi občutili, kaj pomeni doživljati svobodo teka in se veseliti božanja tekaškega vetra po obrazu. Rada bi se zahvalila Ani Čufer, ki me je spremljala na tekmi. Zaradi nje sem imela veliko manj negativnih misli in mi bo ostala tekma v še lepšem spominu! Hvala vsem, ki me spremljate, spodbujate, prenašate, verjamete vame in mi dajete možnost, da lahko izkoristim vse, kar nosim v sebi. Na koncu pa bi rada čestitala vsem udeležencem teka Wings for Life za dosežene kilometre. Vsi bomo postali pravi zmagovalci tekme šele takrat, ko bo namen tekme dosežen. Držim pesti, da se bo to čimprej zgodilo!
Lucija Krkoč, foto: osebni arhiv LK |
|
|
|
|
|
Trail Vipavske doline | |
|
VIPAVA 14 05 |
ŠD Tura je 14. in 15. maja 2016 drugič pripravilo trojček trailov Vipavske doline. Zmagovalec 110-kilometrskega ultra traila s šestimi kilometri vzponov je bil Toni Vencelj, ki je v deževnem finišu prehitel lanskega zmagovalca Marjana Zupančiča. 110- in 50-kilometrska preizkušnja sta prinašali kvalifikacijske točke za Ultra trail Mont Blanc. Druga izvedba je pritegnila nove tekmovalce. Lani smo našteli 374 finišerjev, letos jih je bilo 421. Mednarodna zasedba sicer ni bila kdovekako močna, zato pa je bila na startu večina slovenske ultraške smetane. Od sedmih lani postavljenih rekordov sta se obdržala samo dva, Ajde Radinja na UT100 in Mojce Kermavnar na T50. Prva se je pojavila v Vipavi, toda zaradi prometne nesreče ni bila sposobna tekmovati. Izredno napet je bil finiš najdaljše tekme, v katerem je po dolgem Marjanovem vodenju slavil Toni, tretje mesto pa sta si z roko v roki razdelila Tilen Potočnik in Ivan Hrastovec. Verjetno se bo med ultraši še dolgo govorilo o tem, kako je Marko Tratnik z živalsko energijo požiral nanoški klanec in kako neustrašno se je spuščal po strminah, kako je Toni 16-minutni zaostanek s Pleše na zadnjih 13 kilometrih spremenil v 10-minutno prednost ... In o tem, kako je po 25-kilometrski progi letela Lucija Krkoč, ki je predse spustila samo dva moška, lanski najboljši moški izid pa presegla s skoraj dvema minutama prednosti. Ultratekaški zakonski par Vencelj-Kegl je osvojil dve zlati medalji, srebro na najkrajši progi je osvojila Blažka Panjtar, ki je še mladoletna. Čeprav je jutranje pršenje napovedovalo, da tekačem ne bodo cvetele rožice, se je dež hitro unesel. Tekmovalci na T50 in T25 z njim niso imeli težav, zato pa so se od enajste ure teka dalje z njim spopadali tisti na najdaljši progi. Na krajših progah ni bilo odstopov, na 110-kilometrski pa smo jih našteli kar 33. Na cilj je prišlo 57 tekačev (lani 55). Nekaj jih je jutro dočakalo na progi, preživelo vse nalive, zadnjeuvrščeni, Italijan Paolo Boggio, je ciljno črto prečkal po skoraj 28 urah. Ocena večine tekmovalcev je, da so bile proge letos bolje označene kot lani, povsem brez pripomb pa ni šlo niti letos. Na cilju je bila najhitreje (edina) mešana štafeta (Sandi Furlan, Jošt Lapajne, Ana Čufer), vendar je zmaga pripadla trojki ŠD Nanos. Jošt je namreč zgrešil eno od sprememb smeri. Sam je za LT povedal, da ni gotov o tem, ali je dejansko spregledal oznake ali jih na tistem mestu (še) ni bilo. Njegova pot je sicer bila daljša, toda pravila določajo, da morajo tekmovalci po označeni trasi. Kot zanimivost zapišimo, da je trojka z ženskim zastopstvom za poldrugo uro prehitela lanski zmagovalni čas, od uradnih zmagovalcev pa je bila hitrejša za skoraj 20 minut. Organizatorji so se tudi letos silno trudili, ustvarili so prijetno ozračje za vse prisotne, ki je zdaj že njihov zaščitni znak, prvič pa so zagotovili tudi prenašanje celotnega dogajanja v živo prek spleta. Ljudstvo tekačev je ob pričujočem poročilu že nekaj ur po prihodu najhitrejših na progi UT100 pripravilo tudi video posnetek z izjavami nekaterih zmagovalcev.
Izidi, absolutno:UT100:Moški:
Ženske:
Štafete:
T50:Moški:
Ženske:
T25:Moški:
Ženske:
Vsi izidi so na povezavi.
