|
|
4. Bovec maraton | |
|
BOVEC 14 09 |
Tekaško društvo Bovec je 14. septembra 2019 četrtič pripravilo svoj Bovec maraton novega štetja (prvo serijo maratonov so izpeljali na začetku 80. let 20. stoletja). Na cilju smo našteli 1204 tekače iz 21 držav, od tega 144 maratoncev, 12 več kot lani. Maratonski tek je veljal tudi za Odprto prvenstvo Primorske, zmagala sta Franci Volkar in Neža Mravlje. Najprej so startali udeleženci Zabavnega teka na osem kilometrov, teklo je več žensko kot moških. Zmagal je domači favorit Tobi Gaberšček, ki pa se v času razglasitve izidov ni prikazal na prizorišču. Drugemu Aljažu Makovcu je sledil Filippo Pagavino, Italijan, ki zelo rad prihaja na slovenske, zlasti primorske teke, zadnjič je tekel v Postojni. Med ženskami je slavila Kristina Bele, premagala je tudi drugouvrščeno Nizozemsko Dorian Van Den Burg in Avstrijko Birgit Paulitschke. Med polmaratonci in maratonci so že prevladovali moški, skupni seštevek po spolih pa je skoraj izenačen (615:589). Opazna je prisotnost žensk na najdaljši progi, kaže, da impresivni vzponi na zadnjem delu proge nežnega spola ne prestrašijo. Na cilju smo našteli 110 maratoncev in 34 maratonk. Na 22-kilometrski (pogojno rečeno polmaratonski) progi je s kar precej truda zmagal Robert Kotnik. Za njim je s skokom tek končal Avstrijec Gernot Hammer, tretji je bil Boštjan Jenčič. Po lanski maratonski zmagi je Jasmina Pitamic Vojska letos presedlala na polmaraton in zmagala s četrturno prednostjo, tudi ona je tek končala s skokom. Sledili sta ji Belgijka Debby Gabriels in Italijanka Alessandra Gratton. Zmagovalec maratona je bil že drugič (prvič je slavil predlani) Gorenjec Franci Volkar, drugi je bil Klemen Rojnik, na cilju je bil kar izčrpan, tretji pa Gregor Močnik iz Tolmina. Med ženskami je zmagala Neža Mravlje, hčerka prvega zmagovalca bovškega maratona (leta 1981 je zmagal Dušan Mravlje). Tako kot Jasmini sta tudi Neži, tokrat s polurno zamudo, sledili tujki, Čehinja Lucie Krajčova in Italijanka Elisa Pivetti, ki je bila tretja že lani. Neža je bila predlani v Bovcu druga najhitrejša maratonka, njen takratni čas je bil za deset minut slabši. Za razliko od tekačev na krajših progah so maratonci tarnali zaradi vročine, Neži – denimo -, pa je bilo sonce bolj všeč kot naliv z bliskanjem pred dvema letoma. Ker so se za uvrstitev Odprtega prvenstva Primorske v maratonu potegovali tekači s slovenskim državljanstvom, je bila razvrstitev na vrhu pri moških enaka kot v glavni tekmi, pri ženskah pa sta Neži družbo delali Urška Lamovec in Alenka Kontelj, peta in šesta na cilju glavne tekme. Četrta maratonka je bila 25-letna Veronika Cencen. Veronika je raziskovalka na področju bioinženiringa, trenutno živi, študira (pripravlja doktorat) in dela v Švici, tek pa je ob ritmični gimnastiki njen glavni šport. V ritmični gimnastiki (je neverjetno gibčna, kar ji med drugim omogoča njena drobna dekliška postava) je bila leta 2013 članica državne reprezentance, ki je nastopila na univerzijadi. Je prava svetovljanka, živela je že v kar nekaj državah, med drugim govori mandarinsko kitajščino. Svoje nekajdnevno bivanje v Sloveniji je izkoristila za nastop v Bovcu, bovškega maratona pa se je lotila brez pravega treninga, njen najdaljši tek doslej, Wings for Life World Run, je bil dolg 33 kilometrov. Kljub temu je prišla tik pod stopničke – in bila na cilju seveda dodobra izmučena. Drugo mesto v primorski uvrstitvi ji je ušlo zaradi nesporazuma: ko je izpolnjevala prijavo, so ji rekli, naj napiše kraj bivanja, to pa je tačas Švica, čeprav je Veronika slovenska državljanka. Na Primorskem je tekla na zadnjem Šmarskem gorskem teku, kjer je zmagala v svoji kategoriji. Morda bomo to zanimivo tekačico kmalu spet videli na primorskih in slovenskih tekih. Neža Mravlje je v Bovcu zmagala še na četrtem slovenskem cestnem maratonu (Radenci, Ljubljana, Istrski, Bovec) in osvojila slovenski tekaški Grand Slam. Po naših podatkih je to že prej uspelo tudi Jasmini Pitamic Vojska, za druge maratonce (predvsem maratonce) pa nimamo podatkov in prosimo za dopolnitev te statistike. Ne bi bilo slabo, če bi se ta tekaški GS uveljavil, to bi prispevalo k zanimivosti in dodatni privlačnosti teka.
