|
|
Trojni goriški izziv | |
|
GORICA 08 01 |
Naši tekaški kolegi organizatorji iz Gorice (Gruppo Marciatori Gorizia) so za letošnjo sezono svojo lansko ponudbo polmaratonov nekoliko spremenili. Ponujajo Izziv 2018, Challenge – dal Collio all' Isonzo 2018. Startnina za tri 21-kilometrske teke znaša 50 evrov, če bo plačana do 21. januarja 2018. Goričani so svoj goriški polmaraton prestavili z zgodnjespomladanskega termina na oktober, na začetku marca pa zdaj ponujajo polmaraton v Škocjanu (San Canzian d'Isonzo pri Ronkah), ki bo v njihovem pokalu nadomestil lanski tek 32 cippi. Briški polmaraton ostaja pri standardnem terminu. To so torej trije teki Izziva: Maratonina del Collio, 28. januarja v Koprivnem (Capriva del Friuli), Maratonina dell' Isonzo, 4. marca v Škocjanu, Maratonina di citta di Gorizia, 21. oktobra v Gorici. Predsednik GMG Emiliano Feleppa nam je zagotovil, da Slovenci niti letos ne bodo potrebovali zdravniškega spričevala niti tekaške dovolilnice, imenovane runcard. Za prijavo na oktobrski goriški maraton in posledično tudi za trojni Izziv bo zadoščalo, da tekač zgolj navede svoje članstvo v športnem društvu/klubu, za ostala dva teka pri posamičnih prijavah pa niti to ne bo potrebno. Seveda pa ne škoduje, če se tekač izkaže še z runcard. Podrobnosti so na povezavi.
|
|
Najprej bo na vrsti Briški mali maraton (Maratonina del Collio), 28. januarja 2018. Ta tek, ki nadaljuje tradicijo polmaratona v Medei, priteguje vse več slovenskih tekačev.|
|
Premiera reXovega teka | |
|
KOPER, IZOLA 30 12 |
ReXov tek (RT) je svojo premierno izvedbo doživel dva dneva pred iztekom leta. Organizatorji iz Ljudstva tekačev (LT) smo se namreč odločili, da ljubiteljem teka ponudimo novoletno darilo, brezplačni tek z vsemi značilnostmi doslej znanih tekaških prireditev s še nekaj dodatki. Premiera je pokazala, da so bili tekači darila veseli. Predvideno je, da bo do konca junija še 11 RT. V vsakem vremenu. Zamisel razvojnega oddelka LT je bila, da se za ljubitelje teka, pripadnike Ljudstva tekačev (neformalno združenje tekačev in privržencev teka, katerega pripadnik postaneš z vpisom na centralni seznam LT oziroma na katerega od tekov) na kar se le da preprost način ponudimo možnost sodelovanja na tekih, druženja, tekmovanja, preizkušanja lastnih sposobnosti ... Glede na to, da je v Istri osrednji tekaški dogodek Istrski maraton (IM), kateremu je bolj ali manj podrejen tekaški utrip v jugozahodnem koncu Slovenije, je logično, da se IM, vključno s pripravami na osrednji dogodek v aprilu, in RT terminsko dopolnjujeta, RT pa se skuša s svojimi termini izogibati tudi bližnjim srečanjem s termini primorskih pokalnih tekov (razen nekaj izjem le-ti še niso niti določeni, obstajajo pa tradicionalni časovni koridorji, v katerih je pričakovati izvedbo teh tekov v letošnjem letu). Formalno gledano RT ni javni tek, vsakdo teče na lastno odgovornost, kot odgovorni udeleženec prometa rekreativcev na zaprtem odseku obalne ceste Koper-Izola, tem novem tekaškem igrišču. Poteza koprske in izolske občine, ki sta z obale umaknili motorni promet, in z vidika tekačev zelo domišljena ureditev infrastrukture, zaslužita tudi takšno nadgradnjo rekreativnega dogajanja. RT je namenjen tako začetnikom kot izkušenim tekačem, brez omejitev. Tekma se ne konča, dokler zadnji udeleženec v spremstvu »metle« ne opravi s 4160-metrsko progo, ne predolgo za manj pripravljene, a dovolj dolgo za preizkus hitrosti boljših tekačev. Na prvem teku smo našteli 29 tekačev, kar je – gledano iz organizacijskega zornega kota – optimalno število. Izvedba je bila obvladljiva kljub pomanjkanju tovrstnih izkušenj. Tekači so bili oproščeni startnine, omogočeno pa jim je bilo prispevati za organizacijske stroške, ki so sicer osebno breme skupine organizatorjev (vsi so tudi tekači), odločenih, da na svež način sotekačem ponudijo tekaške užitke na tako ekskluzivnem, a hkrati zelo dostopnem koščku slovenske morske obale. Za izvedbo je skrbelo deset prostovoljcev s številnimi podobnimi izkušnjami, v njihovih vrstah sta bila tudi dva od petih ustanoviteljev Istrskega maratona. Tek je ob ravninski progi s čudovitim razgledom ponudil medalje za šest najhitrejših, šampanjec za dva zmagovalca, žreb je razdelil tri spominske majice X-teka Dimnice, na voljo so bili vroči čaj, voda in energetski napitek, tekači so kmalu po teku domov prejeli izide teka, poskrbljeno je bilo tudi za snemanje prihodov v cilj. Ob absolutnih izidih za moške in ženske so bili objavljeni prvaki posameznih letnikov, s posebno formulo pa smo organizatorji vse tekače spravili na isti starostni imenovalec in na koncu izdelali še razvrstitev izidov, popravljenih glede na starost. Tega zadnjega ne gre jemati preveč resno, je zgolj neobvezna dopolnitev pregleda dosežkov. Kdor se je tako odločil, je lahko startno številko (uporabili smo tiste, ki so ostale neuporabljene pri izvedbah X-teka Dimnice) zadržal in jo bo uporabljal na naslednjih RT. Ne bo se mu treba javljati na prijavnici, samo postavil se bo na start in tekel ... Merilna služba je bila odgovornost treh izkušenih atletskih sodnikov, ki jim ni bilo težko priti s Krasa, in njihovih istrskih pomočnikov. Ročno merjenje je bilo prav tako učinkovito, kot bi bilo elektronsko, le da je po tekmi zahtevalo nekaj več dela z vnašanjem in obdelavo podatkov v računalnik. Za kar nekaj tekačev izidi niso bili v ospredju, tisti najhitrejši pa so se trudili čimprej priti v cilj. Najhitrejši šesterici so ton dajali trije elementi: ultramaratonci, mladost in izkušnje ter družina Lenarčič. Prvi in tretji, Mitja Volčanšek in Ambrož Jakop (Logatčan iz Škofij) sta kljub temu, da jima je bliže tek na sto in več kilometrov, pokazala, da zmoreta tudi spodobno hitrost. Zmagovalka med ženskami je bila 12-letna Pivčanka Neža Lenarčič, njen dve leti starejši brat Anže je bil drugi, še ne 10-letna sestrica Zala pa tudi ni bila prav daleč. V skupini veteranov je na drugi strani z drugim mestom blestela Slavka Petraš, letnik 1959, zmagovalka starostno ponderiranih izidov, v družbi Tine Mavrič, ki je tudi tokrat v cilj prišla s kolesom (kar poglejte video). Najhujši boj je potekal med letnikoma 1964, Brankom Vrabcem in Tomažem Rojškom, prvi je imel več moči. Vse skupaj je potekalo tekoče, start je bil ob 9. uri, ob 10. na prizorišču (stičišče Krožne in Istrske ceste) v Žusterni ni bilo nikogar več. Naslednji RT je napovedan za 20. januar 2018, morda bomo takrat start in cilj postavili na izolski strani proge. Še to. Zakaj reXov tek z majhno začetnico in velikim x-om? Nalašč, da izstopi x, ki je vezni člen z X-tekom Dimnice in poudarja idejo tekov kot iskanjem (explore) novih tekaških razsežnosti.
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Vsi izidi. Z da so označeni zmagovalci svojih letnikov.
Pa še s starostnim količnikom. V zadnjih dveh stolpcih so preračunani časi in uvrstitve po njih. Formula izhaja iz predpostavke, da se do 30. leta starost ne upošteva in se časi ne spreminjajo, po 30. letu pa se tekaču dejansko doseženi časi nižajo.
Najhitrejših šest na prvem reXovem teku.
Fotogalerija je na povezavi.
VJ (član organizacijske ekipe), foto: Simon Rusjan/LT
|
|
|
|
Urši in Stojanu še priznanje Olimpijskega komiteja | |
|
HRPELJE 29 12 |
Na prireditvi Naš športnik, na kateri so razdelili priznanja najboljšim športnikom na Primorskem in v zamejstvu v letošnjem letu, so 28. decembra 2017 v Hrpeljah posebni priznanji za ferplej koprske regijske pisarne Olimpijskega komiteja Slovenije in Zveze športnih zvez podelili rekreativnima tekačema Primorskih gorskih tekov Urši Trobec in Stojanu Rodici. Na posnetku sta še legendarni Miro Cerar, ki je priznanji izročil, in vodja pisarne v Kopru Sonja Poljšak. Po priznanjih na zaključni prireditvi Primorskih gorskih tekov v Gaberju sta priznanji za ferplej Urša in Stojan prejela še iz rok ambasadorja športa, »zadnjega romantika na konju«, osvajalca olimpijskih medalj v gimnastiki, Mira Cerarja, ki se je prav zato udeležil slovesnosti v Hrpeljah. Prisotni so ga pozdravili z najdaljšim aplavzom, Miro pa je za mikrofonom kratko in jedrnato spomnil na to, da odlični športniki ne slovijo samo po vrhunskih rezultatih, temveč tudi po svojem odnosu do športa in sotekmovalcev. Včasih temu nismo rekli ferplej, ampak poštenost, solidarnost, moralnost ... Zdaj so te lastnosti združene v poimenovanju ferplej in moramo jih negovati tako kot tekmovalnost, je bilo slišati besede legende slovenskega športa, že leta med najbolj zavzetimi športnimi funkcionarji na področju ferpleja v svetu. Priznanje rekreativnima športnikoma (Urša je kljub svojemu amaterskemu statusu pred tremi leti na svetovnem prvenstvu v gorskem maratonu bila članica slovenske ekipe, ki je osvojila bronasto medaljo) gre jemati kot dokaz za to, da ferplej ni domena vrhunskega športa in vrhunskih tekmovalcev, temveč sestavni del še veliko širšega kroga rekreativnih športnikov, ob tem pa se meja med vrhunskim in rekreativnim včasih izgublja. Duh poštenega boja, ki edini prinaša neskaljeno zadovoljstvo nad uspehi, povezuje in krepi solidarnost, o kateri je govoril Miro Cerar, in del tega gibanja so tudi tekači, ne glede na svoje ambicije in zmogljivosti. Priznanje za tekaški ferplej temelji na naslednji utemeljitvi Ljudstva tekačev: »Društvo Astraea Tours je v okviru pokala Primorski gorski teki 18. februarja 2017 izpeljalo 3. Valentinov gorski tek na Kokoš. Še pred polovico proge je postalo očitno, da je eden od mlajših tekačev precenil svoje sposobnosti; teka se je lotil preveč zagnano. Njegov kolaps sta opazila Urša Trobec (leta 2014 članica slovenske ženske reprezentance na svetovnem prvenstvu v gorskem maratonu v ZDA, ki je osvojila bronasto medaljo) in Stojan Rodica (dolgoletni tekaški organizator). Ustavila sta se, preverila stanje mladega tekača in mu pomagala na noge, nato pa sta ga spremljala do cilja, ki se ga je mladenič težavam navkljub odločil doseči. Tam sta obvestila organizatorje, ki so poskrbeli za zdravniško oskrbo mladega tekača. Kolaps zanj ni imel resnejših posledic.«
Z leve: Stojan Rodica, Urša Trobec, Sonja Poljšak, Miro Cerar.