Fotogalerija je na povezavi.
|
|
|
|
|
|
13. Majski tek | |
|
AJDOVŠČINA 14 05 |
Na 13. Majskem teku smo 14. maja 2016 našteli 326 tekačev, 145 odraslih in kar 181 otrok. Na 12,3-kilometrskem teku sta bila najhitrejša Borut Albreht in Aleksandra Fortin. Ajdovci so tudi tokrat svoj tradicionalni tek pripravili temeljito, pospremile so ga dodatne dejavnosti, njegova ponudba je bila pestra. V organiziranih tekaških pripravah so glavnemu izvajalcu, Zavodu za šport Ajdovščina, pomagali člani Društva tekačev Vipavske doline in Triatlon kluba Ajdovščina. Priskočili so tudi ambasadorji teka in sponzorji. Vsi tekači so bili nezgodno zavarovani, pravočasno prijavljeni so tekli s svojimi imeni na startnih številkah, delili so brezplačni sladoled, ponujali kopanje v bazenu ... Mladino, ki je v soboto tekla najprej, je sicer poškropil rahel dež, člani pa so se mu izognili. Dež prejšnjih dni je narekoval spremembo proge, enajstim kilometrom so morali organizatorji dodati nekaj sto metrov, tako da je tokratni tek vzel nekaj več moči. Kljub številnim prostovoljcem se je zgodilo, da je vodilna med ženskami Aleksandra Fortin, ena od ambasadorjev Majskega teka, zgrešila progo in se morala vračati po klancu navzgor. A tekačici njenega ranga zaplet ni delal preglavic, kljub temu je Goričanka na cilju pred Idrčanko Sergejo Lipušček imela minuto prednosti. Tretja je bila Pivčanka Kristina Bele, ki je zaokrožila prikaz moči tekaških veterank; mladina bo morala pojesti še nekaj polente. Med moškimi je zmagal Borut Albreht iz Hotedršice, ki je letos v odlični formi – njegova predzadnja zmaga je z ljubljanskih Trojk. Tudi njegova prednost (pred domačinom Nejcem Lokarjem) je znašala eno minuto, tako kot Aleksandrina. Tretji je bil še en domačin, veteran Borut Malavašič, tudi ambasador teka. Medtem ko Albreht z veseljem ugotavlja, da mu trd trening v minulem obdobju začenja prinašati rezultate (»bil je že čas«), Lokarjevo razpoloženje tačas ni najboljše, saj se mu priprave na sezono in njen začetek nista posrečila. Začeti bo moral znova, morda bi bila koristna kakšna osvežitev v procesu treninga. Organizirane priprave so obrodile sadove, teklo je precej Ajdovcev in Vipavcev, ki jih sicer na PPT ni videti, tako da Majski tek tudi letos lahko uvrstimo med večje na Primorskem, in to kljub temu, da so del tekačev prevzeli trije vipavski trejli, organizirani na isti dan. Kakšne boljše časovne razporeditve tekov na Vipavskem oziroma Primorskem ni na vidiku, saj je v maju ponudnikov tekaških prireditev precej več kot vikendov. Opazili smo tudi nekaj več odraslih tekačev iz Istre, od koder že precej časa na pokalne teke prihajajo mladi tekači. Tudi na progi sta se izkazala (uvrstitvi v prvo dvajseterico) dva od organizatorjev ajdovskega športa, Uroš Medvedec iz domačega triatlonskega kluba in direktor športnega zavoda Uroš Pintar – slednji je redni udeleženec primorskih pokalnih tekov. Med množico mladih tekačev, tek je pritegnil celo več otrok kot nedavni tolminski Tek Sotočja, so bili najuspešnejši prav člani tolminskega Atletskega društva Posočje s šestimi zmagami. S tremi jim je sledilo ŠD Nanos.
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij:Ž +55: Ivanka Širca (AK Pivka) Zmagovalci mladinskih kategorij:Deklice 2009 in mlajše: Manca Žibert (ŠD Tek je lek) Vsi izidi so na povezavi 1 in na povezavi 2.