Izidi:Maraton, absolutno, moški:
Ženske:
Odprto prvenstvo Primorske v maratonu:Moški:
Ženske:
Polmaraton (22 km):Absolutno, moški:
Ženske:
8 km:Absolutno, moški:
Ženske:
Vsi izidi so na: Fotogalerija je na: Video je na:
VJ
|
|
|
|
26. Gorski tek Ivana Anderleta na Črno prst | |
|
PODBRDO 07 09 |
PD Podbrdo, ki praznuje svojo 60-letnico, je na prvo soboto v septembru pripravilo 26. gorski tek na Črno prst, veljaven za točke PGT in Pušeljc štirih primorsko-gorenjskih gorskih tekov. Zmagala sta Simon Alič in Varineja Drašler, ki si je že zagotovila skupno zmago v PGT za letošnje leto. Teklo je 109 tekačev, med njimi tudi tokrat s startno številko, ki je enaka zaporedni oznaki teka, Peter Čufer, eden od treh tekačev, ki so se v zgodovino vpisali kot udeleženci prvega slovenskega gorskega teka, edini, ki je odtekel vseh 25 tekov doslej (lani je tek preprečilo neurje). Spomnimo, zgodba o slovenskih gorskih tekih se je začela 9. avgusta 1970 s prvim tekom na Črno prst. Zmagovalca 6,3 kilometra dolgega teka s 1.320 metri vzpona sta Simon Alič in Tina Klinar. Oba sta na tej tekmi že slavila, Tina pred dvema letoma, Simon pa je bil takrat tretji in je tokrat tekel dve minuti hitreje (Tina je bila za dobre tri minute počasnejša). Za Simona je bila to 58. zmaga v PGT, za Tino pa četrta, beleženo od leta 2010 naprej. Vreme ni bilo neprijazno, lahko bi lahko bilo (lanske izkušnje) precej slabše. Na vrhu razgleda ni bilo, vrh Črne prsti je bil v megli. A Simona to ni kaj dosti motilo, kmalu po startu je ubral svoj ritem in prvi prečkal ciljno črto. Za Tino je na drugo mesto pritekla Varineja Drašler in postala skupna zmagovalka PGT 2019, saj je nobena od tekmic ne more več ujeti. Tretja je bila neverjetna Mihaela Tušar, ki je odlično opravila s to kraljevsko progo. Med moškimi je drugi v cilj pritekel Stanko Janžekovič (drugi je bil tudi na Širokem), tretji pa je bil Dušan Globočnik Soudi. Letošnja zmagovalka PGT Varineja se je teka udeležila nenačrtovano ter z nekaj treme zaradi težavnosti in ugleda teka. Pohvalila je trud organizatorjev in se zahvalila navijačem, skupno zmago pa komentirala z besedami: "Sicer sem si v letošnji sezoni tekov PGT priborila že kar nekaj lepih mest na stopničkah, vendar skupnega točkovanja nisem podrobno spremljala, zato me novica o skupni zmagi v absolutni konkurenci med ženskami preseneča. Glede na to, da moja tekaška pot traja šele slabi dve leti, je takšen dosežek krepko nad mojimi pričakovanji. K temu so, poleg treninga, definitivno pripomogli spodbujanje staršev, sotekačev in navijačev ter vsa nova prijateljstva, ki so se spletla na tekih. To je tudi tisto, kar v PGT šteje največ." Nekaj skrbi med tekači je vzbudila informacija, da tokrat ne bo mogoče na cilj dostaviti prtljage tekačev. Izteklo se je brez večjih težav, saj ni bilo hujšega mraza ali padavin. Pa tudi na vrhu so organizatorji poskrbeli, da tekačev ni preveč zeblo, kot vsako leto jih je dočakala sadna kupa s smetano, ob njej pa topel čaj. Razglasitev z okrepčilom so pripravili pri gasilskem domu v Podbrdu. Razdelili so tudi priznanja tekačem, ki so odtekli vse štiri teke Pušeljca. Letos jih je bilo 45, od tega 35 moških in 10 žensk. Naslednji tek iz serije PGT bo prestavljeni tek na Colu, izpeljali ga bodo v nedeljo, 22. septembra, start pa bo kasneje kot običajno, od 13.30.
Izidi:Moški absolutno:
Ženske absolutno:
Zmagovalci kategorij:ml. člani: Marko Abram
Fotogalerija je na:
AL, VJ
|
|
|
|
5. dobrodelni Postojnski tek | |
|
POSTOJNA 31 08 |
ŠD Postojna teče je v sodelovanju s poletnim kulturnim festivalom Zmaj 'ma mlade zadnjo soboto v avgustu petič pripravilo dobrodelni Postojnski tek. Lansko udeležbo so podvojili, na cilju smo našteli približno 60 otrok in 170 odraslih tekačev, na 10-kilometrski progi sta zmagala Matej Jurančič in Klementina Lemut, na 5-kilometrski pa Fillipo Pagavino in Zdravka Penko. Tokratna udeležba je organizatorje prijetno presenetila, teklo je dvakrat več tekačev kot lani. Proračun je podprlo precejšnje število sponzorjev, od postojnske občine naprej, tako da so tekači, ob predhodni prijavi so za startnino odšteli 10 evrov, za svoj denar dobili veliko: dobro izvedbo teka, vrečko, topli obrok (joto), sadje na cilju, majico, najboljši nagrade, koncu pa je žreb razdelil še nekaj praktičnih nagrad. Povejmo, da je njihova spletna stran (skupaj s FB profilom) zelo dobro urejena, pregledna in informativna, ena boljših tekaških. Progo so tekači hvalili. Organizatorji so uspeli progi za odrasle izpeljati v dobršni meri mimo prometnic, nekaj več vzponov pa tekmovalcev ni motilo. Nasprotno, trasi sta jim všeč, le z reditelji ju niso uspeli pravočasno dovolj temeljito pokriti, tako da je – na primer – zmagovalec krajšega teka zašel, kar pa mu ni odvzelo veliko časa in je ohranil prednost pred mlajšim tekmecem istega imena na drugem mestu. Filippo Pagavino sodi med boljše tekače v Furlaniji-Julijski krajini in z veseljem prihaja na teke v zahodni konec Slovenije, Filip Jerala pa pri 15 letih obeta še lep tekaški napredek (družina Jerala je v Postojni uspešno streljala z vsemi petimi topovi). Tretji je bil domačin Aljaž Plevnik. Na desetkilometrski progi je bil najhitrejši vsestranski športnik Matej Jurančič (rad se zabava tudi z veslanjem), tek mu je bil všeč, sledila sta mu Simon Kočevar (nekdanji biatlonec, tudi član slovenske olimpijske reprezentance) in Rok Prelc (tudi nogometaš in balinar). Medtem ko so si prva tri mesta na krajši progi razdelile »prave« rekreativke, je bila trojica najhitrejših deklet na daljši progi precej bolj tekmovalno usmerjena. Zmagovalka Klementina Lemut in druga Jana Bratina, obe iz Vipavske doline in obe še sveži mamici, sta že Slovenijo zastopali na pomembnih tekmah v gorskem teku, zdaj pa sta na poti vrnitve med najboljše. Trenutno gre bolje Klementini, ki je po porodu že zabeležila nekaj lepih uvrstitev. Tretja, Postojnčanka Rebeka Petrovčič, raje teče na ravninskih tekih in ima doma pokal skupne zmagovalke Primorskih pokalnih tekov. V videu smo zbrali nekaj izjav najhitrejših. Vsi so pohvalili prireditev. Filippo je povedal, da sicer ne govori slovensko, a mu je bil tek všeč, v Postojno je prinesel pozdrave iz Italije. Klementina je pričakovala ravninski tek, dobila pa (skoraj) gorskega, ki jo je navdušil. Predstavnik organizatorjev je napovedal, da bo iztržek za dobrodelni namen verjetno blizu 2000 evrov, izročili ga bodo postojnskemu društvu prijateljev mladine, ta pa ga bo namenil dekletu, ki jo ostalo brez staršev.