VJ |
|
|
|
5. dobrodelni Goricatlon | |
|
NOVA GORICA 23 12 |
Dobrodelni tek Goricatlon je doživel še drugo izvedbo v letu 2017, sicer pa skupno peto. Tokrat so ga organizatorji, Rotary klub Nova Gorica in DLT Filipides, skrajšali z 12 na 6 ur, kar je olajšalo izvedbo, hkrati pa je bilo za tekače prijetneje, saj so se izognili mrzlim uram, in ker je narava poskrbela, da je bilo vreme tokrat najlepše doslej, je bilo nekaterim kar pošteno vroče, drugim pa je bilo všeč tekaško martinčkanje. Največ krogov so zbrali Marsovci, tekači prve ekipe ŠD Nanos, ki so delovali, kot da so res s kakšnega drugega planeta (103 krogi, sledili so jim tekači 28. decembra z 92 in Nanosove druge ekipe z 91 krogi), največ denarnega prispevka pa so se Goricatlonu namenili dati predstavniki Vahte (537 evrov, na drugem mestu je bil prispevek ekipe Hit je fit s 425, na tretjem pa Zvezd Rafuta s 300 evri). Največ krogov je odtekel Marko Tratnik, 18, njegova sestra Petra pa je bila najhitrejša med dekleti, zavrtela je 16 krogov. Teklo je 55 ekip, prispevke pa so darovali člani 36 ekip (nekateri darovalci so imeli več tekaških ekip). Nekaj minut po koncu teka, ki je trajal natanko šest ur, od 10. do 16. ure, je bil kupček prispevkov visok 4480 evrov, vodja prireditve Tomi Ilijaš pa je napovedal, da se bo ta znesek po nakazilih vseh prispevkov najverjetneje še nekoliko dvignil.
Nova Gorica je šest ur živela s tekači in jih spodbujala.
Fotogalerija 1 je na povezavi. Fotogalerija 2 je na povezavi. Fotogalerija 3 je na povezavi. Fotogalerija 4 je na povezavi. Fotogalerija 5 je na . (Do zamude pri objavi fotogalerij je prišlo zaradi "hitrosti" poštnih pošiljk, ki od enega do drugega konca Primorske potrebujejo dva dneva.)
VJ |
|
| Ljudstvo tekačev pripravlja nov tek med Koprom in Izolo. Pravzaprav kar ducat tekov. | ||
|
KOPER, IZOLA 17 12 |
Pobuda neformalnega in neuradnega kroga ljubiteljev teka, zbranih okrog spletnega portala Ljudstvo tekačev, je nekoliko podobna angleškemu in vse bolj svetovnemu projektu Parkrun (tek po parku), a je še bolj poenostavljena in manj formalistična, skuša pa ohranjati prvine, ki bi utegnile zanimati tudi naše tekače vseh starosti in zmogljivosti. Ob tem ponuja še nekaj dodatnih elementov, ki bogatijo njeno privlačnost. Tek se bo dopolnjeval s tekaškimi srečanji Istrskega maratona in se bo skušal izogibati drugim tekaškim terminom, ker si organizatorji ne želijo hoditi v zelje drugim tekom. ReXov tek, poimenovan po legendarni italijanski luksuzni ladji, nekoč najhitrejši na Atlantiku, ki je svojo pot končala leta 1944 tik ob obali med Koprom in Izolo, bo ponudil možnost za raziskovanje (angleško explore=raziskovati) načinov teka, lastnih zmogljivosti, uspešnosti treningov, za družabnost tekačev, zabavo, zdravo preživljanje prostega časa in še kaj. Poglejmo osnovne značilnosti reXovega teka med Koprom in Izolo, s katerim bo prometa razbremenjeni del slovenske morske obale še dodatno zaživel v ritmu rekreacije. Proga vabi s svojo neproblematičnostjo, je brez vsakega klanca in ni predolga (4160 m). Z njo se lahko spopadejo tudi začetniki, ki jo bodo deloma prehodili in deloma pretekli. Vsi bodo dobrodošli, od novincev do vrhunskih tekačev. Udeležba bo brezplačna, in to kljub temu, da bo tek ponudil veliko. Za to se bodo trudili pripadniki Ljudstva tekačev, prostovoljci Istrskega maratona, donatorji (in morda tudi kateri od sponzorjev). Če bo kdo od tekačev želel pri tem sodelovati, bo dobrodošel kot prostovoljec, lahko pa bo tudi prispeval kakšen evro za stroške, vendar povsem neobvezno. Tekači bodo nosili startne številke. Uporabljene bodo številke, ki so ostale neizkoriščene na dosedanjih izvedbah X-teka Dimnice. Možen bo »najem« stalne številke; tekač jo bo zadržal, prijavil se bo samo takrat, ko bo dobil številko, na vseh naslednjih tekih pa ne bo imel nobenih obveznosti, samo postavil se bo na start in tekel – torej sistem prideš, tečeš. Vsakokrat bo na voljo šest medalj, po tri za najhitrejše moške in ženske. Zmagovalca bosta dobila tudi majici X-teka Dimnice in šampanjec. Ponoviti in poudariti velja, da bo reXov tek neuradno in neformalno srečanje ljubiteljev teka, ki tečejo v lastno zadovoljstvo in na teku sodelujejo na lastno odgovornost. Proga je zarisana na za promet zaprti obalni cesti Koper-Izola, od tam, kjer se Krožna cesta spusti do Istrske ceste, do table Izola/Isola pri priključku Ruda, nato pa vodi nazaj do starta/cilja. Proti Izoli se bo teklo po desni strani ceste, tekači bodo slediki oznakam na asfaltu, obtekli tablo Izola/Isola in se vračali po Parencani, tik ob morju. Na cilju bodo organizatorji ročno beležili dosežene čase. Urnik tekov naj bi se ne spreminjal, od začetka, še v letu 2017, do konca junija naj bi se prijave začenjale ob 8.30, ob 9.00 naj bi tekači startali (če bo na prijavo čakalo več tekačev, se bo start lahko zamaknil za kakšno minuto), razglasitev pa bo sledila zadnjemu tekaču in metli v cilju ali 40 minut po startu. V hipotetičnem primeru, da bi bilo tekačev preveč za en tek, nameravajo organizatorji izpeljati več tekov, vsak pa bi štel zase – in tekači bi smeli startati samo enkrat. Tekač bo ob prijavi, ko bo sporočil osnovne podatke, prejel startno številko, ki jo bo ob prihodu na cilj vrnil. S prijavo na tek bo potrdil, da sodeluje na lastno odgovornost in da se strinja s tem, da se njegovi osebni podatki v zvezi s tekom (tudi fotografije in video posnetki) javno objavljajo. Tekačem bosta na voljo voda in topli čaj. Po zaslugi Mestne občine Koper in njenih komunalcev so 150 metrov od starta stalno odprte in dostopne sanitarije. Za vozila v bližini starta ni prostora, parkiranje za udeležence je možno na urejenih parkiriščih v Žusterni, dobrega pol kilometra stran. Razdalja je ravno pravšnja za to, da se tekač pred startom nekoliko ogreje, pa tudi sicer bo sprehod ob morju za marsikoga dobrodošel. Na voljo je tudi parkirišče na izolski strani, pri Rudi, do starta je od tam dva kilometra poti, prav tako zelo primerne za ogrevanje. Predvidenih je 12 reXovih tekov:30. decembra 2017
T To tablo bodo tekači obtekli z leve strani in se vrnili proti startu/cilju po Parencani, tik ob morju.
Udeleženci Vesele srede so progo med Žusterno in Izolo že večkrat preizkusili. Tek ob morju ponuja svojevrstne užitke.
VJ |
|
Proga je speljana med križiščem Istrske in Krožne ter izolsko Rudo.