V cilj prihaja Kristina Bele. Fotogalerija 1 je na povezavi. Fotogalerija 2 je na povezavi. Video (Majski tek in vipavski trejli) je na povezavi. VJ, foto Katja Furlan in VJ |
|
|
|
|
|
Tek čez Veliko Gradišče | |
|
VRHPOLJE PRI KOZINI 08 05 |
ŠRD Vrhpolje je v nedeljo, 8. maja 2016, na šesti izvedbi svojega Teka čez Veliko Gradišče članski konkurenci dodal še mladinsko (otroško). 60 odraslih, med katerimi je bil ducat italijanskih tekačev, se je merilo na osemkilometrski progi s 300 metri vzponov, 11 otrok pa na 700-metrski. Zmagala sta Tomaž Ferjančič in Mihaela Tušar. Družina Habe iz Zadloga je prispevala pet tekačev. Sicer v prijetnem domačijskem vzdušju organiziran tek je imel eno pomanjkljivost: slabo označeno progo. Težave z orientacijo je imelo več tekačev, med njimi tudi Tomaž Ferjančič. Vodil je z izdatno prednostjo, potem pa zašel. V izjavi za LT (video) je sicer povedal, da se mu to večkrat zgodi, zato organizatorjev ni krivil za napako, ker pa ni bil edini, je bila ta očitna (najdalj je zašel Postojnčan Janez Otoničar, skoraj do Kozine, tako da so ga morali na cilju čakati kar nekaj časa). Najhitrejši med moškimi so bili Tomaž, ki se zadnje čase več ukvarja s treningom gorskega teka, sledila sta mu Simon Strnad in Borut Malavašič, serijo mlajših veteranov iz ŠD Nanos pa je podčrtal četrti Tomaž Devetak, eden redkih tekačev, ki za svoje nastopa uporablja »znamko« Ljudstva tekačev. Tomaž je na teku povedel pred vsemi, a so ga v nadaljevanju nekateri mlajši tekmeci prehiteli. Zmagovalki Mihaeli Tušar je sledila Urša Trobec (Mihaela je Urši vrnila za poraz v medsebojnem merjenju na Javorniku), tretja je bila Kristina Mamič, četrta Klara Lekše in peta Giulia Della Zonca. Najboljše v Vrhpolju ta konec tedna čakajo bistveno daljše preizkušnje na vipavskem ultra trailu. Pobuda veterana Stanka Čuferja, vredna kakšne nagrade za ferplej, je takoj padla na plodna tla: Tomažu bi morali priznati zmago. Ivo Kete je namreč nemudoma preveril mnenje najhitrejših tekačev in ugotovil, da to potezo soglasno podpirajo. Tomažu so dodelili prvo mesto, drugih morebiti spornih uvrstitev pa se niso dotikali. Vsekakor je pripetljaj opozorilo organizatorjem, da je nesporno in jasno označena proga predpogoj za vsako dobro izpeljano tekmo. A razpoloženja tekačev to ni skalilo. Dan je bil sončen, lep za tek, nekateri tekači, ki se potegujejo za točke PGT, pa so z veseljem pretegnili noge po napornejših sobotnih nastopih (Trojke, Učka vertikal ...). Mihaela Tušar je v Vrhpolju zmagala (na Učki je bila tretja), na cilju izjave tokrat ni želela dati, je pa »priznala«, da je kolegici Valentini Čufer z domače kmetije prinesla sirotko in skuto. Ta tek je bil prava rekreacija tudi za Simona Strnada, četrtega med moškimi na Učki. Ferjančič je bil v Ljubljani drugi s svojo mešano trojko. Na primorske pokalne tekme se je po nosečnosti in rojstvu drugega sina vrnila Giulia Della Zonca. Njen trening je šele na začetku, vendar se ga loteva z velikim veseljem na odločena, da na tekmovališčih še zdaleč ni pokazala vsega, kar zmore.
Izidi:Absolutno moški:
Absolutno ženske:
Zmagovalci po kategorijah:M 1987 in mlajši: Johan Habe (Habe Dream Team) Vsi izidi so na povezavi. V času poročanja izidi mladine še niso bili objavljeni.
Fotogalerija 1 je na povezavi. Fotogalerija 2 je na povezavi. Video je na povezavi.
VJ, foto: Katja Furlan (fotogalerija 2) in VJ |
|
|
|
|
|
60. Tek trojk | |
|
LJUBLJANA 07 05 |
Timing Ljubljana je v soboto, 7. maja 2016, pripravil jubilejno 60. Izvedbo Teka trojk za učence in srednješolce na trikilometrski progi ter za odrasle na 29 in 12,5-kilometrskih progah, v drugem delu speljanih prek hriba Golovca. Tradicionalno dobro so se izkazali tekači ŠD Nanos, Primorci in udeleženci primorskih pokalnih tekov. Primorsko in Ljubljano druži podobna, grenka zgodovinska preizkušnja. Primorska je več kot 20 let trpela pod fašizmom, Ljubljano pa so med drugo svetovno vojno Italijani opasali z bodečo žico. Tudi zato so Primorci tako zvesti temu ljubljanskem teku, ki temelji na solidarnosti članov ekipe, vedno pa tudi tekmovalno uspešni. ŠD Nanos je imelo na stopničkah v absolutnih kategorijah tri trojke (za še kakšno bi utegnil poskrbeti Marko Tratnik, če ne bi bil minuli konec tedna v pričakovanju naraščaja; v nedeljo se mu je rodil sin Silvester), še eno je prispevalo DLT Filipides skupaj z AK Pivka, temu pa dodajmo še številne tekače, ki jih videvamo na primorskih pokalnih tekih. Zmago je društvu iz Podnanosa prinesla trojka mladenk – Monika, Kaja, Veronika. Na razglasitvi Veronike ni bilo, namesto nje je priznanje prevzela veteranka Janja Torkar Božič. Prireditev Pot ob žici je dobila nov rekord 42.680 udeležencev, del tega je bilo 1885 trojk, 220 na daljši in 1325 na krajši progi. Najbolj množične so bile mešane trojke na 12,5-kilometrski progi (619). Trojk učencev je bilo 237, dijakov pa 103. 80-letni Anton Majcen je skupaj z vnukinjama odtekel še svoj 60. tek. Udeležil se je torej vseh, zmagal je na prvem, v soboto pa je zbiralcu obeležij Teka trojk Tomažu Alaufu predal uro, ki jo je leta 1957 prejel za zmago. Ob tem je izjavil, da so bile to njegove zadnje Trojke. Najstarejša tekačica je bila 82-letna Kazimira Lužnik. Smolo je imela Milojka Čufer iz Podbrda. V zadnjem hipu je izgubila sotekačici v trojki, vendar se je zjutraj z možem Petrom usedla v avto, se odpeljala v Ljubljano in sama odtekla 29-kilometrsko progo. Družbo ji je delala samo graparska trma. Na cilju je povedala: »Tokrat sem tekla zase!«
Izidi:29 kmMoški:
Ženske:
Mešane trojke:
12,5 kmMoški:
Ženske:
Mešane trojke:
Vsi izidi so na povezavi.