Izidi:10 km, absolutno, moški:
Ženske:
5 km, absolutno, moški:
Ženske:
Fotogalerija 1 je na: Fotogalerija 2 je na: Video je na:
VJ
|
|
|
|
8. Gorski tek na Angelsko goro | |
|
OTLICA 25 08 |
ŠKTD Sinji vrh je zadnjo nedeljo v avgustu osmič pripravilo gorski tek na Angelsko goro. Na dobre štiri kilometre dolgi progi mimo Otliškega okna s 600 metri vzpona se je merilo 71 odraslih, na krajši progi pa še 18 otrok. Najhitrejša med prvimi sta bila Simon Alič in Varineja Drašler. Po izredno slabem vremenu in ne preveč spodbudnem številu odraslih tekačev na lanskem teku (otroški tek so takrat odpovedali) je narava tokrat udeležence nagradila z ugodnimi razmerami, edino burja ni mirovala – ampak preveč izbirčni pa tudi ne smemo biti. Na progo se je podalo 13 tekačev več kot lani, zmagovalec pa je bil isti, Simon Alič, ki ima tudi na Otlici status gorskotekaške legende. Na startu se je napovedoval dvoboj za sladokusce, Simon proti stalnemu članskemu reprezentantu Gašperju Bregarju, med ženskami pa naj bi se bitka vodila med predstavnicami mladega novega vala, z Varinejo Drašler na čelu, in proslavljenimi veterankami Mihaelo Tušar, Uršo Trobec, Marto Šorli ... Uvodna ravnina je bolj ustrezala Gašperju, vendar se je njegova prednost stopila v strmini, kjer ima Simon zelo malo enakopravnih nasprotnikov, ne samo v Sloveniji. Na cilju je ura pokazala, kljub temu, da Gašper ni varčeval z močmi, Simon pa je čutil posledice kolesarjenja na Krvavec dan prej, minuto prednosti za starejšega tekmeca. Gašper z nastopom razumljivo ni bil tako zadovoljen kot Simon, njegov komentar je bil jedrnat: »V redu. Trening.« Na tretje mesto se je uvrstil Anej Likar, iz tekme v tekmo je v boljši formi, ob prvih dveh je bil tokrat samo še on s časom pod 30 minutami. Anej ne obvlada samo teka in kolesarjenja (pred dnevi se je dobro odrezal na tridnevni etapni dirki po Furlaniji), temveč tudi statistiko. Njegovi zapiski pričajo, da je Simon na Otlici zabeležil že 57. zmago v PGT po letu 2010. Med dekleti je Varineja Drašler slavila prepričljivo, z dvema minutama prednosti, pred Mihaelo Tušar in Uršo Trobec. Lani je bila druga, za Nicol Guidolin, tokrat pa se je Tržačanka odločila za nastop na idrijskem sobotnem Hg trejlu. Vse tri najhitrejše na Otlici so v tem času tekmovalno polno zasedene. Mihaela se je prav tako dokazovala na (skoraj) domačem idrijskem trejl prizorišču, Urša je dan prej na državnem prvenstvu v trejlu na Pohorju osvojila naslov prvakinje med veterankami, Varineja pa se je kot članica ene od slovenskih štafet v družbi še drugih kandidatk za državno reprezentanco udeležila močne mednarodne tekme v Collini (tam so tekli še nekateri udeleženci teka na Angelsko goro). Na otliških stopničkah je bila – logično - najbolj utrujena Urša, med tremi tekmicami tista z najdaljšim tekmovalnim stažem v PGT. Statistika pravi, da ima Varineja zdaj pet zmag v PGT. Nastopilo (in osvajalo medalje) je tudi nekaj italijanskih tekačev, med katerimi je Otlica priljubljena tekaška destinacija. V otroški konkurenci je bil najhitrejši Luka Močnik, ki že dolgo ne pozna poraza, ob spodbujanju očeta Gregorja, tudi osvajalca medalje, pa si je močan aplavz za svoj nastop prislužil Lukov mlajši bratec, še ne triletni Bine. Ob sicer korektni izvedbi teka je treba povedati, da so nekateri tekači imeli pripombe na varovanje proge. Na enem od križišč ni bilo dovolj jasno označeno, v katero smer se teče, pa tudi vrata med pašniki v zadnjem delu proge so se zapirala in ustavljala tekače. Naslednji tek iz serije PGT bo gorski tek na Črno prst (7. septembra).