| Zaključek PGT 2017 in Gorski tek na Tabor 2018 | ||
|
GABERJE 03 12 |
Kot je že običaj, so organizatorji Primorskih gorskih tekov prvo tekmo naslednje sezone in zaključek aktualne pripravili v Gaberju pri Ajdovščini. Najhitreje sta bila vrh Tabora Simon Alič in Klementina Lemut, najboljša v sezoni 2017 pa sta bila ponovno Simon Strnad in Mihaela Tušar. Ljudstvo tekačev je posebna priznanja za tekaški ferplej podelilo Urši Trobec, Stojanu Rodici in Marku Tratniku. Najprej o teku, ki ga je izpeljalo TD Burja. Temperatura je bila komaj kaj nad ničlo, tako da se je bilo kljub ogrevanju teles pri vzponih treba dobro obleči. Kar ne velja za Klementino Lemut. Tekla je v kratkih hlačkah in ni kazala nikakršnih znakov podhlajenosti. Postavna Ajdovka je ponovila zmago z Nanosa in niti 24 ur staro iz Štanjela. Ker je proga na Tabor kratka, ji je prijala, ni je pretirano utrudila. Sledila ji je veteranka Mihaela Tušar, na tretjem mestu pa smo bili priča presenečenju. 15-letna Sara Durn se je prvič podala na člansko progo, krajša in razmeroma manj zahtevna je bila dobra izbira za premiero, in že kar skočila na stopničke, pred Uršo Trobec. Pomlajevanje med najhitrejšimi torej uspešno napreduje in morda bo že legendarna Mihaela vendarle dobila dostojno naslednico. Med moškimi je spet vse tako, kot je bilo pred letom dni. Simon Alič, ki je lani doživel prometno nesrečo, je spet na vrhu stopničk in napoveduje, da bo tekel enako kot prej. Teke bo izbiral po navdihu, ničesar ne bo načrtoval, vsekakor pa svojih najljubših ne bo zamujal (ne zamuja pa niti sicer, praviloma se na startno listo vpiše prvi, kar je storil tudi v Gaberju). Le da je bil tako rekoč hkrati s Simonom na cilju Uroš Vodopivec. Letos se je njegova pripravljenost vseskozi počasi dvigovala in zna se zgoditi, da bosta s Simonom prihodnje leto večkrat skupaj prihajala v cilje. Tudi med moškimi je bilo tretje mesto presenečenje, saj je bron odnesel ravninski specialist Nejc Lokar. Manj zahtevne strmine mu očitno niso vzele preveč hitrosti. Četrti Simon Strnad se ni gnal, za to ni bilo nikakršne potrebe, zagotovo pa je čutil tudi posledice štanjelskega teka. Minula sezona je bila zanj dober pouk. Tekel je preveč, počitka je bilo premalo, zato se mu je telo uprlo. Zdaj, ko je na police pospravil silno količino pokalov in medalj, bi si res lahko tek privoščil predvsem za sprostitev. Z začetkom nove sezone so se zgodili nekateri prehodi v višje starostne kategorije. Še za odtenek se je zaostrila konkurenca med najstarejšimi. Danilo Pudgar, na primer, je postal super veteran, in zdaj so skupaj »flying boys«, leteči fantje, kot je izjavil. Tine Valič je padalec, Danilo smučarski skakalec ... Na drugi strani starostne premice je tudi nekaj okrepitev, tako da se za nadaljnjo rast pokala ni bati, pa tudi italijanskih tekačev s stalnimi startnimi številkami je vse več. Nekaj zapletov je bilo zaradi napačne objave ure teka. Na spletni strani PGT je bil napovedan start ob 11. namesto ob 10. uri, tako da se je nekaj tekačev na progo podalo z zamudo, nekaj pa se jih obrnilo in odšlo s prizorišča. Tako se je števec ustavil pri 99 tekačih, kar je sicer največ doslej (prvič je tekla tudi mladina, našteli smo jih 10), zamujena pa je bila priložnost, presežejo stotico. Mihaela in Simon sta na zaključni prireditvi v vaškem domu tudi tokrat prejela pokala za skupni zmagi. Ko se pogovarjaš z Mihaelo, dobiš občutek, da je že sita tolikšnega zmagovanja, z veseljem bi čestitala kateri od mlajših konkurentk, če bi se ta odločila iti po njeni poti. Ampak ta ni lahka, zahteva ogromno vztrajnosti, volje in odrekanja. Točke v pokalu je osvojilo 294 tekačev (107 moški, 34 ženske, 84 dečki, 69 deklice). Ljudstvo tekačev je – prvič – podelilo tri posebna priznanja za tekaški ferplej. Urša Trobec in Stojan Rodica sta na Valentinovem teku pomagala mlajšemu kolegu, ki je precenil svoje sposobnosti in kolapsiral, Marko Tratnik pa je zmago na Gradiškem teku posvetil Simonu Aliču. O tem smo poročali v reportažah na našem portalu. Zaključek je pripravila in izpeljala ekipa Klavdija Čendaka, v katerem so posrečeno združene lastnosti iznajdljivega in prizadevnega organizatorja ter šovmena brez odvečnih predsodkov. Kar precej časa jim je vzelo načrtovanje predstave, a je bilo vredno, saj so jo tekači pohvalili. Za marsikaj so poskrbeli tudi sami, tako da je bil zaključek prijeten tudi za želodec. Čuferji so spekli odličen kruh, Marta Švigelj je napekla obilo slaščic (»Zdaj ne vem več, ali bolje tečem ali pečem,« je modrovala.). Žreb je razdelil praktične nagrade, najdragocenejšo med njimi, velik televizor, pa je dobil Simon Strnad. Očitno mu zvezde tačas trdno stojijo ob strani. Za konec sta Mihaela in Simon razrezala veliko torto in tekači so še nekaj časa uživali v dobri družbi. Seznam tekov sezone 2018 še ni narejen, Ivo Kete je napovedal, da ga bodo sestavili v januarju. Seveda bomo z njim nemudoma seznanili občinstvo, ki spremlja spletni portal Ljudstvo tekačev.
Izidi teka:Absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci po kategorijah:ml. člani: Anej Likar (ŠD Nanos)
Uvrstitve PGT 2017:Moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij:ml. člani: Anej Likar
Klementina pa kar v kratkih hlačkah.
Sara Durn je pri koncu proge zahodila, a je vseeno osvojila tretje mesto na svoji prvi članski preizkušnji.
Najboljša tekača PGT 2017 Mihaela Tušar in Simon Strnad ter Klavdij Čendak.
Mihaela in Simon sta morala drug drugega narisati z zavezanimi očmi. Tako pikasovsko je bila razpoložena Mihaela.
Najboljših osem PGT 2017.
Fotogalerija 1 je na povezavi. Fotogalerija 2 je na povezavi. Fotogalerija 3 je na povezavi. Fotogalerija 4 je na povezavi. Video o teku je na povezavi. Video o zaključni prireditvi je na povezavi.
VJ |
|
Najhitrejši na prvi tekmi PGT 2018: Nejc Lokar, Simon Alič, Uroš Vodopivec.
| 18. Štanjelski tek | ||
|
ŠTANJEL 02 12 |
Na 18. Štanjelskem teku, ki ga je odlično izpeljala ekipa ŠKD Hruševica pod vodstvom Rajka Grče, zadnjem iz serije PPT 2017, sta slavila Tržačan Alessandro Maraspin in Ajdovka Klementina Lemut. 241 tekačev iz vseh koncev Slovenije, zelo veliko je bilo Ljubljančanov, je domov odšlo zadovoljnih. Tudi na 18. izvedbi Štanjelskega teka, formalno še jesenskega, a po temperaturah že zimskega, se je ekipa Rajka Grče izkazala in ponovno pripravili zelo lep tek, enega najboljših na Primorskem in v okolici. Potrudili so se že s promocijo, ni jim bilo težko s svojimi plakati obresti številnih točk, kjer se zbirajo tekači, izkoristili pa so tudi elektronske poti razširjanja svojih informacij. Seveda je bilo mraz, tekači so se morali kar dobro obleči pri dveh stopinjah, ko so se zbirali na startu, le malo več je kazal termometer, ko so odhajali – nekateri domov, številni pa so dan izkoristili za še kakšen postanek na gostoljubnem in dobrot polnem Krasu. So pa lahko marsikaj kupili tudi na improvizirani tržnici pri lovski koči, na startnem in ciljnem prostoru. Predprijava je veljala 10 evrov, za ta denar so tekači prejeli izdatno malico, z obveznim pršutom, da se razume. Prvič je čase meril Pro-Time in ta odločitev se je obrestovala. Izidi so bili hitro na voljo, zapletov, kot smo jih bili vajeni nekajkrat v prejšnjih letih, ni bilo. Tako je celotna prireditev potekala tekoče in hitro. Sprva so koordinatorji PPT nameravali v Štanjelu razglasiti najboljših šest absolutno v sezoni, a so nato od tega odstopili. Čas in kraj zaključka sezone v času poročanja še nista določana. Tržaški »slovenski zet« (Vesno Parovel je doma zadržal prehlad) Alessandro Maraspin je v Štanjelu zmagal drugič. Sandro je pretežno srednjeprogaš, pogosto trenira na slovenskih istrskih progah. Z njim je na Kras prišlo še nekaj drugih, zelo hitrih tekačev. Ljubljančan Peter Kastelic je bil drugi, kar je njegovemu sproščenemu načinu treniranja kar primerna uvrstitev. Kot vedno je bila z njim skupina GiBit, tokrat 11 tekačev in tekačic, ki so bili nadvse uspešni. Pobrali so šest medalj in en pokal (Petrov). Tržačanka Valentina Bonanni je osvojila »leseno« medaljo, peta pa je bila nekdanja prvakinja PPT Kristina Bele. Štanjel je potrdil dotedanjo razvrstitev v vrhu PPT. S prisotnostjo treh dotlej najboljših tekačic so bile razdeljene stopničke: Rebeka Petrovčič na najvišji, Kristina Bele na drugi in Polona Vetrih na tretji. Podobno se je zgodilo pri moških. Zadnji tek je zacementiral zmago Roberta Petrovčiča, drugo mesto Rafka Blažka in tretje Branka Vrečarja. Prvič v zgodovini PPT se je zgodilo, da sta največja pokala osvojila člana iste družine, oče in hčerka. Dušan Semolič je končal svojo sindikalistično kariero, ne pa tudi tekaške. Kot vselej smo ga videli na štanjelski progi, kjer je reden gost tudi Uroš Čufer, nekdanji finančni minister. Kaže, da je na start nekoliko zamudil, isto se je zgodilo tudi učiteljici Metki Kenda, katere rožnata katrca se je na poti iz Ljubljane na cesti preveč obirala.
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij:Ž +55: Janja Božič Torkar (ŠD Nanos) Vsi izidi so na povezavi.
Najhitrejši skupaj z vodjo organizatorjem Rajko Grčo.
Alessandro Maraspin je v Štanjelu zmagal drugič.
Klementina Lemut s klubsko kolegico Janjo Božič Torkar, najstarejšo med prvo deseterico.
Postojnčan Robert Petrovčič je prvak PPT.
Rebeka Petrovčič. Najvišji stopnički PPT 2017 sta družinska domena Petrovčičev.
Fotogalerija 1 je na povezavi. Fotogalerija 2 je na povezavi. Video je na povezavi.
VJ |
|
Na startu so se tekači z molkom spomnili v Palmanovi preminulega Miljana Slamiča, člana DLT Filipides.