V zmagi je uživala tudi Primorka Saša Pisk (desno), doma z Idrijskega. Na
VJ |
|
|
|
Učka Vertical 2016 | |
|
MEDVEJA 07 05 |
Namesto na jesen so hrvaški organizatorji iz AD Natura Sport svoj vertikal, četrtič po vrsti, letos izpeljali že v maju. Zadeli so lepo vreme, pravzaprav že kar prevroče, kot je v izjavi za LT povedal zmagovalec Miran Cvet. Najboljša v ženski konkurenci je bila Nemka Michelle Maier, ki je premagala vse moške, razen Cveta! Hrvaški vertikal z dimenzijami 7670 m dolžine in 1417 vzpona, drugo leto tudi v seriji PGT, vsakokrat privabi zanimive in kakovostne tekmovalce. Ob Slovencih, teh je bilo letos od 122 uvrščenih tretjina, in vedno številnejših Hrvatih so tokrat tekli gorskotekaški predstavniki še šestih držav. Za češnjo na torti ženskih nastopov je poskrbela tekmovalna ekipa Salomona iz Nemčije z nekaj močnimi tekmovalci. Izredno presenečenje je pripravila 25-letna Michelle Maier iz Rosenheima, njen čas je bil svetovne vrednosti. Dosedanji rekord Jane Bratina je popravila za sedem minut in 44 sekund, na cilj pa pritekla druga, v hrbet je gledala samo Miranu Cvetu, ki je obranil lansko prvo mesto. Cvetu sta sledila Denis Ulbl iz Ruš in Timotej Bečan, košarkar iz Medvod, tik pod stopničkami pa se je ustavil Simon Strnad. Simon je dobršen del proge zmogel tempo Michelle, na koncu pa mu je pobegnila. »To je bilo prvič v dveh letih, kar tečem, da me je premagala ženska,« je povedal za LT. Tudi četrto mesto med ženskami je odšlo v Slovenijo, z Irmo Pivk, ki je doma »pozabila« Simona Aliča. Tretja je bila Mihaela Tušar, uspeh zmagovalke Michelle pa je z drugim mestom dopolnila še ena Nemka, Cilly Schreyer Merrell.
Izidi:Absolutno, moški:
Absolutno ženske:
Zmagovalci po kategorijah:M 1987 in mlajši: Timotej Bečan Vsi izidi so na povezavi.
Simon Strnad v družbi mlade zmagovalke iz Nemčije.
VJ, foto in video: Mitja Volčanšek |
|
|
|
|
|
Diplomska naloga o kofeinu | |
|
IZOLA 06 05 |
Tekači se pogosto srečujejo s kofeinom, tako med treningi in tekmovanji kot pri manj zahtevnih rekreativnih tekih. Znano je, da kofein spodbuja nekatere fizične sposobnosti, a hkrati tudi deluje kot odvajalno sredstvo. Davida Poredoša, študenta 3. letnika prehranskega svetovanja/dietetika na Fakulteti za vede o zdravju v Izoli, zanima povezava kofeina z vzdržljivostnim športom. Pripravlja diplomsko nalogo na to temo in želi pridobiti čimveč odgovorov tekačev, pripadnikov in simpatizerjev Ljudstva tekačev, na vprašalnik, ki ga je pripravil in ki ga najdete na povezavi. Ugotovitve iz diplomske naloge bodo razširile poznavanje učinkov uživanja kofeina na tekače, ki si lahko obetajo tudi kakšen praktičen napotek. Vabimo vas k sodelovanju; odgovarjanje na vprašanja vam ne bo vzelo veliko časa.
Med prehrano tekačev, ta je raznovrstna in zaradi razgledanosti tekačev vedno bolj zdrava, je tudi tiramisu, slaščica prijetnega okusa, visoke energijske vrednosti, z vsebnostjo kofeina.