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij:ml. člani: Gašper Bregar Vsi izidi so na: Fotogalerija 1 je na: Fotogalerija 2 je na: https://photos.google.com/share/AF1QipOjtb_tX6t5N7SUPV18U6h8KbQOJF_r7s9AdKUM9iE7eFIBbcbZJdYAzEU11DTPcQ?hl=sl&key=amxYMlphblljVzQydTgyR3UzcDIwUVB1a240dzZB Video je na:
VJ
|
|
|
|
18. Tek na Tabor | |
|
SEŽANA 24 08 |
ŠD Kraški tekači je ob sežanskem občinskem prazniku pripravilo 18. izvedbo Teka na Tabor. Teklo je 48 tekačev, ob njih je sodelovalo še kakšnih 30 članov društva Sožitje, najhitrejša pa sta bila Borut Margon in Sergeja Lipušček. Župan David Škabar je nagovoril tekače, udeležence Teka na Tabor, ki ga ob občinskem prazniku tradicionalno pripravljajo Kraški tekači, potem pa jih pospremil na 7,5 kilometra dolgo progo. Nastopilo je 48 tekačev (lani, ob slabem vremenu, jih je bilo 33), ob njih pa se je teka udeležilo (tudi odtekli so krajšo progo in si vsi prislužili medalje) še približno 30 članov društva Sožitje. Vreme je bilo prijetno za tek, pa tudi ostali elementi organizacije so omogočili prijetno atmosfero. Tekači so ob pašti poskusili pršut, narezan z 89 let staro salamoreznico, ki jo je – tako kot lani - upravljal Vojko Markočič. Ni manjkalo niti terana, delili so praktična darila. Glavno, panoramski izlet z letalom za tri osebe, je žreb dodelil Matevžu Permetu. Kraška podružnica Društva za zdravje srca in ožilja je tudi tokrat opravljala zdravstvene meritve, Marko Goranič pa je tek odprl s svojimi golobi. Borut Margon je peto mesto iz leta 2015 letos nadgradil z zmago, bil je edini, ki je tekel pod 30 minutami. Drugi je bil Ervin Furlan, kljub lažjim zdravstvenim težavam, tretji Primož Cergolj. Med ženskami je lansko zmago ponovila Sergeja Lipušček, Kristina Bele je prav tako ponovila lansko tretje mesto, Rebeka Petrovčič pa je z lanskega četrtega skočila na drugo mesto.
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Vsi izidi so na voljo v fotogaleriji. Fotogalerija je na: Video je na:
VJ
|
|
|
|
18. Tekaški vzpon na Široko | |
|
MOST NA SOČI 15 08 |
ŠKTD Lom je za 18. Vzpon na Široko (za gorske tekače in kolesarje ter za cestne kolesarje) pripravil nekaj sprememb, tako da so stari rekordi arhivirani. Nova najboljša časa med tekači sta postavila Simon Alič in Sergeja Lipušček. Lani smo slišali predloge, kako popestriti prireditev, ki ob športnem delu vedno prinese tudi kulinarično obilje, tako za tekmovalce kot njihove spremljevalce. Namesto za štafete ali kaj podobnega so se organizatorji letos odločili za premestitev startnega mesta iz Mosta na železniško postajo in za spremembe tras. Cestni kolesarji so dobili daljšo, 26-kilometrsko progo, gorski tekači in kolesarji pa za malenkost daljšo progo z malo manj višinci. Tekači spremembe ocenjujejo ugodno, menijo, da je zdaj proga še prijetnejša. In kaže, da je tudi hitrejša (zmagovalka, ki je že lani postavila rekord, je letos zabeležila še 34 sekund boljši čas). Uradno tekmovalci premagujejo 580 višinskih in 4.900 dolžinskih metrov. Prijavljen je bil tudi Miran Cvet, eden od dveh trenutno najboljših slovenskih gorskih tekačev, vendar ga v Most ni bilo. Pogrešali smo dvoboj Cvet : Alič, Simon pač v drugih tekmecih ni imel dovolj močne konkurence, ki bi ga prisilila, da bi tekel hitreje. Najbliže mu je prišel še en Gorenjec, Stanko Janžekovič. Po lanskem teku, ko je samo Simon uro ustavil pod 30 minutami, je bilo letos vpisanih pet časov, boljših od pol ure. Tretji je bil presenetljivo Borut Albreht iz Hotedršice, sicer odličen ravninski tekač, ki pa praviloma ne teče gorskih tekov. Med ženskami je bila spet najboljša, tako kot lani, nepopustljiva idrijska profesorica matematike Sergeja Lipušček, letnik 1966. Neprimerno mlajši Varineja Drašler (Sergeja je starejša od Varinejinih staršev, ki sta tudi tekla na Široko) in Ana Vrečar, klubski kolegici v TK Šmarnogorska naveza, ji nista prišli do živega, sta ji pa dovolj dobro dihali za ovratnik, da je Sergeja vpisala odličen čas. Varinejin čas je bil boljši od lanskega Sergejinega rekorda. Pripisali so ji najverjetneje napačen čas in ji odškrnili sekundo, saj je bila čez ciljno črto pred Matevžem Permetom, kateremu so uradno dodelili čas 32:35. Moralo bi biti obratno. Tudi sicer je bilo z objavo vrstnega reda nekaj težav, v času, ko nastaja ta zapis, je na seznamu tistih, ki naj ne bi končali teka, kar nekaj takšnih, ki so zagotovo prečkali ciljno črto. Otroških nastopov ni bilo veliko, tekli so samo mlajši dečki in deklice, so pa bili njihovi nastopi srčni in dober zgled za odrasle. Zmagovalca sta bila pričakovana, Luka in Vita sta najbolje zastopala svoji družini, brez katerih bi bila ta konkurenca bistveno bolj siromašna. Bolje kot pisanje izidov je organizatorjem uspevalo skrbeti za okusno, obilno in ne predrago hrano, za tekmovalce pa so tradicionalno priskrbeli tudi praktične nagrade. Naslednji tek iz serije PGT bo otliški gorski tek 25. avgusta.