| Predstavili so Luka Koper 5. Istrski maraton | ||
|
IZOLA 29 11 |
Na sedežu izolske občine so 29. novembra 2017 predstavniki društva Istrski maraton novinarjem podali prve informacije o peti izvedbi Istrskega maratona. Maraton ima novega generalnega pokrovitelja, Luko Koper. Pripravili ga bodo 7. in 8. aprila 2018, središče dogajanja bo v izolski občini, teki pa bodo razpeljani po vseh štirih istrskih občinah. Prijave bodo začeli zbirati 1. decembra 2017, na voljo bo 5.000 mest. Če dež mladoporočencem prinaša srečo, smemo upati, da bo dan oznanitve sodelovanja med društvom Istrski maraton in Luko Koper, novim generalnim sponzorjem, ki je vstopil po štirih letih druženja Banke Koper in Istrskega maratona, uspešno. Dogovorili so se za nekajletno sodelovanje, ne zgolj ob peti izvedbi prireditve, temu pa moramo dodati, da je Luka sponzorsko pomagala organizatorjem že tudi prejšnja leta. Štiri občine so predstavljali pooblaščenci županov, edino Izolo je predstavljal gostitelj, župan mag. Igor Kolenc, osebno. Odsotnosti treh županov, pa tudi predsednika uprave Luke Koper Dragomirja Matića, ne gre jemati kot podcenjevanje, ampak kot dokaz, da je zadeva že utečena (in najbrž so imeli v sredo vsi veliko drugih pomembnih opravil). Vsi govorci so namreč poudarjali privrženost temu skupnemu projektu (Sekule Popovič, predstavnik koprske občine: »Po začetku prirejanja Istrskega maratona smo začeli bolje sodelovati med seboj.«). Predstavnica Pirana, ki bo središče maratona po Izoli, Meira Hot , se že veseli tekačev, v občini bodo projekt podprli tako kot vsa leta doslej. Članica uprave Luke Irena Vincek, sicer tudi tekačica, je povedala, da so bili vabila k generalnemu sponzorstvu veseli. Luka je družbeno odgovorno podjetje, ki se zaveda, da mora svojo uspešnost deliti z okoljem – kar si spričo poslovnih izidov lahko privošči. Luka in IM sodelujeta že od začetka projekta, v vrstah luškega kolektiva pa je veliko tekačev. Vrednost te podpore je toliko višja, ker je Luka eno vse redkejših istrskih podjetij s Koprom v imenu. Spomnimo, da je ob četrti izvedbi IM iz imena banke, generalnega sponzorja, Koper izpadel. Očitno se tudi Ankaran, četrti as občinske podpore maratonu, v tej družbi dobro počuti in bo z veseljem sodeloval še naprej, kot je povedala njegova predstavnica Nina Jurinčič. Tokrat bo Ankaran prevzel start maratona, ki bo tekače odpeljal skozi koprsko pristanišče (ker bodo na začetku še razmeroma strnjeni, delovni proces ne bo pretirano moten, je komentiral luški predstavnik za odnose z javnostmi Sebastjan Šik; maratonci bodo videli praktično vse pristanišče). Prva dama IM, dr. Marijana Sikošek, je predstavila osnovne značilnosti pete izvedbe. Maraton bo po štirih zelo podobnih izvedbah doživel spremembe ter bo z vključitvijo Ankarana in pristanišča še pestrejši, prvič pa ne bo v celoti krožen. Razpisanih bo 500 startnih mest. Polmaraton bo speljan med Koprom in Izolo, razpisanih bo 2.300 startnih mest. Rekreativni tek, dolg 8,5 kilometra, bo tekačem razkazal Izolo, od mestnega središča do Livad, nanj pa bodo sprejeli 1.700 tekačev. Otroških in mladinskih tekov, ti bodo na sporedu v soboto, naj bi se udeležilo do 500 mladih tekačev. Razpis bo na spletni strani www.istrski-maraton.si objavljen 1. decembra 2017. Lani so vsa mesta oddali že do februarja, zato velja s prijavami pohiteti, še zlasti zato, ker so hitre prijave tudi najcenejše. Kot lani so tudi letos organizatorji IM in Malega kraškega maratona pripravili skupno ponudbo, za 45 evrov bodo tekači dobili startni mesti na Krasu in v Istri. Še nekaj podatkov o udeležbi na dosedanjih štirih maratonih. Število tekačev se je večalo tako: 2014 – 2.034, 2015 – 3.002, 2016 - 3.946, 2017 – 4.593. Istrski maraton je edini od petih slovenskih maratonov, na katerem se je od lani do letos število maratoncev povečalo, s 47 odstotki tekačic (na vseh treh tekih za odrasle) je najbolj ženska tovrstna tekaška prireditev v Sloveniji. Njegova množičnost ga postavlja na drugo mesto med slovenskimi teki, za daleč največjim Ljubljanskim maratonom. Video izjave dr. Marijane Sikošek je na povezavi.
Dr. Marijana Sikošek, mag. Igor Kolenc, Sekule Popovič, Nina Jurinčič.
Z leve: Sebastjan Šik, Branko Vrabec (tiskovno konferenco je vodil), Meira Hot, Irena Vincek.
Irena Vincek je med drugim povedala, da je v luškem kolektivu veliko rekreativcev.
Foto sekcija.
|
|
Na prvi tiskovni konferenci pred Luka Koper 5. Istrskim maratonom so predstavili peto izvedbo Istrskega maratona. Pred prireditvijo bodo organizatorji pripravili še eno srečanje s predstavniki javnosti.
| Tek skozi Briškovsko jamo | ||
|
BRIŠČKI 26 11 |
Tek Cronotraversata del Maestro (Mojstrov kronometer) 2017, drugi del Jamske kombinacije, je v nedeljo, 26. novembra, v Briščke na Tržaškem Krasu privabil 165 tekačev, od tega kakšnih dvajset Slovencev, kar je verjetno največ v zadnjih letih, kar tržaški CAI CIM pripravlja tek skozi Briškovsko jamo (Grotta Gigante). Mednarodni pokal tekov po kraškem podzemlju je tako letos skupaj zbral 260 udeležencev. Kombinacijska zmagovalca sta Simon Strnad in Nicol Guidolin, tudi zmagovalca prvega teka, X-teka Dimnice. Najhladnejši jesenski dan dotlej je od obiska po volumnu največje turistične jame v Evropi odvrnil nekatere že v Slivju vpisane tekače iz Slovenije, pa vendar je bila udeležba tekačev s te strani meje spodobno visoka. Ni pa sneg zaustavil Marlies Penker, gorske kolesarke in tekačice iz Avstrije, ki jo je v Briščke povabila prijateljica Jasmina Klančnik. Marlies sicer prvo prečenje meje med Avstrijo in Slovenijo ni uspelo, ker je bil mejni prehod zameten, zato pa je imela tekačica več sreče na drugem prehodu in je še pravočasno prišla na start podzemnega teka tisočih stopnic. Nagrado si je vztrajna Avstrijka vzela kar sama, s tretjim mestom med ženskami. Zmagala je Rosy Martin, zmagovalka Dimnic Nicol Guidolin pa je bila druga. Po nastopu je Nicol odhitela prevzet priznanje za letos osvojeni italijanski državni naslov med gorskimi kolesarkami, tako da smo jo pogrešali med prejemniki pokalov. Jasmina je bila najhitrejša od Slovenk s sedmim mestom, je pa bila druga najhitrejša v spustu v jamo. Žal dosežkov v spustu niso posebej nagrajevali. Simonu Strnadu je uspela dvojna zmaga, skupaj s kombinacijsko pa tudi trojna. Drugi je bil Anej Likar, tretji pa Michele Sulli, to so bili edini trije tekači s časi pod desetimi minutami. Alessandro Morassi je bil tokrat četrti, je pa v kombinaciji Aneja potisnil na tretje mesto. Med ženskami sta Nicol sledili Susanna De Giorgio in Vesna Parovel. Četrti mesti v kombinaciji sta si priborila Paolo Glavina in Barbara Udovič, peti pa Alberto De Cristini in Elisabetta Antole. Deseterica najboljših kombinatorcev je prejela pokale oziroma medalje in praktična darila, med katerimi so bili tudi pridelki iz Brkinov, tradicionalno dobrodošli na tržaških mizah. Močan veter z dežjem v noči s sobote na nedeljo je organizatorjem, gorskim tekačem tržaškega planinskega društva, prekrižala račune. Zadnji hip so bili prisiljeni poiskati drugačne rešitve, spremenili so tudi začetek proge, kar pomeni, da je leto 2017 prineslo resetiranje rekordov, verjetno pa se bodo prihodnje leto spet vrnili na staro progo. Še pojasnilo o poimenovanju jame. Prevladuje uporaba imena Briška jama, domačini, Slovenci, pa ji pravija Briškovska jama. Organizatorji Cronotraversate in X-teka so dogovorjeni, da tradicijo sodelovanja in pokal nadaljujejo tudi v prihodnjem letu. V Slivju nameravajo X-tek tokrat izpeljati v nedeljo, 16. septembra 2018, istega dne kot tamkajšnji Praznik češp, kar pomeni, da bosta zagotovljena še dodatna ponudba in zabava za udeležence teka. Cronotraversata bo na sporedu 25. novembra 2018.
Izidi:Cronotraversata del Maestro, moški absolutno:
Ženske:
Vsi izidi so na povezavi.
Rosy Martin, Marlies Penker in Jasmina Klančnik.
Fotogalerija je na povezavi.
VJ |
|
| Letni zbor gorskih tekačev | ||
|
KAMNIK 24 11 |
V Kamniku, sedežu organizatorjev letošnjega evropskega prvenstva gorskem teku na Veliki planini in KFT Papež, so v Domu kulture pripravili 26. Letni zbor slovenskih gorskih tekačev. Gorska tekača leta sta postala Miran Cvet in Mojca Koligar, posebni priznanji sta prejela Petra Tratnik in Simon Strnad. Udeležencem zbora so predvajali dokumentarno-igrani film Po stezi pastirjev in tekačev, ki predstavlja slikovito Veliko planino in njene pastirje ter jo poveže s 16. EP v gorskem teku, osrednjo atletsko prireditvijo v Sloveniji letos. Pregledali so letošnjo sezono, razdelili priznanja najboljšim v pokalnem tekmovanju in organizatorjem tekem, Gašper Bregar je prejel priznanje za 20 nastopov za državno reprezentanco, poslovili so se od dolgoletnega (25 let) vodje gorskotekaškega združenja Toma Šarfa, sedaj generalnega sekretarja WMRA, se s posebnima priznanjema zahvalili Dušanu in Miri Papež za delo pri izvedbi EP, njunemu KGT Papež podelili priznanje za najboljši klub v sezoni, razglasili pa so tudi najboljše tekače leta. Tekača leta sta po izračunu na podlagi določil pravilniku združenja postala Mojca Koligar in Miran Cvet, ki je bil že na tem, da konča kariero, a se je odločil nadaljevati (vsaj) še eno leto. Posebni priznanji sta prejela tudi Petra Tratnik in Simon Strnad, četrta na SP v gorskem maratonu in svetovni veteranski prvak. Tako kot lani, ko tekačica leta ni postala osvajalka dveh medalj na SP v gorskem maratonu Lucija Krkoč, je tudi letos odločitev o prejemnici tega laskavega priznanja povzročila mešane odmeve med tekači in poznavalci gorskega teka. Posebno priznanje Petri je diplomatska poteza, a še zdaleč ni enakovredno naslovu tekačice leta. Lani oziroma v začetku letošnjega leta so v združenju po negodovanju dela strokovne javnosti izpeljali nekakšno javno razpravo o načinu nagrajevanja najboljših, tokratna razglasitev pa je dokaz, da je vse bolj ali manj ostalo enako. Najboljših ne določa izbor za to poklicanih (kot denimo v krovni organizaciji AZS, katere del je gorskotekaško združenje), temveč pravilnik in iz njega izhajajoče številke, v njem pa so favorizirani dosežki na domačih tekmah. Ker način izbiranja najboljših vedno nosi sporočilo o tem, kakšne so usmeritve podeljevalca nagrad, k čemu ta stremi in česa si želi, se je letos potrdilo, da so najbolj zaželene zmage na domačih tekmah, ne pa vrhunski dosežki na najprestižnejših in najpomembnejših mednarodnih tekmovališčih. Sanje naših gorskih tekačev, postati najboljši v Evropi, na planetu, sicer niso ravno prepovedane, so pa te medalje očitno manj zaželene in cenjene od domačih. To je aktualno sporočilo odgovornih v združenju svojim tekačem. In odgovor bo temu primeren: svetovne medalje Slovencev bodo slejkoprej le še posledica "zgrešene" usmeritve posameznikov, tako tekačev kot njihovih trenerjev, njihovih "napak" pri izkoriščanju lastnih potencialov, ne pa sistematičnega delovanja v smer vrhunskosti. V decembru bodo izbirali novega predsednika združenja, naslednika četrtstoletnega Tomota Šarfa. To bi utegnila biti priložnost za zasuk dosedanje politike, ko je bilo težišče delovanja usmerjeno v organizatorsko plat, namesto da bi bila skrb za doseganje vrhunskosti enakopravno namenjena tako promociji slovenskih tekaških naravnih okolij kot vzgoji vrhunskih tekačev. Takšnih, ki sanjajo in bodo naredili vse, da bodo svoje sanje tudi uresničili. Uradna stran združenja za gorski tek je na povezavi. Zapis Mojce Koligar je na povezavi. Poročilo Prijavim.se je na povezavi.