VJ |
|
|
|
20. Triajur, šesta Aličeva zmaga | |
|
SOVODNJE V BENEČIJI 01 05 |
Na Matajurju (1642 m), gori med Slovenijo in Italijo, so Benečani 1. maja 2016 pripravili že svoj 20. izvirni triatlon. Sodelovalo je 99 ekip, od tega 34 solistov, tekmovalcev, ki so sami opravili z vsemi tremi odseki proge. Svojo šesto zaporedno zmago je med solisti pobral Simon Alič, tik ob njem, na drugem mestu, se je znašel Simon Strnad, novinec na Triajurju. Tokratni zapis o dogajanju na Matajurju bo z dodatkom osebne note avtorja, za katerega je Triajur nekaj posebnega, srečanje športnikov s številnimi vsebinskimi odtenki, polno simbolike in življenjske energije tistega konca Evrope na meji med dvema kulturama, tamkajšnjih prebivalcev ter ljubiteljev narave in športa. Vremenska napoved ni bila obetavna, kazalo je podobno kot lani, ko smo se po pobočjih Matajurja drsali po tekočem blatu. Nekaj dni pred 1. majem je na vrh gore vrglo nekaj deset centimetrov snega, v nižjih legah pa dodobra namočilo progo. S kolegom v ekipi 2CV Koper, kolesarjem Tomijem Slokarjem, se letos iz številnih razlogov nisva uspela spodobneje pripraviti na Triajur, najin osmi zapored, a to ni bil razlog, da se odpoveva tej čudoviti priložnosti za globoko dihanje in pospešen srčni utrip. Zaradi blata je Tomi na cilju svoje etape komentiral: »Najtežje doslej!« Sam sem nadaljeval proti vrhu Matajurja z malo teka in veliko hoje, proti snegu, burji, mrazu v zgornjih legah, se nato iz snežne cone spustil proti cilju v Mašeri in ob ponovnem srečanju s Tomijem dodal še svoj komentar: »Najlepše doslej!« Nekaj atmosfere triatlona prikaže video, ki ga prilagam, tako da si prihranim nekaj stavkov. Nekateri kadri niso uspeli najbolje (očitno kamera ni najbolj odporna na mraz), med njimi je portret reditelja v vojaški uniformi ob progi na eni burji najbolj izpostavljenih točk grebena Matajurja: ure in ure je vztrajal na prepihu, opozarjal in usmerjal tekače, na mojo prošnjo, naj za kamero pove nekaj, pa je, s pojočim tirolskim naglasom, povedal: »Želim vam prijeten dan!« Od vsega tega je na posnetku ostala sekunda nemega posnetka. Zaradi enega od domačih športnikov, pokojnega Marina Jusiča (Iussig) so v krogu udeležencev tekme najbolj cenjeni solisti. In med njimi zadnjih šest let Simon Alič, La Bestia (Zverina), kot so ga poimenovali z nemalo simpatije. Tudi šesti nastop Gorenjca s primorskim »potnim listom« (član ŠD Nanos) se je iztekel z njegovo zmago. Kolesarjenje je končal na četrtem mestu, za tremi specialisti iz tričlanskih ekip, v nadaljevanju pred sebe spustil še dve ekipi, vendar zanesljivo obranil vodstvo med solisti. »Tako navzgor kot v spustu sem šel z rezervo; ni imelo smisla tvegati,« je povedal za LT. Nekoliko presenetljivo se mu je na drugem mestu pridružil Simon Strnad (pomembno se je imenovati Simon!), ki je na Triajurju nastopil prvič. Strnad, nekdanji odlični rekreativni kolesar, je tačas pravzaprav »slabši« kolesar kot tekač. Čeprav kolesarskega dela ni končal daleč od najhitrejših, je šele proti vrhu Matajurja in nato v cilj dodal poln plin: prehitel je kar 24 konkurentov! A Alič je bil z drugega planeta, tekmo je končal četrt ure pred njim. Najhitrejša moška trojica je bila ekipa Team Aldo Moro Paluzza (Elia Della Pietra, Paolo Lazzara, Nicola Giacomin), sledili sta ji še dve ekipi iz tega kluba. Med ženskami je zmagala ekipa Tržačank World Record's Women (Nicol Guidolin, Chiara De Cristini, Chiara Bosco). Najmlajša Nicol je ekipi prikolesarila izdatno prednost, ki sta jo veteranski kolegici uspeli obraniti do cilja, potem pa njihovi dobri volji ni bilo ne konca ne kraja. Med 14 Slovenci (to število se iz leta v leto ne dviguje kaj prida) omenimo še dve dekleti, veteranko Mihaelo Tušar, tretjo najhitrejšo v spustu, in Tino Fratina Žagar, drugo najhitrejšo solistko, za Isabello Milani, četrtič zapored zmagovalko v tej kategoriji (samo še Chiara De Cristini se ponaša s takšno zmago). Tina je bila lani »menedžerka« moža, solista Boštjana Žagarja, letos pa sta s progo opravila oba, s skupnim prihodom v cilj. Slovenijo so zastopali še Tolminci in Ajdovci ter Istran (Edi Sorgo ni bil najbolj zadovoljen, ker so mu merilci pripisali čas enega od počasnejših tekmecev). Midva s Tomijem sva bila z opravljenim zelo zadovoljna (osemkrat zapored sva bila ne le dovolj zdrava, temveč tudi dovolj fizično pripravljena za nastop), tudi s tem, da organizatorji tokrat niso delili priznanj za najstarejše udeležence ... Slavnostna podelitev priznanj so tokrat izjemoma namesto v Mašeri pripravili v Sovodnjah (po domače Sauodnja), kjer smo odložili blato in uživali v tuširanju, potem pa si privoščili dobro italijansko pašto in pivo. Gost z zvenečo športno kariero, olimpijec Giorgio Di Centa, je že drugo leto zapored pomagal deliti pokale, govorance pa so zaradi jubileja pobrale še več časa, kot ga običajno, kar poldrugo uro. Vodja organizatorjev, tisti, ki si je izmislil Triajur, Marino Gosgnach je poseben pozdrav v slovenščini namenil tekmovalcem z našega konca. Dodajmo še zanimivost, povezano z Marinom in Girom. Marino je skupaj z enim od sovaščanov iz Sovodenj izdelal veliko, premikajočo se podobo kolesarja. Njun izdelek je namenjen počastitvi Gira, ki bo letos šel tudi po Slovenski Benečiji, skozi Sovodnje, pod vrhom Matajurja pa bo leteči gorski cilj 1. kategorije (strmina do 15 %). 20. maj bo torej odlična priložnost za Slovence, da si v živo ogledamo drugo največjo kolesarsko dirko na svetu. Ne samo Nicol Guidolin, zmagovalka lanskega X-teka Dimnice, še kar nekaj je bilo na obronkih Matajurja udeležencev našega podzemnega teka – in drugih primorskih tekaških prireditev. Očitno se naši tekaški okusi ujemajo. Med njimi je bil tudi najpogostejši udeleženec Triajurja Amadeo Sturam; letos so mu pripisali že 17. sodelovanje.