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij:ml. člani: Borut Albreht Vsi izidi so na Fotogalerija 1 je na: Fotogalerija 2 je na: https://photos.google.com/share/AF1QipNPeMae7V9RYMwQcGG4BwN1cWZoapyYI3IK4mRLG8fBASTlkpOsaxykGRhazDGdsQ?key=Y0drVm9URFZic2tualpaTXpYS1hfdS1FUEJQU1l3&hl=sl Fotogalerija 3 je na: Video je na:
|
|
|
|
K24 ultra-trail | |
|
ČRNA NA KOROŠKEM 09 08 |
Na premierni izvedbi vikenda ultra trejlov v Črni smo na cilju 100- in 50-kilometrske preizkušnje našteli 379 tekmovalcev iz 22 držav (odstopov niti ni bilo veliko, nekaj deset), po dve zmagi so si pripisali Slovaki in Slovenci. Pohval je bilo veliko, saj so se koroški organizatorji res potrudili, nekaj malega pa je bilo tudi kritike. Koroška ultra tekaška prireditev je nastala iz preizkušnje K24, katere vsebino razkriva ime: koroški vzponi (na pet gora) v manj kot 24 urah. Komur to uspe, se vpiše v ekskluzivni klub gorskih tekačev. Tradicionalno progo na velikih višinah, ki zaobjame Peco, Olševo, Raduho, Smrekovec in Uršljo goro (dva dvatisočaka in trije vrhovi nad 1600 m), so podaljšali za 15 kilometrov in prišli do stotice. Uršlji gori, napornemu vzponu in dolgemu spustu, za konec sledi še en vzpon, pomenil naj bi dodatnih 200 višincev, v resnici pa je višincev precej več, in tudi mikro izpeljava trase je zaguljena, zato je bil ta del proge deležen največ kritike tekačev. Verjetno se da tistih 15 kilometrov izpeljati kako drugače, do tekačev prijazneje. Črna, s svojo smučarsko kraljico Tino na čelu, je tekače sprejela nadvse gostoljubno, izkazala se je tudi s svojo gostinsko (ugodne cene, kakovostna hrana) in prenočitveno ponudbo, županja Romana Lesjak pa je bila v organizacijo tudi povsem delovno vpeta. V Sloveniji, kjer trejli rastejo kot gobe po dežju, se zdi, da so Korošci s svojo srčnostjo in pozitivno energijo na dobri poti, tako da zanje konec poletja ne bo težav, kar zadeva udeležbo. Na daljši progi se je začelo v moški konkurenci zelo hitro. Povedel je Marjan Zupančič, nato pa se je s Slovakom Priadko začelo izmenjavanje v vodstvu. Dvojec Marjanov je razpadel na dobri polovici proge, ko je našega Marjana zvil želodec, težava, ki ga muči že nekaj tekem zapored. Zupančič je odstopil, kljub temu, da so bile noge še močne; nekaj časa namerava zdaj teči samo krajše teke, vključno z državnim prvenstvom na Pohorju. Slovaškemu Marjanu, ki je pred tekmo menda bil na Koroškem na pripravah, se je nasmihal za tamkajšnje višince fenomenalen čas pod 12 urami, a tudi štiriminutna zamuda ni pokvarila podobe odličnega tekača. Drugo in tretje mesto sta zasedla Jan Božič iz Idrije in Tilen Potočnik iz Mozirja. Med ženskami je bila favoritinja Katja Kegl Vencelj, a je prvo četrtino proge presenetljivo vodila Viktorija Modrijan. Viktorija teče šele pet let, na trejle (in kakšen gorski tek) se je s cestnih tekov preusmerila še pozneje. Tekla jih je pretežno na Hrvaškem, je pa letos v Vipavi na petdesetici osvojila četrto mesto, in to kljub grdemu padcu. V cestnem teku ima že tudi naslov državne prvakinje v polmaratonu, na tretjem Istrskem maratonu pa je bila tretja. Katja je Velenjčanko po četrtini proge dohitela in kljub težavam z želodcem na cilju arhivirala kar prepričljivo prednost, je pa drugo mesto v zahtevni mednarodni konkurenci doslej največji uspeh Viktorije na trejlih, dragocen tudi zato, ker je bil to njen prvi nastop na tako dolgi progi. Kakovostni vrh slovenskih ultra trejl tekačic se še naprej širi. Na 50 kilometrov so bile razlike med najhitrejšimi (razumljivo) manjše. Aljoša Smolnikar je v finišu ugnal Avstrijca Sebastiana Steindla, Korošec Tadej Grilc pa si je z 20-minutno zamudo za Sebastianom priboril bron. Pri dekletih je Silvia Petrjanošova Slovaški priskrbela drugo zmago, pol ure zaostanka pa za Primorko Meto Trampuž vsekakor ni bil problem, veselila se je drugega mesta. Tretja je bila še ena Primorka, Tina Medved. Organizatorji so v absolutnih kategorijah razglašali samo zmagovalce, ne pa tudi drugo- in tretjeuvrščenih. Med številnimi tekači, ki so koroške vršace izbrali za svojo prvo stotico, je bila tudi ultrakolesarka Bernarda Jurič. Kmalu se bo odpravila na novo avstralsko avanturo, po lanskih 12.000 kilometrih avstralskega križa (je edina, vključno z moškimi, ki ji je to uspelo v enem koledarskem letu). Stotico je zmogla kljub napaki pri izbiri obutve in padcu, ta nastop je bil odličen trening za septembrski Race to The Rock – takrat bo divjino premagovala tudi peš, s kolesom na ramenih … Pri podeljevanju priznanj je pomagala Tina Maze, Andrea Massi pa je dolgo vztrajal v ciljnem prostoru in s čestitkami sprejemal tekače na koncu njihove poti. Zabavala se je tudi njuna hčerka, zvedava Anouk.