Fotogalerija je na povezavi.
VENČESLAV JAPELJ |
|
Miran Cvet, Mojca Koligar, Petra Tratnik. Simon Strnad je to fotografiranje zamudil.
| Tek treh vrhov | ||
|
SOLKAN 12 11 |
Na seznam slovenskih trejlov, ki se hitro daljša, je 12. novembra 2017 neumorni Miha Repič vpisal Tek treh vrhov (Škabrijel, Sveta Gora, Sabotin). Na voljo sta bili dve dolžini, 28 in 12 kilometrov. Na daljši sta slavila Bojan Ambrožič in Katja Kegl Vencelj, na krajši pa Simon Strnad in Ana Čufer. Moralni zmagovalec daljše preizkušnje je Marko Tratnik. Zahtevna prireditev je bila zastavljena širokopotezno, kot si takšen trejl z zgodbo (o prvi svetovni vojni in soški fronti) zasluži. Miha je povezal interes Goriške, tamkajšnjega turističnega gospodarstva, zgodovino, gorski tek in zabavo. Nekaj slabosti je sicer bilo pri izvedbi, a celoten vtis je bil pozitiven. Progi sta tekačem všeč, zgodovinski dekor, originalna priznanja, pogostitev in ne nazadnje vreme (naslednji dan je bilo bistveno slabše) so predstavljali okvir prijetnega tekaškega dogodka s kar 259 tekači mednarodne provenience, večinoma Slovenci in Italijani. Na krajši, 12-kilometrski progi je bil najhitrejši Simon Strnad, ki je sobotni zmagi v Sežani dodal še goriško, najboljši dosežek pa je uspel Ani Čufer, ženski zmagovalki, v absolutni uvrstitvi pa četrti; predse je spustila samo tri od 35 moških. Na daljši progi so našteli 185 finišerjev (136 moških in 49 žensk), na krajši pa 74 (35 moških in 39 žensk). Delež tekačic je potrdil pravilnost organizatorja, da ob daljši pripravi tudi krajšo progo, bolj pisano na kožo žensk. Organizator je bil Javni zavod za šport Nova Gorica. Razglasitev izidov z nagrajevanjem je bila (pre)pozna, ko je veliko tekačev že odšlo s prizorišča. POPRAVEK: Razglasitev izidov je bila namerno opravljena po prihodu vseh tekmovalcev v cilj, ob spoštovanju načel tekaškega ferpleja.
Izidi:28 km, moški:
Ženske:
12 km, moški:
Ženske:
Vsi izidi so na povezavi.
Marko Tratnik, nesojeni zmagovalec.
VJ, foto: Jure Batagelj |
|
| Tekaški pozdrav jeseni | ||
|
SEŽANA 11 11 |
Jesenski pozdrav tekačev v izvedbi Zavoda za šport, turizem in prosti čas Sežana se je letos datumsko ujel z martinovanjem in udeležencem tega, le delno tekmovalnega teka s poudarjeno rekreativno noto (razen najhitrejšim časov niso merili) ponudil priložnost, da uživajo v bogatem dogajanju tega za Kras pomembnega praznika. Približno 700 tekačev vseh starosti se je udeležilo Krasove desetke in Vinakrasove petke, kakšnih 500 je bilo šolarjev in mlajših otrok na krajših tekih, tem pa se je pridružilo 50 pohodnikov. Vreme jim je bilo naklonjeno; sonce se je sicer skrivalo za oblaki, a dežja ni bilo, pa tudi temperatura je bila ravno pravšnja za uživaški tek v naravi. Na dobrih desetih kilometrih najdaljše proge od Sežane do Orleka in nazaj sta slavila olimpijec Anton Kosmač in Ajdovka Klementina Lemut, ki dokazuje, da je hitra tudi na ravnini, ne samo na gorskih tekih. Veteranka Sergeja Lipušček, večkratna primorska prvakinja PPT, je bila tretja.
Izidi:Krasova 10-ka, moški:
Ženske:
Vinakrasova 5-ka, moški:
Ženske:
V prvi vrsti se je na startu desetke večina favoritov držala skupaj. Z leve: Kosmač, Laurenčič, Kastelic, Lemut, Jelovšek. Tej peterici se ja na stopničkah pridružila Sergeja Lipušček.
Tekači so napolnili ulice Sežane.
Fotogalerija je na povezavi.
VJ |
|
| Statistika Pušeljca gorskih tekov | ||
|
DOBRAVLJE (PRI AJDOVŠČINI) 31 10 |
Zvesta udeleženka in spremljevalka primorskih tekov Valentina Čufer si je vzela čas in pripravila statistični pregled dosedanjih tekmovanj Pušeljca gorskih tekov, v okviru katerega vsako leto nagradijo gorske tekače, ki so odtekli vse štiri teke (K-B-K, Ratitovec, GM4O ali UPT, Črna prst). Pušeljc je doživel pet izvedb, prva je bila na sporedu leta 2013. V Podbrdu, po razglasitvi izidov prvega gorskega teka v Sloveniji, na Črno prst, so prvo leto razdelili 38 priznanj, v naslednjih letih pa 40, 34, 43 in 45, največ torej letos. Skupaj 45 priznanj za opravljen celoten cikel primorsko-gorenjskih tekov je prejelo 25 tekačic, še 155 priznanj pa je šlo v moške roke, tekačev je bilo 85. Vseh pet sezon si je priznanja priborilo sedem tekačev, ob edini ženski Mihaeli Tušar še Janez Cankar, Anton Knavs, Borut Mlakar, Slavko Prezelj, Pavlo Šorli in Brane Tavčar. Po štirikrat so bili uspešni Špela Malovrh, Marija Moser, Boris Drole, Jože Košir in Slavko Kržič. Po trikrat so slavili tri ženske in deset moških, po dvakrat štiri ženske in 18 moških, po en Pušeljc pa je odteklo 15 žensk in 47 moških. Tabele najdeš na povezavi. Podrobnosti o Pušeljcu so objavljene na povezavi.
|
|
| Volkswagen 22. Ljubljanski maraton | ||
|
LJUBLJANA 29 10 |
Na 22. izvedbi Ljubljanskega maratona je teklo nekaj več kot 23.000 tekačev vseh starosti, najstarejši med njimi je bil 87-letni Adolf Križnar, Kazimira Lužnik pa je bila s svojimi 83 leti najstarejša tekačica. Državna prvaka v maratonu sta postala Mitja Krevs in Jasmina Pitamic Vojska. Novega najboljšega časa LM ni dobil, preprečila sta ga prepočasen tempo zajcev in veter. Zadnja nedelja v oktobru je bila po temperaturah prijetna za tek, moteč pa je bil veter, ki je odpihnil želje po novem najboljšem času maratona. Formalno gledano pa je Ljubljana dobila rekord, kajti proga je bila od lani spremenjena, torej se vse štetje časov začenja znova – če smo natančni. Zmagovalec Marius Kimutai iz Kenije je za 14 sekund presegel rekordni čas in ob vetru za neuspeh okrivil (za sekundo na kilometer) prepočasne narekovalce tempa. Organizatorji LM si boljšega rekorda želijo tudi zaradi višjega rangiranja maratona v mednarodnih strokovnih krogih, od sedanje bronaste nalepke bi radi prišli do srebrne. Tudi po množičnosti ta LM ni bil rekorden, za kakšnih tisoč tekačev več je nastopilo pred dvema letoma. Na treh tekih za odrasle (42, 21, 10 km) so v cilju našteli 15.133 tekačev, od tega 1880 maratoncev. Število maratoncev se je nekoliko zmanjšalo drugo leto zapored, še vedno pa za skoraj petkrat prekaša število maratoncev na drugem najmnožičnejšem slovenskem maratonu, Istrskem maratonu, kjer vsako leto naštejejo nekaj več tekačev na tej razdalji. Tekačice so tudi letos, tako kot lani in predlani, predstavljale 44 odstotkov vseh finišerjev (za primerjavo: na Istrskem maratonu je bil letos njihov delež 47-odstoten), njihov delež po zdržni rasti od prvega LM do leta 2014 (45 odstotkov) stagnira. Veter je nagajal tudi organizatorjem, ki so svoje delo opravili zelo dobro, kot vselej v zadnjih letih, Ljubljana pa je tekače spremljala še za nekaj odtenkov bolj prisrčno. Najhitrejši slovenski maratonec Mitja Krevs, državni prvak, je bil enajsti absolutno, na cilj je prišel mukoma in se meter za ciljno črto zgrudil, tako da so ga od tam morali odnesti z nosili. A kmalu si je opomogel; tek do zadnjih atomov moči je njegov stil, podobno je pred časom zmagal tudi na polmaratonu v Palmanovi. Med ženskami je dvojna zmaga odšla na Primorsko. Jasmina Pitamic Vojska iz Šebrelj pri Cerknem, lanska zmagovalka Bovec maratona, zaradi službenih obveznosti niti ni imela veliko časa za priprave na LM, se je pa v razpoložljivem času osredotočila prav na to tekmo in si za cilj postavila tek pod tremi urami. Treningi so ji pokazali, da bi se to utegnilo zgoditi, vseeno pa je bila po prihodu na cilj presenečena nad dosežkom. Za tekmicami se ni ozirala, tekla je svoj tempo ter si pritekla državni naslov. Če je bila zmaga Jasmine za koga presenečenje, potem drugo mesto za Petro Tratnik iz Žagoliča pri Colu ni bilo nepričakovano. Letos je Petra zmagala na maratonu v Podbrdu in 50-kilometrskem vipavskem trejlu, na svetovnem prvenstvu v gorskem maratonu pa je s četrtim mestom dosegla svoj tekaški vrhunec. Po SP je nekoliko spustila raven treninga in izpuščala tekmovanja, vendar v Ljubljano ni prišla nepripravljena. »Prvo polovico proge sem pretekla po načrtu, kar dobro mi je šlo, po 30. kilometru pa so me upočasnile težave z želodcem,« je povedala za LT. Za zmagovalko je zaostala za šest minut, to sta bili edini Slovenki s časoma pod tremi urami. Tako Petra kot drugi tekači iz ŠD Nanos so se predstavili v novi opremi. Primorci (moški) niso dosegali tako vidnih uvrstitev, navedimo pa še dva visoko uvrščena trojčka Primorcev: na DP so se med prvih deset maratoncev prebili Aleš Žontar (6.), Marko Tratnik (8.) in Nejc Lokar (10.), med polmaratonkami pa med prvo deseterico najdemo Veroniko Krečič (7.), Klementino Lemut (9.) in Jano Kotar Ilijaš (10.). Med najboljšimi so bili tudi primorski otroci na sobotnih tekih, odrasli pa so pobrali tudi precej medalj po kategorijah.