Izidi so objavljeni na povezavi.
Venčeslav Japelj |
|
|
|
|
|
Tek v Belo Tratnikoma | |
|
IDRIJA 23 04 |
Zveza društev Mladinski center Idrija je v soboto, 23. aprila 2016, tretjič zapored pripravila Tek v Belo in tako tudi letos nadaljevala tradicijo idrijskih tekov. Absolutna zmagovalca sta bila Marko in Petra Tratnik iz Žagoliča pri Colu. Če imajo naši sosedje Italijani prav blizu meje svoj maratonski tek pod znakom Unesca, Idrija vsako leto ponudi tek s pogledom na vodni kanal Rake, tehnični spomenik iz Unescove dediščine. Ob tem pa pot vodi tekače iz Idrije še po Krajinskem parku Zgornja Idrijca, prek visečega mosta in skozi čudovito naravno okolje idrijskega konca. Polovica proge je speljana po asfaltu, druga polovica pa po makadamu. Med ogrevanjem 139 tekačev, med katerimi je bilo veliko domačinov, je še pršelo, a je dež, ta pogosti spremljevalec idrijskih tekov, kmalu ponehal in razmere so bile kar prijetne. Vsekakor precej boljše kot lani, ko je vztrajno deževalo, pihalo in so se tekači spraševali, kdaj bodo zaplesale snežinke. Tudi organizacija je bila tokrat odlična, prijave so sprejemali vnaprej in na dan teka s tem ni bilo nobenih težav, priprava izidov pa tudi ni zamujala. Udeležba je bila letos skromnejša, lani smo našteli 176 tekačev, verjetno ji je botrovala sprememba ure teka; namesto dopoldanske so organizatorji tokrat izbrali popoldansko (17.00). Morda se morajo tekači na PPT še navaditi na drugačen ritem, s to težavo so se namreč soočili tudi organizatorji šmarskega (gorskega) teka, ko so ga zaradi poletne vročine z dopoldanskega časa prestavili na večerno uro – in gostili manj tekačev kot običajno. Na 10-kilometrski progi s 40 metri vzponov sta bila najhitrejša Marko in Petra Tratnik. Petra je obranila lansko zmago in lanskemu času odštela eno minuto, kar potrjuje njeno izvrstno formo, tako na progah gorskih (nedavna zmaga na Javorniku) kot ravninskih tekov, že na začetku sezone. »Kar dobro mi je šlo,« je povedala za LT, »razmere so bile boljše kot lani. Naslednja preizkušnja bodo tradicionalne trojke v Ljubljani, kjer bom verjetno tekla v mešani ekipi.« Marko je lansko srebro, za Sebastjanom Zarnikom, letos pozlatil. Sledila sta mu Davor Krašovec in Marko Grobelšek, četrti pa je bil domačin, že tudi skupni zmagovalec PPT, Kristjan Ipavec. Petri je, tako kot lani, sledila tako rekoč domačinka Saša Pisk, tretje mesto pa si je pritekla veteranka, legenda idrijskega teka Sergeja Lipušček, pred Kristino Bele. Sergejin oče Lucijan je bil najstarejši tekač in v svoji kategoriji tudi najhitrejši. Naslednji tek iz pokala PPT bo 14. maja ajdovski Majski tek, ki bo veljal za članske in mladinske točke.
Izidi:Absolutno, moški:
Absolutno, ženske:
Zmagovalci kategorij:Ž +55: Ivanka Širca (AK Pivka) Vsi izidi so na povezavi.