Izidi:100 km (5420 v/m), absolutno, moški:
Ženske:
50 km (2550 v/m), absolutno, moški:
Ženske:
Vsi izidi so na: Fotogalerija je na: Video je na:
VJ
|
|
|
|
8. Šmarski tek | |
|
ŠMARJE PRI SEŽANI 03 08 |
Tek, ki pravzaprav niti ni pravi gorski tek, je pa v sporedu Primorskih gorskih tekov, je tudi tokrat zadovoljil pričakovanja udeležencev. Prvič so pripravili dva teka, na 7,7 (275 višincev) in 4 kilometre, na njih pa je nastopilo rekordno število tekačev, 129. Na daljši progi, za točke PGT, sta med 112 tekači slavila Varineja Drašler in Marko Tratnik, ki je izboljšal svoj prejšnji rekord.
Konkurenca je bila verjetno najmočnejša doslej. Za prihod v Šmarje sta se odločila Mojca Kermavnar in Mitja Kosovelj. Dveletni Lovro se je, medtem ko sta starša tekla, zabaval v družbi za malenkost mlajše Mete, hčerke Lucije Krkoč in Jurija Vidriha. Lucija tokrat ni tekla, na vrsti je bil Jurij. Marko Tratnik je po nekajletni odsotnosti spet tekel (sestro Petro so zadržali drugi opravki) in po pričakovanju se je za zmago meril z Mitjem. Svetovni prvak teče poredko, o rednem treniranju ni govora, njegov zadnji uradni nastop se je zgodil pred nepolnim letom v italijanski Collini. Šmarje so bile nekakšno ogrevanje za letošnji nastop štafet v Collini 18. avgusta, ko bo Edvin Kosovelj močni mednarodni konkurenci spet po robu postavil slovenske trojke na ravni državne reprezentance. Med moškimi omenimo deveto mesto Filipa Jerale (zmagovalec v kategoriji), letnik 2004; pri tem je bil za mesto boljši od očeta Boruta (tretji v kategoriji), pred leti enega boljših slovenskih maratoncev. Petčlanska družina Jerala je bila v Šmarjah najuspešnejša, ob navedenih dveh se je s šestim mestom v kategoriji izkazal še Jakob (2006), uspešni pa sta bili tudi dekleti, mama Marjeta je bila četrta absolutno in je zmagala v kategoriji, hčerka Ana pa je bila peta v kategoriji, a je pred njo še vsa tekaška prihodnost (letnik 2009). Med ženskami je svojo četrto zmago v PGT požela Vrhničanka Varineja Drašler, trojko mladosti na stopnicah pa sta dopolnili Veronika Krečič in Gaja Leban Jež, ki ji lahko pripišemo posebno priznanje za najuspešnejši nastop med mladimi (letnik 2006). Mojca Kermavnar, v času pred materinstvom že tudi državna prvakinja, se je uvrstila na 13. mesto, vse drugače pa bo, ko bo ta mlada zdravnica zaključila specializacijo in se spet lahko posvetila treningu. In ni izključeno, da bo tudi Mitja še našel čas in motivacijo za nastopanje v državni reprezentanci … Tekači so pohvalili zasnovo te tekaške prireditve in trud organizatorjev. Zanimivo je, da je največ pohval prišlo iz ust najboljših, mednarodno najbolj uveljavljenih tekmovalcev. Naslednji tek iz serije PGT bo Vzpon na Široko 15. avgusta, ki prinaša kar nekaj sprememb, zato svetujemo natančnejše branje razpisa.
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij:ml. člani: Filip Jerala (Let's dance) Vsi izidi so objavljeni na: Fotogalerija 1 je na: Fotogalerija 2 je na: Fotogalerija 3 je na: Video je na:
VJ
|
|
|
|
13. Gorski tek na Bevkov vrh | |
|
GORENJE JAZNE 21 07 |
Na 13. Gorskem teku na Bevkov vrh je nastopilo 91 odraslih tekačev, ki so tekli na 6-kilometrski progi s 500 višinskimi metri, in 14 otrok. Zmagala sta Uroš Rozman in Klementina Lemut. Poletni čas za množičnost nekaterih tekov, vročini navkljub (ali pa prav zato, saj je v višjih legah nekoliko bolj sveže), ni noben problem. Govorimo o tekih, za katere se organizatorji potrudijo in jih izpeljejo predvsem z dobro voljo. Tek na Bevkov vrh se je tako na predzadnjo nedeljo v juliju lahko pohvalil s več kot stotimi tekači, kar je za gorske teke zelo lepo število. Po porodu se je na tekaške proge vrnila Klementina Lemut in mlajšim tekmicam, ki so v času njene odsotnosti nanizale nekaj lepih uvrstitev, sporočila, da morajo še naprej računati z njo. Spodbujala jo je družina in ob koncu so se skupaj veselili že enajste Klementinine zmage, kot je zabeležil natančni statistik PGT Anej Likar. Drugo in tretje mesto so osvojila mlade sile, Varineja in Ana iz TK Šmarnogorska naveza. Otroci so tekli na krajši progi. Med fanti je – kot običajno – slavil Luka Močnik, ob njem pa še Anuška Gruden in Pia Eržen, vsi trije predstavniki AD Posočje. Popolno slavje Tmincev … Naslednji tek iz serije PGT bo 3. avgusta Šmarski tek.