Izidi:Maraton, absolutno, moški:
Državno prvenstvo:
Ženske:
Državno prvenstvo:
Polmaraton, absolutno, moški:
Ženske:
10 km, absolutno, moški:
Ženske:
Vsi izidi so na povezavi.
Vitezi dobrega teka so tudi tokrat poskrbeli za šov. Predstavili so se kot košarkarji, evropski prvaki. Špela Cvetrežnik je nosila medaljo moža Martina Klešnika, fizioterapevta slovenske košarkarske reprezentance.
Fotogalerija 1 je na povezavi. Fotogalerija 2 je na povezavi. Fotogalerija 3 je na povezavi.
VJ |
|
| X-tek Dimnice 2017 | ||
|
SLIVJE 15 10 |
Organizatorjem in tekačem X-teka je bila nedelja, 15. oktobra, naklonjena. Pravo indijansko poletje je spremljalo četrto izvedbo tega edinstvenega teka skozi kraško podzemlje in po površini v okolici Slivja. Našteli smo 95 tekačev, svoji drugi zmagi na tem teku sta vpisala svetovni veteranski prvak v gorskem teku, Kraševec Simon Strnad, in italijanska državna prvakinja v kolesarstvu, Tržačanka Nicol Guidolin. Slivarci in prostovoljci iz drugih koncev Primorske, skupaj jih je bilo nekaj več kot 40 (kar pet jih je prispevala družina Klobas s Krasa), so se s svojim prostovoljnim delom spet izkazali in tekači so Slivje zapuščali zadovoljni. Veliko jih na X-tek prihaja vsako leto in zna ceniti trud organizatorjev. Povsem brez težav ni šlo, kot ne gre nikoli, tokrat se je zalomilo pri izračunavanju izidov, vendar je merilna ekipa hitro ugotovila, kje je problem, in ob sodelovanju tekačev, zlasti tistih najhitrejših, podatke popravila. Tokrat so bili na startu vsi trije zmagovalci dosedanjih tekov in obetala se je napeta tekma na daljavo (kronometer). »Svetovni« Simon Strnad je znova dokazal, da je v vrhunski formi, zmagal je pred rekorderjem iz leta 2015 Alessandrom Morassijem in še enim Alessandrom, prvim zmagovalcem X-teka Maraspinom. Rekord teka je ostal nedotaknjen, je pa Paolo Glavina izboljšal rekord odseka skozi jamo, Morassijev čas 5:01 je spustil pod pet minut: 4:52. In to kljub temu, da je pod zemljo slabše videl. Kriv pa si je sam, je priznal, premalo je bil pozoren na pripravo naglavne luči. Ko smo že pri razsvetljavi: tudi tokrat je Petzl posodil svoje lučke, ki so odlično opravile delo. Prispeval je tudi tri lučke za nagrade tekačem, izžrebali pa so samo dva srečneža, kajti nekdo izposojene lučke ni vrnil ... Tudi za prvo trojico najdemo stare znance tega teka, vedno pripravljene, da se vmešajo v boj za vrh: Alberto De Cristini, že omenjeni Paolo Glavina, Anej Likar, Amedeo Sturam itd. Seznam 61 moških zaključuje Sergio Englandi, z letnico rojstva 1939 daleč najstarejši. Med 34 ženskami je z izdatno prednostjo slavila Nicol, ki tačas sicer veliko kolesari in manj teče, druga pa je bila življenjska sopotnica Maraspina Vesna Parovel (izkazala se je tudi na nedavnem trejlu Evromaraton, tudi takrat je bila druga na 10-kilometrski progi). Tretja je bila Susanna De Giorgio, najhitrejše Slovenke pa so bile Marina Andrašić, Petra Ropret in Mija Ivanič med 6. in 8. mestom. Organizatorji so tudi tokrat poskrbeli za okrepljeno zdravstveno varstvo, ob strokovno usposobljenih jamarjih je tekače čuvala tudi ekipa ilirskobistriškega zdravstvenega doma. A ostali so brez dela, saj so tekači vzeli zares opozorila o vlagi v podzemlju, proga pa je bila opremljena še s preprogami. Niti tokrat ni šlo brez dragocene pomoči matarskih gasilcev. Za standard udeležencev je bilo odlično poskrbljeno. Za 15 evrov startnine (v predprijavi 12) so prejeli vrečko s praktičnimi darili, zbujala jih je jutranja kava, bili so deležni običajnega okrepčila ob progi, po teku so si privoščili joto na brkinski način, ob koncu prireditve pa so mednje izžrebali še nekaj deset daril. Na za to priložnost posebej pripravljeni tržnici so si lahko privoščili nakup domačih pridelkov, tokrat sta bili na terenu na voljo tudi wc kabini. Priznanja je delila županja občine Hrpelje-Kozina, glavnega sponzorja teka, Saša Likavec Svetelšek. Nekaj dni pred tekom so jamarji iz JD Dimnice izvedli ekološko akcijo v kraškem breznu pri Materiji. Ponovno so opozorili na njeno onesnaženost in ugotovili, da se v letu dni, od njihove prejšnje akcije v tem breznu, ni prav nič spremenilo. Tudi tokrat bodo organizatorji po en evro od vsakega tekača namenili za varovanje kraškega podzemlja. Tek si je ogledal predsednik Jamarske zveze Slovenije Igor Benko. S tem, kar je videl, je bil zadovoljen, za Ljudstvo tekačev je povedal, da jamarji razmišljajo, kako bi svojo prisotnost na tem in morebiti še na kakšnem podobnem teku v prizadevanjih za osveščanje o varovanju kraškega podzemlja še okrepili.
OBVESTILO ORGANIZATORJEV: Našli smo tekaško majico iz Palmanove. Lastnik naj pokliče 031/618-952.
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij:MA: Anej Likar Vsi izidi:
Tek sta začela Veselko Španić in Iztok Možina.
Paolo Glavina je izboljšal rekord teka skozi jamo.
Najboljših šest absolutno.
Na koncu so žrebali nagrade, sedem tekačev je oblekla trgovina Track&Field z Bazovice.
Na fotografiji je Franci Malečkar. Okrog njega se kadi, kar dokazuje, da se to v Dimnicah očitno ne dogaja samo pozimi.
Zmagovalka Nicol z nonotom. Družabni del je za nekatere udeležence še celo pomembnejši od tekaškega.
Bojan Spasovič s svojo stvaritvijo, pokalom iz kovine, ki stopa na področje umetnosti.
Predsednik Jamarskega društva Dimnice Koper Janko Brajnik in Franci Malečkar ob nesnagi, ki sta jo izvlekla iz brezna pri Materiji.
Fotogalerija 1 je na povezavi. Fotogalerija 2 je na povezavi. Fotogalerija 3 je na povezavi. Video je na povezavi.
VJ (avtor je med organizatorji teka), foto: Jadran in Simon Rusjan ter VJ |
|
| 20. Gorski tek na Nanos | ||
|
PODNANOS 08 10 |
PD Podnanos je svoj dvajseti gorski tek, zadnjega za sezono PGT 2017, izpeljalo 8. oktobra 2017 rutinsko, brez kakšnih posebnih poudarkov na jubileju in posebnosti. Teklo je 74 odraslih tekačev in osem otrok, najhitrejša na 5,7 kilometra dolgi progi s 673 metri višinske razlike sta bila Simon Alič in Klementina Lemut, ki je postavila ženski rekord proge. Razmere za tek so bile idealne, dež v predhodnih dneh ni naredil pretiranega blata. Simon Alič, imetnik rekorda 28:35, po letošnjih težavah s poškodbami (še) ni na ravni, ko bi lahko čaral nove rekorde, poleg tega pa je dan poprej nastopil na zaključku svetovnega pokala na Šmarni gori, kjer je v močni mednarodni konkurenci osvojil kategorijsko srebro. Pa še progo je zgrešil v zadnjem delu in odtekel 200 do 300 metrov nepotrebnega dodatka. A vseeno je njegov trud zadoščal za udobno zmago, v čakanju na drugega v cilju je imel dovolj časa za dajanje izjave za video posnetek LT. Tretji je bil Aleš Štor, najhitrejši od štiričlanske tekaške ekipe ajdovskega Pipistrela, kar pomeni, da je bil podij spet izključna last ŠD Nanos. Drugače je bilo pri ženskah. V dolini, pred startom, je Klementina Lemut dajala vedeti, da je razpoložena ter da bo poskusila izkoristiti dobre razmere in svojo pripravljenost – kljub utrujenosti zaradi treningov polmaratona, ki jo čaka v Ljubljani. Potem ko je s skoraj tremi minutami prednosti na cilju pred dobro pripravljeno Tržačanko Giulio Della Zonca in naskokom minute 14 sekund izboljšala rekord prav tako Tržačanke Daniele Da Forno iz leta 1913, je mogoče v Ljubljani pričakovati še en odličen izid predstavnice primorskega teka. Tretja je bila Mihaela Tušar, zmagovalka v svoji kategoriji na Šmarni gori dan prej. Naj spomnimo, da je Mihaela že pred časom zbrala dovolj točk za zmago v pokalu, podobno kot Simon Strnad, ki ga v Podnanos ni bilo. Mihaeli, ki nima pregleda nad številom svojih zmag, in vsem nam je priskočil na pomoč Anej Likar, skupaj s sestro Uršo sta statistično obdelala dostopne podatke o zmagovalcih pokala PGT v obdobju od leta 2010 do danes, torej do teka na Nanos. Povejmo najprej podatek o Mihaelinih zmagah, potem pa naštejmo še ostale. Cerkljanka ima na svojem tekočem računu 28 zmag, 12 več od Daniele Da Forno in Petre Tratnik, Ana Čufer jih ima 13, Jana Bratina pa 12. Sledi 28 deklet s po eno do šestih zmag, med njimi so Angležinje, Italijanke, Avstrijke, na primorskih tekih so zmagovale že tudi svetovne prvakinje v gorskem teku. Anej in Urša sta seveda seštela tudi moške zmage. Na vrhu je Simon Alič s 47 zmagami, Marko Tratnik jih ima 15, Simon Strrnad in Miran Cvet sta pri številu 8, Uroš Vodopivec je zmagal sedemkrat, še 29 gorskih tekačev pa je zbralo med eno in šestimi zmagami, druščina pa je podobno pisana kot pri ženskah, s svetovnimi prvaki in tudi šampionom iz Afrike (Eritrejec Azerya Teklay). Ta statistični pregled je dragocen prispevek k poznavanju zgodovine Primorskih pokalnih tekov in morda bo nekoč komu uspelo zbrati še podatke za obdobje 2000-2009. Priznanja je pomagala podeljevati Tanja Mislej, sestra Fabjana Furlana, čigar spominu je posvečena ta tekaška prireditev. Preostaja še zaključna prireditev PGT 2017. Za 3. december je v Gaberju pri Ajdovščini napovedan zbor tekačev s slovesno razglasitvijo najboljših v sezoni in delitvijo nagrad, še pred tem pa se bodo gorski tekači pomerili v teku na Tabor, veljaven za sezono 2018.