VJ |
|
|
|
|
|
12. Bubin tek na Javornik | |
|
COL 17 04 |
Društvo Trillek letos praznuje 25 let dela. Ob jubileju so se njegovi člani odločili pripraviti še kolesarsko tekmo med Colom in Javornikom, vendar je ta zaradi majhnega zanimanja odpadla. Je pa bila zato gorskotekaška preizkušnja na 9,3 kilometra dolgi progi s 630 metri vzponov zanimivejša kot običajno. Na Colu je bilo v nedeljo na startu 13 stopinj Celzija, na cilju pri Pirnatovi planinski koči pa nekaj manj kot 10, ki so ob vetru dajale močnejši občutek mraza. Teklo je 70 gorskih tekačev, med njimi tudi skupina italijanskih ljubiteljev gorskega teka (med zmagovalce po kategorijah sta se vpisala Tržačanka Federica Lippi in Goričan Tomaž Devetak). Boj za zmago se je tokrat razpletel presenetljivo. Prvič se je zgodilo, da je domačin Marko Tratnik premagal Simona Aliča, in to s kar spodobno prednostjo 19 sekund. Strmine je na tej progi premalo, da bi Simon izkoristil svojo močno karto, razlika v letih je kar precejšnja, poleg tega pa je Gorenjec čutil utrujenost po delovnih naporih sobote. A to ne zmanjša Markovega veselja in dejstva, da je že na začetku sezone v odlični formi. Tako kot sestra Petra, ki je zmagala s več kot petminutno prednostjo. Po 12 tekmah na Javorniku je Simon zbral sedem zmag, Marko jih ima štiri, preostala pa je pripisana Tržačanu Marcu Morettonu. V primerjavi s prvo letošnjo tekmo na Gradišču nad Vipavo je bilo na seznamu izidov tokrat zelo malo sprememb. Ob rošadi med Markom in Simonom na vrhu sta mesti zamenjali še Urša Trobec in Mihaela Tušar, pa tudi zmagovalci kategorij so večinoma ostali isti. To med drugim pomeni, da je ŠD Nanos spet pobral največ pokalov in medalj. Naslednja tekma PGT bo 7. maja vzpon na Učko, že dan kasneje bo gorski tek prek Velikega Gradišča pri Vrhpolju (Kozina), Simon Alič pa bo še prej najverjetneje branil serijo zaporednih zmag na prvomajskem Triajurju v Benečiji.
Izidi:Absolutno moški:
Absolutno ženske:
Zmagovalci po kategorijah:M 1987 in mlajši: Anej Likar (ŠD Nanos) Vsi izidi so na povezavi.
Urša Trobec se je Mihaeli Tušar revanširala za poraz na Gradišču.
VJ |
|
|
|
|
|
Na Banka Koper 3. Istrskem maratonu 4400 tekačev | |
|
SLOVENSKA ISTRA 10 04 |
Na BK3IM je teklo 4300 tekačev iz 22 držav, 3960 v nedeljo na treh dolgih progah, približno 400 pa je bilo mladih tekačev, ki so se kljub dežju podali na krajše proge največjega primorskega tekaškega dogodka v soboto. Zmagovalec maratona je bil isti kot lani, Robert Radojković iz Poreča, med ženskami pa je slavila Simona Dolinar Majdič. Med polmaratonci sta zmagala Blaž Grad in Maja Škrlj, na 11,5-kilometrski progi pa sta bila na cilju najhitreje Danijel Vinčec in Bernarda Oserban. Za uspešno izvedbo prireditve je delalo več kot 900 prostovoljcev iz vseh koncev Slovenije, nekaj pa je bilo med njimi tudi tujcev. Kakšnih 20.000 ljudi se je udeležilo tekaškega praznika slovenske Istre v Portorožu, kjer so bili vsi cilji tekov, temu pa moramo prišteti še nekaj tisoč navijačev ob progah proti Izoli in Kopru. V Kopru so startali polmaratonci, ki so temu mestu vtisnili svoj pečat, zelo pa se je izkazala tudi navijaška Izola, skozi katero so dvakrat tekli maratonci, enkrat pa polmaratonci. Vreme je bilo idealno za tek, saj je petkov in sobotni dež temperaturo spustil za nekaj stopinj in jo zadržal pod 20 stopinjami. Ko so v cilj prihajali zadnji tekači, je jutranje oblake zamenjalo sonce in v 14 stopinj toplo/hladno morje zvabilo kar nekaj kopalcev. Med 380 maratonci v cilju (od tega 78 žensk) sta bila najhitrejša lanski zmagovalec Robert Radojković in Simona Dolinar Majdič. Robert je zmago napovedoval že na tiskovni konferenci nekaj dni pred tekom, potem pa je držal besedo. In na odru za zmagovalce namignil na možno trojno zmago: »Padla je Izola, padel je Portorož, zakaj ne bi padel še Koper?