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij:ml. člani: Anej Likar (ŠD Nanos) Vsi izidi so na: Fotogalerija 1 je na: Fotogalerija 2 je na:
|
|
|
|
9. Val Resia Vertical | |
|
STOLVIZZA (SOLBICA) 06 07 |
Tudi na deveti izvedbi rezijanskega vertikala smo videli slovensko zmago, celo dve: kralja tega teka Simona Aliča in novinke Tine Klinar. Slovenskih zmag je zdaj osem, sedem moških in ena ženska. Val Resia Vertical sodi med najlepše gorske teke na vzhodnem koncu Italije, v Benečiji. Slovenska beseda se v rezijanskih dolinah počasi umika pred agresivno italijansko narodnostno politiko, ki je celo potres pred desetletji izkoristila za uveljavljanje italijanstva. Če politika ne razume, v čem je bogastvo sožitja različnih kultur, pa je pri tekačih drugače. V Solbici, kjer smo se sicer pogovarjali samo v italijanščini, so se z ramo ob rami borili italijanski in slovenski tekači, ob doslej najmnožičnejši udeležbi tekačev Primorskih gorskih tekov (ducat Slovencev in še pol toliko Italijanov). Rezijanski gorski tek je že vseh devet let pri srcu nekaterim slovenskim tekačem, redkim, a toliko boljšim na progi. Ob Ajdovcu Ivu Keteju, ta že dve desetletji raziskuje tekaško dogajanje v tistem koncu Italije, v krogu tekačev častno mesto pripada Simonu Aliču, tekaškemu uživaču, pri katerem – presenetljivo spričo njegove izredne uspešnosti – tekmovalnost ne šteje toliko kot druge značilnosti tekem in okolij, v katerih se te odvijajo. Simon je letos v Solbici, to je slovensko ime Stolvizze, nastopil že sedmič. Ko smo ga spraševali, koliko zmag je že zbral v Reziji, ni vedel odgovora. Na tekoče nas je spravil šele uradni napovedovalec na podelitvi priznanj: Simon ima zdaj šest zmag, edinkrat ko ni zmagal, je bil drugi, pred njim je bil precej mlajši gorenjski »sosed« Luka Kovačič – z aktualnim rekordom. Poglejte si video o tekmi leta 2012, ko je Simon zmagal pred tremi afriškimi tekači (https://www.youtube.com/watch?v=-Aei7xqgWxg). Naslednje leto ga ni bilo v Rezijo, tako da sta zgornji dve stopnički zasedla Afričana, slovenski ugled pa je leta 2013 s tretjim mestom obranil Sebastjan Zarnik. Že dolgo vsi v Solbici vedo, kdo je Simon, imenujejo ga The King of Resia, rezijanski kralj. Tokrat so se organizatorji dan pred tekmo zaradi neugodne vremenske napovedi odločili za spremembe na progi. Prestavili so tako start kot cilj in progo skrajšali na dve tretjini običajne (ta je malo manj kot 1100 višinskih metrov). Za obveščanje prijavljenih tekačev na slovenski strani je poskrbel Ivo, v funkciji enega od dveh koordinatorjev Primorskih gorskih tekov (rezijanski vertikal sodi med teke PGT, šteje za udeležbo), vsekakor pa je spreminjanje elementov tekme v zadnjem hipu zmanjšalo število udeležencev. Na cilju smo našteli 105 moških in 23 žensk. Vreme je zdržalo, dež je bil uvideven, prišel je z iztekom razglasitve. Simonu krajšanje proge ni bilo pretirano všeč, a se je z njim sprijaznil – in spet zmagal. Med ženskami je zmagala Tina Klinar, to je bil njen prvi nastop v Reziji, proga pa ji je zelo všeč. Tudi Mihaela Tušar je v Solbici tekla premierno, veteranka si je priborila srebro. Simon je – logično sklepanje – postal tudi rekorder spremenjene proge, za katero pa je vprašanje, kdaj jo bodo spet uporabili. Čudovita proga na vrhu nagradi z dih jemajočim pogledom na sosednje vršace, ob progi pa so na ogled slapovi in tolmuni. Pa ne samo na ogled, večina tekačev si je v smaragdni vodi privoščila osvežitev.
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Video je na:
VJ
|
|
|
|
12. Tek po Šentviški planoti | |
|
PONIKVE 23 06 |
Za 12. izvedbo Teka po Šentviški planoti so »Panikuci« obnovili in razširili svojo lovsko kočo. Teklo je 55 odraslih in 10 otrok, skupaj torej 65 tekmovalcev za točke PGT. Najhitrejša na nekaj manj kot 9-kilometrskem teku sta bila Denis Štenkler in Mihaela Tušar. Za Denisa je bila to premierna zmaga v pokalu PGT, za Mihaelo pa 30. (po letu 2010, za to obdobje za statistiko v pokalu skrbi Anej Likar).