Izidi:Absolutno moški:
Ženske:
Zmagovalci po kategorijah:M 1987 in mlajši: Anej Likar Vsi izidi so na povezavi.
Najhitrejši trije moški na Nanosu: Anej Likar, Simon Alič, Aleš Štor.
Elis Filipič, po športni specialnosti nogometaš, je na Nanosu odtekel prvi gorski tek v življenju in zmagal v svoji starostni kategoriji, absolutno pa je bil šesti. Napovedal je, da prvi tek ne bo tudi njegov zadnji.
Močnik. Neja Močnik. Gorska tekačica z licenco.
Fotogalerija 1 je na povezavi.
Fotogalerija 2 je na povezavi.
Fotogalerija 3 je na povezavi.
Video je na povezavi.
VJ |
|
| 38. Tek na Šmarno goro | ||
|
LJUBLJANA 07 10 |
Tekaški klub Šmarnogorska naveza, ob sodelovanju z Združenjem za gorske teke, je prvo soboto v oktobru, ki se je izkazala s čudovitim vremenom, pripravil 38. (gorski) Tek na Šmarno goro, dogodek z nadvse uglednim mestom med mednarodnimi športnimi prireditvami. To je bil finale svetovnega in slovenskega gorskotekaškega pokala, v članski tekmi pa sta slavila Norvežan Johan Bugge in proslavljena Andrea Mayr, ki je pri 38 letih izboljšala rekord proge. Prijetne okoliščine, za katere je poskrbel vzorec indijanskega poletja, so se zlile z odlično organizacijo, primerno zaključku svetovnega pokala WMRA. Predsednika te svetovne gorskotekaške zveze Jonathana Wyatta, ki smo ga teden prej videli v Ankaranu, na Šmarno goro sicer ni bilo, je pa WMRA in organizatorje zato povezoval Tomo Šarf, generalni sekretar in Jonathanova desna roka, predsednik Združenja za gorske teke v odstopu. Tokrat smo na delu videli zelo močno moško in nekoliko manj močno žensko konkurenco. Šmarna gora ni prinesla bistvenih sprememb v dotedanjem vrstnem redu svetovnega pokala; čeprav nista zmagala, sta velika kristalna pokala domov odnesla Italijana Alex Baldaccini in Alice Gaggi. Slovenk v končni razvrstitvi tokrat ni (tekmovanje je od strani spremljala prva slovenska osvajalka naslova Lucija Krkoč, ki se tačas pripravlja na vlogo mamice), so pa trije moški. Miran Cvet, ta fenomenalni veteran, ki z neverjetno energijo in strastjo v zadnjem obdobju nosi zastavo slovenskega gorskega teka, je osvojil sedmo mesto in se iz dvajseterice prebil med deset najboljših v končni razvrstitvi pokala (10. mesto; Gašper Bregar je 19., Timotej Bečan pa 21.). Norveška je bila na Šmarni gori najuspešnejša od 13 držav, ki so imele svoje predstavnike, kajti zmagovalec Johan je imel družbo Karoline Holsen Kyte, druge med ženskami. Prva je bila – tako kot na vseh petih predhodnih nastopih na tem teku – legendarna avstrijska zdravnica Andrea Mayr (v teh dneh do dopolnila 38 let). Andrea se je iz srca veselila zmage in rekorda proge, na Šmarni gori se je počutila kot doma. Steklenico šampanjca je odprla še na stopničkah, poškropila vse naokrog in odpila požirek (poglej v fotogaleriji). Najviše od Slovencev se je spet zavihtel Miran Cvet (49 let). Za odsotnost nekaterih morebiti še boljših, predvsem pa mlajših slovenskih gorskih tekačev je krivo nerazumevanje (recimo tako) med vodstvom Združenja za gorski tek in posameznimi tekači, a vprašanje je, ali bi sploh kdo od njih, če bi se pojavil na startu, tokrat prehitel Mirana. Konfiguracija desetkilometrske proge s »samo« 710 metri vzponov Hrastničanu ni pisana na kožo, raje ima ekstremne strmine, vendar je tudi na tako tekaški progi zmogel vrhunski dosežek. Če se malo pošalimo: morda pa je k temu prispevalo dejstvo, da se je postrigel in je bil bolj aerodinamičen ... Zdaj pa šalo na stran. Miran je na naše omenjanje nove frizure povedal, da so prej daljši lasje dejansko delovali kot nekakšna kapa, zdaj pa je zračenje in hlajenje precej bolj učinkovito. Podobno kot nekdaj, ko je kot kolesar lase redno krajšal, kot se je le dalo. Ker glava predstavlja pomemben del hladilnega sistema telesa, lahko tudi s primernim pokrivanjem (in odkrivanjem) glave svoje dosežke izboljšujemo ali poslabšujemo. Zanimivosti: Miran je letos v svetovnem pokalu dvakrat tekel hitreje od Jonathana Wyatta, šestkratnega svetovnega prvaka, ki je štiri leta mlajši od Mirana. Naš tekmovalec bi lahko bil na Šmarni gori oče vsakemu od tekmecev pred njim ... Toda ni bil Miran Slovenec z najvišjo uvrstitvijo. Pravo presenečenje je bilo šesto mesto Barbare Trunkelj (v uradnih izidih Tronkelj), študentke arhitekture iz Znojil pri Ivančni Gorici, letnik 1992. Barbara je lani in letos nanizala nekaj super izidov, sicer pa ni članica nobenega od klubov, teče predvsem zase in pri teku ni pretirano družabna. Všeč so ji teki v naravi, kot kaže, pa ne dela razlike med bolj ali manj strmimi progami, saj je letos zmagala med ženskami na storžiškem vertikalu in bila druga v Planici, zmagala pa je tudi na maratonski razdalji 100 milj Istre. Barbara je najnovejša potrditev ugotovitve, da Slovenija premore še veliko gorskotekaškega talenta in da je gorski tek res vse bolj privlačna, perspektivna športna panoga. Postala je že stalna praksa, da nam tekači in tekačice padajo z neba kot meteorji, sposobni takojšnjih uvrstitev celo v državno reprezentanco. Kaj bi šele bilo, če bi se pritegovanju in vzgoji gorskih tekačev posvečali bolj sistematično ... Kako se nato poskrbi za te talente, se jih motivira in usposobi za njihovo nadaljnjo rast, to pa je že čisto druga zgodba, ki pa jo velja ponovno odpreti v teh dneh, ko v Združenju za gorske teke iščejo novega predsednika/predsednico. Odhod Tomota Šarfa, ustvarjalca sedanjega sistema, je priložnost, da se minule zasluge prizna in ovrednoti, a tudi z novo vizijo loti sedanjih problemov in skuša slovenski gorski tek popeljati na višjo raven, z več sinergije in iztanjšanim posluhom za potrebe tekačev. Med "klasičnimi" gorskimi tekači smo tokrat videli tudi letos najboljšega slovenskega maratonca Roka Puharja (AK Triglav Kranj). To ni bil Rokov prvi gorski tek, prav veliko pa jih doslej še ni tekel. Na Šmarni gori se je pojavil iz radovednosti in želje po drugačnem treningu. Uvrstil se je na 46. mesto. Na progi, za katero ugotavlja, da je zelo tehnična, se ni najbolje znašel, na cilju je imel še veliko moči, vendar na poti od startne do ciljne črte ni našel primernega načina, da svojo energijo prelije v boljši čas. Vsekakor pa je bila to za mladega šampiona, ki je letos Slovenijo zastopal na svetovnem prvenstvu, dobrodošla izkušnja. Na Šmarni gori so v cilju našteli 124 tekmovalcev na desetkilometrski progi, dobra polovica je bila Slovencev, in 69 otrok na krajših progah. Sedem od 14 zmag je šlo Slovencem, od tega štiri na Primorsko. V najmlajših kategorijah se nadaljuje trend disperzije medalj, še vedno prvi gorskotekaški kolektiv KGT Papež nima več monopola na stopničkah, kar je še en dober obet za prihodnost slovenskega gorskega teka.
Izidi:Moški:
... 6. Alex Baldaccini 44:36, 7. Miran Cvet (KGT Papež) 44:53, 12. Gašper Bregar (KGT Papež) 46:09, 17. Timotej Bečan (KGT Papež) 47:27 ... Ženske:
... 4. Alice Gaggi 52:57, 6. Barbara Trunkelj (Salomon) 54:19, 9. Jasmina Jelovšek (KGT Papež) 57:58, 10. Nuša Mali (ŠKD Sela) 58:57 ... Zmagovalci kategorij, moški:ml. dečki: Anej Fatur (AK Postojna) Vsi izidi so na povezavi.
Andrea Mayr si je nekaj dni pred 38. rojstnim dnevom privoščila rekord šmarnogorske proge in šesto zmago na njej.
Barbara Trunkelj, tokrat najhitrejša Slovenka, nova zvezda našega gorskega teka.
Norveška mini ekipa je bila maksi uspešna: zmagovalec Johan Bugge in drugouvrščena Karoline Holsen Kyte.
Rok Puhar, tačas najhitrejši slovenski maratonec, gorskih tekov ne teče pogosto. Za spremembo in trening je tekel na Šmarno goro - in ugotovil, da mu ravnina bistveno bolje leži. Na fotografiji s predstavnikoma sponzorja Siluxa iz Ajdovščine.
Med mlajšimi dečki je slavil Anej Fatur (AK Postojna).
Med starejšimi dečki je bil najhitrejši Tobi Gaberšček (TD Bovec).
Simon Strnad (ŠD Nanos) je svojo serijo septembrskih zmag podaljšal v oktober, tokrat je bil najboljši med starejšimi veterani.
Mihaela Tušar (ŠD Nanos), ponovno absolutno najboljša v PGT, je slavila med starejšimi veterankami.
Fotogalerija 1 je na povezavi. Fotogalerija 2 je na povezavi.