« Triletni prvi ciklus Istrskega maratona se je v Portorožu iztekel, podrobnosti o naslednjem ciklusu, in tako tudi o Istrskem maratonu z letnico 2017, še niso znane. Robert je ocenil, da je bil letošnji maraton težji od lanskega, namučil se je zlasti na zadnjih osmih kilometrih, a je bila proga zanimivejša. Podobna je bila ocena tudi drugih maratoncev in polmaratoncev. Primorski maratonski prvak je postal Gorenjec Mirko Janjatovič. Dobro uvrstitev je za Ljudstvo tekačev napovedoval že v Caprivi, in tudi njemu se je izšlo. »Nekaj težav je bilo s prehitevanjem v gozdičku pri Pacugu, moral sem kar glasno opozarjati tekače pred mano, drugo pa je bilo vse v redu,« je povedal na cilju. Gozdiček vsekakor ni vplival na Mirkov zaostanek za Robertom, Istran je bil hitrejši. Na drugem mestu na odprtem prvenstvu Primorske je tokrat končal lanski prvak Danijel Hajdinjak. Primorska prvakinja (tudi absolutno najhitrejša) je Ljubljančanka Simona Dolinar Majdič. Priznanja najboljšim maratoncem je podeljeval legendarni ultramaratonec Dušan Mravlje. Odprto prvenstvo Primorske v maratonu so tretjič pripravili PPT, DLT Filipides in spletni portal Ljudstvo tekačev. Dušan je tudi letos v sodelovanju z Gostilno Strunjan in Ljudstvom tekačev za maratonce in polmaratonce v Strunjanu pripravil neuradno okrepčevalnico z vodo in češkim pivom (Staropramen). Zelo veliko tekačev, tistih z manj tekmovalnimi, pa zato bolj užitkarskimi namerami, se je odzvalo na njegovo ponudbo, da se osvežijo z nekaj požirki hmeljevega napitka osem kilometrov pred ciljem. Polmaraton je zmago prinesel 27-letnemu Blažu Gradu, večkratnemu zmagovalcu desetke Ljubljanskega maratona, med ženskami pa je tretjo zaporedno zmago na tej progi na Istrskem maratonu Ani Radivo preprečila še ena Primorka, Maja Škrlj, Blaževa vrstnica, doma iz Šmarij pri Sežani. Maja je že v Sežani pred dvema tednoma z zmago na desetki napovedala boj za visoke uvrstitve v Istri. Zanimivo je, da Maja sicer letos resneje trenira tek, glavnina njenega treninga pa je (dvoransko) kolesarjenje. Njena trenerka je Sežanka Teja Gulič, tudi odlična kolesarka. »Bilo je naporneje kot v Sežani, to je bil moj prvi polmaraton. Čutila sem utrujenost, a ko sem zagledala Tejo, mi je to dalo novih moči za finiš. Ko sem se nadihala in prišla k sebi, sem se odlično počutila,« je povedala. Maja je svoje ukvarjanje s športom začela s tekom, zaradi poškodbe pa je presedlala na kolo. Zdaj se teku (ob kolesarjenju) spet bolj posveča, z več samozaupanja in optimizma: »V teku bom poskusila še kaj narediti ...« Na tej progi je za največje presenečenje poskrbela desetletna Lara Mihevc (Cool) s tretjim mestom absolutno. Lara je sicer po športnem »poklicu« plavalka, tretja pa je bila že tudi na Malem kraškem maratonu. Tudi tokrat so organizatorji izjemno pozornost namenjali varnosti tekačev. Ob nujni medicinski pomoči so na progah dežurali reševalci prostovoljci in Petrini angelčki, 15 parov študentov, ki jih je dr. Petra Zupet usposabljala posebej za te teke. Število posredovanj je bilo primerljivo z lanskim, hujših ogroženosti tekačev pa ni bilo, kljub temu, da je letos teklo tisoč tekačev več kot lani. Še nekaj statistike. Ob rasti skupnega števila tekačev na Istrskem maratonu (2000, 3000, 4000) raste tudi število maratoncev, preštetih na cilju. Prvič jih je bilo 321, drugič 345, letos 380. Več se jih zbere le na Ljubljanskem maratonu, lani so jih v Ljubljani našteli 2111. Delež tekačic se na Istrskem maratonu prav tako povečuje. Leta 2014 je znašal 43, leta 2015 45, letos pa že 48 odstotkov (upoštevani so vsi tekači). Utegne se zgoditi, da bo prihodnje leto na Istrskem maratonu že teklo več žensk kot moških ...
Izidi Odprtega prvenstva Primorske v maratonu:Moški, absolutno:
Ženske:
Zmagovalci kategorij, moški:A Bojan Ambrožič Ženske:A Špela Cigoj Vsi izidi so na povezavi.
Danijel Vinčec, zmagovalec teka na 11,5 kilometra, na startu.
Petra Zupet s svojimi angelčki po koncu tekov analizira dogajanje.
Primorski prvak v maratonu je postal Mirko Janjatovič, lanski prvak Danijel Hajdinjak pa je bil drugi.
Portorož so preplavili tekači.
Tri najhitrejše tekačice na 21-kilometrski progi; Ana Radivo, Maja Škrlj, Tanja Potočnik.
Tri najhitrejše na primorskem prvenstvu v maratonu: Sanja Brglez, Simona Dolinar Majdič, Viktorija Modrijan.
Robert Radojković je obranil lansko zmago.
Tretja absolutno je bila na 11,5-kilometrski progi 10-letna plavalka iz Ljubljane Lara Mihevc (levo).
Tudi tokrat je delovala neformalna okrepčevalnica Dušana Mravljeta, imenovana Dušanov stil. V Strunjanu je ob vodi teklo pivo.
Fotogalerija 1 je na povezavi. Fotogalerija 2 (Tek KBK) je na povezavi. Video 1 je na povezavi. VJ |
|
|
|
Stran 20 od 33