VJ |
|
Aerodinamični Miran Cvet v drugem delu proge.
| 11. Evromaraton | ||
|
MILJE 01 10 |
Društvo Evinrude iz Milj je na prvi oktobrski dan pripravilo 11. Evromaraton, ki ima že nekaj let podobo trejla z imenom Eko trail Miljskega polotoka . Tudi tokrat so na njem zbrali impresivno število vrhunskih tekačev. Na najdaljši progi je zmagal evropski prvak v gorskem teku Xavier Chevrier, četrta od vseh pa je bila ženska zmagovalka Silvia Rampazzo, svetovna prvakinja v gorskem maratonu. Na progah dolžin 10 in 25 kilometrov je teklo približno 300 tekmovalcev, med katerimi pa je bilo letos opazno manj Slovencev. Tega ni bil niti najmanj vesel vodja prireditve Graziano Ferlora, ki se je ob tem spotaknil ob »absurdne omejitve«, ki jih tujim tekačem postavlja italijanska atletska zveza Fidal. Prejšnja leta je bilo Slovencev, predvsem Primorcev, na tem prestižnem tekmovanju veliko več in so se redno uvrščali na stopničke (Mitja Kosovelj je na najdaljši progi zmagal trikrat). Morda pa je to pripomoglo k prvi italijanski zmagi v vsej 11-letni zgodovini Evromaratona na najdaljši, tokrat 25-kilometrski progi, a zanjo je moral poskrbeti italijanski državni in evropski prvak, naš znanec z Velike planine Xavrier. Mitja, ki se tačas intenzivno ukvarja s študijem in očetovskimi opravki, si letos ni privoščil jesenskega izleta na morje. Je pa tudi tokrat tekel njegov stari znanec in dober kolega Jonathan Wyatt, šestkratni svetovni prvak v gorskem teku in od letos predsednik mednarodne gorskotekaške zveze WMRA (glede na to, da z ženo Antonello živi ne tako daleč od slovensko-italijanske meje, bi ga utegnili srečati na zaključku svetovnega pokala WMRA na Šmarni gori). Novozelandec je že zdaj živa legenda svetovnega gorskega teka, pri 45 letih je še izredno prožnega koraka, kar dokazuje iz tekme v tekmo. V Miljah sicer ni dolgo držal tempa prvih dveh, a si je zanesljivo pritekel tretje mesto. Drugi je bil Celestin Nihombre, mladenič iz Burundija, ki ima svojo evropsko bazo v Italiji in ki ni prav veliko zaostal za evropskim prvakom. Četrti je bil Alessandro Maraspin, že zmagovalec X-teka Dimnice, sedmi pa Izolan Asim Kaltak, veteran neizmerne življenjske energije. Silvia ni imela prave konkurence, Antonella Confortola Wyatt, že tudi večkratna svetovna prvakinja, a pri 42 letih ne več rosno mlada, je za njo zaostala za 13 minut, a pred tretjo Francesco Lettig nabrala za skoraj devet minut prednosti. Medtem ko so tekmovalci na 25-kilometrski progi startali v Ankaranu in večkrat prečkali mejo (pri izvedbi so pomagali ankaranska občina, hrvatinski gasilci in člani ŠD Sv. Katarina) ter končali v trgovskem središču Montedoro Freetime, so udeleženci 10-kilometrskega teka svojo pot tako začeli kot končali v Montedoru. Na krajši progi je lansko zmago obranil Simon Strnad, med ženskami pa si je drugo mesto pritekla Vesna Parovel, boljša polovica Alessandra Maraspina. Letošnja novost je bilo tekmovanje parov na daljši progi, nagradili so po tri najhitrejše moške, ženske in mešane pare. Pripravili so tudi družinski tek na sedemkilometrski progi.
Izidi:25 km (1100 v/m), moški:
Ženske:
10 km (400 v/m), moški:
Ženske:
Vsi izidi so na povezavi.
Jonathan.
Silvia in Alessandro sta 18 kilometrov tekla skupaj.
Simon je ponovil lansko zmago.
Vesna se je veselila drugega mesta.
Najslavnejši par svetovnega gorskega teka odhaja s prizorišča po odlično opravljenem delu.
Fotogalerija je na povezavi.
VJ |
|
Z leve: Xavier, Jonathan, Antonella, Silvia. Celestin se je skromno umaknil iz kadra.
Prihod Xavierja v cilj, kot običajno v poslopju Montedoro Freetime.
Cesare Ballaben, živa enciklopedija tekov, s Silvio.
| Odprto prvenstvo Primorske v teku na 5000 metrov (stadion) | ||
|
KOPER 30 09 |
POPRAVEKV spodnjem besedilu navajam, da je Kristina Bele že osvojila naslov skupne zmagovalke PPT v sezoni 2017, v kateri čakamo še na dva teka (Vrtojba in Štanjel). Ta trditev je napačna in je posledica površnega branja pravil PPT, spremenjenih pred začetkom letošnje sezone. Vrstni red tekmovalcev in tekmovalk se določa na podlagi seštevka vseh točk, ki jih je posameznik zbral, kar pomeni, da teoretično vsaka od tekmovalk do konca tekmovanja lahko pridobi še 200 točk. Prvakinja je lahko vsaka od treh trenutno najviše uvrščenih: Rebeka Petrovčič (ima 686 točk), Kristina Bele (664) in Polona Vetrih (542). Prav tako je preuranjena tudi trditev, da si je Rafko Blažek že zagotovil drugo mesto; to je tačas dosegljivo še štirim tekmovalcem. Za strokovno pojasnilo o tem se zahvaljujem vodstvu PPT, za dezinformacijo pa se opravičujem tako bralcem kot tekmovalcem. Venčeslav Japelj
Po enoletni pavzi se je na koledar Primorskih pokalnih tekov vrnila tekma na stadionskih 5000 metrov. Spet so jo pripravili člani AD Nova Aurora Koper (ob finančni pomoči društva Istrski maraton), najhitrejša pa sta bila Robert Petrovčič in Kristina Bele, člana AK Pivka. Zadnja sobota v septembru je bil prijeten dan za tek na koprskem atletskem stadionu in tekači so uživali v nekoliko drugačnem teku, kot so jih sicer vajeni. To, popestritev ponudbe PPT, je vseskozi tudi cilj organizatorjev, ki jim je kljub krizi PPT uspelo letos izpeljati tri odprta prvenstva Primorske: na pet kilometrov, polmaraton in maraton. V Kopru se je zbralo 15 tekačev, odsotni so bili tisti iz mlajših moških kategorij, vsi, s katerimi smo govorili, pa so izrazili zadovoljstvo, da so dobili priložnost teči v prijetnem atletskem okolju Kopra. Pohvalili so tudi izvedbo AD Nova Aurora. Absolutno najhitrejša sta bila člana AK Pivka Robert Petrovčič in Kristina Bele, ki sta si že pred koncem sezone PPT zagotovila skupni zmagi. Nastopili so tudi drugi tekači, ki kandidirajo za absolutni vrh, med njimi sta si Rafko Blažek in Rebeka Petrovčič že zagotovila drugo najvišjo stopničko. Kristina in Rebeka sta vseskozi tekli skupaj. V zadnjem krogu je mlajša tekmica napadla, vendar je Kristina napad odbila in zmagala z minimalno prednostjo. Rosana Brišar je bila močnejša od Vilme Brešan in je dopolnila trojno zmago AK Pivka. V moški konkurenci je boj za zlato prav tako potekal med tekmovalcema AK Pivka, Rafko pa ni uspel ponoviti sežanske zmage nad Robertom, ki si je zaželel končni čas 19:00 – in ga je tudi dosegel. V boju za tretje mesto profesor Branko Vrečar ni imel prave konkurence. Nastopila sta tudi nekdanja atleta, zdaj seveda kot veterana, Ivan Tavčar in Zdenko Lužnik. Oba sta še krepko pri močeh in za oba je bila koprska tekma prijetno doživetje. Pravico nastopa na odprtem prvenstvu Primorske imajo tekači, ki so državljani RS. Do konca sezone v PPT sta še Tek za borelo v Vrtojbi (22. oktobra) in Štanjelski tek (2. decembra).
Izidi odprtega prvenstva Primorske:Absolutno, moški:
Ženske:
Primorski prvaki po kategorijah:Ž +55: Vilma Brešan (ŠD FURS) Vsi izidi bodo objavljeni na povezavi.
Šopek tekačic iz AK Pivka, ki so zasedle vse tri stopničke.
Absolutno najboljši na primorskem prvenstvu.
Fotogalerija je na povezavi. Video je na povezavi.
VJ |
|
V moški tekmi je takoj povedel Robert Petrovčič.
| 17. Vzpon na Hleviše | ||
|
IDRIJA 30 09 |
TSK Idrija je svoj tekaško-kolesarski vzpon na Hleviše letos prestavil s prvotno določenega datuma, kar je nekaterim od tekačev, vezanih na strog delovni urnik, onemogočilo nastop. Teklo in kolesarilo je 143 tekmovalcev, gorskih tekačev je bilo 79 (64 odraslih in 15 otrok), najhitrejša pa sta bila domačina Jošt Lapajne in Sergeja Lipušček. Najprej so bili na cilju vzpona iz Idrije do koče na Hlevišah kolesarji, presenečenj pa med njimi ni bilo. Zmagovalca sta bila Luka Tavčar in internacionalka Tanja Žakelj. Lanski zmagovalec Simon Alič je tokrat moral priznati premoč Joštu Lapajnetu, ki je zmagi na Črni prsti dodal še zlato na domačem hribu, kjer je organizator njegov klub, tretji pa je bil Urban Lavrenčič, še en predstavnik ŠD Nanos. Jošt je za Ljudstvo tekačev povedal: »Tek se je začel hitro na prvem razgibanem delu trase, na klancu pa sem lahko držal enakomeren tempo in tekel v svojem ritmu vse do cilja. Bile so dobre tekaške razmere, končno tudi septembra tekma v sončnem vremenu. Za rekord je zmanjkala skoraj minuta, čas Gorana Ikiča je še vedno izziv za naprej. Pršut je nagrada za prvo mesto, razdeljen bo pošteno med družinske člane. Organizacija je bila odlična, predvsem pa sem bil zelo vesel podpore domačih navijačev ob progi in v cilju.« Simona Strnada, ki je že osvojil skupno prvo mesto, v Idrijo ni bilo, polno zaposlen je bil v Istri in Trstu, sicer pa je v osmih dneh nabral rekordnih pet absolutnih zmag. Med ženskami na prvi dve mesti pišemo Sergejo Lipušček in Sašo Pisk, tako kot lani, zmagoslavje dveh Idrijčank pa je dopolnilo tretje mesto Cerkljanke Mihaela Tušar. Saša je sicer bila za pol minute hitrejša kot lani, a je Sergeja svoj lanski čas popravila za dve minuti in spet podčrtala dejstvo, da je ona kraljica Hleviš, pa čeprav načelno ni gorska tekačica. Organizatorji so se izkazali, bil pa bi že čas, da v svojih objavah spremenijo trditev, da je njihov tek vključen v »Pokal Primorskih novic«. To že dolgo ne drži več. Zadnji tek letošnje sezone Primorskih gorskih tekov bodo prihodnjo nedeljo pripravili v Podnanosu, tekmovalce čaka vzpon na Nanos, potem pa bo na letošnjem koledarju ostala le še zaključna prireditev, ki jo bo spremljala prva tekma za točke sezone 2018.
Izidi:Absolutno moški:
Ženske:
Zmagovalci po kategorijah:M 1988 in mlajši: Jošt Lapajne Vsi izidi so na povezavi.
Najhitrejša dekleta: Saša Pisk, Sergeja Lipušček, Mihaela Tušar.
VJ, foto: Katja Furlan |
|
Najhitrejši fantje na Hlevišah: Simon Alič, Jošt Lapajne, Urban Lavrenčič.
Stran 12 od 30