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij:ml. člani: Denis Štenkler
https://photos.google.com/share/AF1QipNhZUuqXA2eLdP0tIOExNd_XDh2yr6gdTLQnPM6KEgY4xhbLTwVXDKLjF-5EKlxOQ?hl=sl&key=dktQNVJyd2U0M1pQMEI1aEtDQTlNanhsa0poR3FB Video je na:
VJ
|
|
|
|
Podbrdo Trail Running Festival 2019 | |
|
PODBRDO 15 06 |
Letošnji Podbrdo Trail Running Festival (PTRF), graparski festival trejlov, je pritegnil približno 400 tekačev iz 18 držav, v ponudbi pa so bili otroški in mladinski teki, Graparski trimček (s posebno podskupino gasilcev), Gorski maraton štirih občin (GM4O) in Ultra Pušeljc trejl (UPT). GM4O je veljal tudi za državno prvenstvo, sicer pa so v Podbrdu točke nabirali udeleženci PGT. Za tekače je skrbela številna ekipa organizatorjev in drugih prostovoljcev, tako prek palca lahko ocenimo, da je za vsakega tekača skrbel po en prostovoljec. GM4O je doživel 18. izvedbo, UPT pa peto. Sobota in nedelja, 15. in 16. junija 2019, sta bila najbolj vroča dneva v zgodovini graparskih tekov. Maratonce je po spustu s Črne prsti v dolini pričakala vroča sopara in niti proga, speljana po gozdu, ni prinesla temperaturnega olajšanja. Še huje je bilo na stokilometrski (za nekaj kilometrov krajši od dosedanje) progi Pušeljca, ki povezuje Primorsko in Gorenjsko in ki maratonski trasi dodaja Blegoš in Ratitovec. Ta dolgo je zmoglo 40 tekačev, 35 moških in 5 žensk, odstopilo pa je 13 moških in ena ženska. Ponovno se je pokazalo, kako trdožive so tekačice, delež odstopov pri njih je na dolgih progah po pravilu nižji od deleža moških. Ko se enkrat odločijo za soočenja z ultrami, prej popustijo ultre kot tekačice … Od približno 200 maratoncev jih je na cilj prispelo 170, 125 moških in 45 žensk. Ekipa iz Podbrda, iz sosednjih krajev in občin, pa tudi iz oddaljenejših koncev Slovenije (na zadnji okrepčevalnici Kovce je dežurala ekipa Istrskega maratona, ki sta ji gostoljubje nudila Slavko Prezelj in Marjeta Golja) je spet pokazala svojo srčnost, ki je zaščitni znak prireditve, v katere središču sta Jožko Dakskobler in njegova družina. V Ljudstvu tekačev, kjer imamo priložnost primerjati pristope in načine izvedbe različnih tekaških prireditev, ugotavljamo, da se njihova tehnična izvedba sicer razlikuje, srečujemo se tako z enostavnimi kot z organizacijsko in tehnološko dodelanimi izvedbami, srčnost, prijaznost in dobra volja pa so povsod na prvem mestu, kar tekači, še zlasti žlahtno ljudstvo ultrašev, nadvse cenijo. Tako je bilo tudi tokrat na vseh prizoriščih PTRF, ob ugotovitvi, da tako skrbno in bogato založenih okrepčevalnic v tem koncu Evrope ne najdeš. Ultra je prvo mesto prinesla v Sloveniji doslej neznanemu Švicarju Adrianu Brennwaldu, že zmagovalni Tinko Štendler je bil drugi (a najhitrejši Slovenec), Andi Mamić pa je tretjemu mestu na vipavski stomajlerici dodal še eno tretje mesto - in bil obakrat drugi najhitrejši Slovenec. Med petimi dekleti, ki so dosegle cilj, je bila najhitrejša Manja Frece pred Evo Urbanc in Drago Žbontar. Prav vse so fascinirale s svojo mirnostjo in neizmerno potrpežljivostjo, garnirano z dobro voljo. Državna prvaka v gorskem maratonu sta postala brat in sestra Marko in Petra Tratnik, njuno veselje nad dosežkom, izbruh čustev in njihovo delitev med sotekmovalci, zabeleženo na našem videu, si morate ogledati. Marko se je na srečo še spominjal proge s prvega nastopa v Podbrdu, tako da ga napačno umeščen trak kakšen kilometer pred ciljem (tam je ostal po mladinski tekmi) ni zmedel. Organizatorji so ga takoj prestavili, da ni bilo zapletov z naslednjimi tekači, pa je tudi zasluga Markove izdatne prednosti na cilju. Simon Strnad je tekel s še dobro vidnimi posledicami padca na Mali gori pred tednom dni, tudi še odprto rano, a si je na koncu izboril četrto mesto, peti pa je bil Marjan Zupančič, nedosegljiv s sedmimi zmagami na tem maratonu. Med ženskami je bila četrta Mihaela Tušar, to je bil njen 13. nastop in vselej je prišla na cilj med najboljšimi. Nimamo podrobnejših podatkov o tekačih, ki so največkrat odtekli katero od prog v Podbrdu, vemo pa, da sta bila tam na vseh 18 izvedbah Urša Trobec in Peter Macuh, slednji je zadnjih pet let tekel stotico. Tudi tokrat je bil uspešen, kljub temu, da je že začel s poškodbo in da je še dodatno staknil na poti. Graparski trimček je preteklo 84 tekačev in tekačic, zmagala sta Britanec Oliver Thorogood in Katja Jensterle. Še anekdota z najdaljše proge. Japonec Šigeru Macumoto je skupaj s prijateljem Borisom Kolmanom, Anjo Komic Golar in dvema metlama nekaj po šesti uri zjutraj prispel na okrepčevalnico Kovce. Na vprašanje, kako se počuti, je odgovoril, da je zelo utrujen. Sledila je kratka psiho terapija osebja okrepčevalnice s ponavljanjem besed: nisem utrujen. Boris je temu dodal: potrebujem slovensko ženo (verjetno gre za njuno interno šalo). Po nekaj ponovitvah, vsaka naslednja je bila bolj energična, je Šigeru na koncu, ob smehu vseh prisotnih, prepričljivo izjavil: nisem utrujen, ne potrebujem slovenske žene! (vse v angleščini). In skupina je v živahnem tempu opravila še s preostalimi sedmimi kilometri do cilja. Tudi ta utrinek je zabeležen v videu LT.
|
|
|
|
2. Refoškov tek | |
|
MAREZIGE 09 06 |
Prostovoljci Ljudstva tekačev so 9. junija 2019 drugič pripravili Refoškov tek. Najhitrejša sta bila Gorazd Šorn in Marina Andrašič, tudi zmagovalka prvega teka. Ker so organizatorji praznika refoška svojo prireditev zaradi preobilice prireditev v maju prestavili na začetek junija, so se tekači morali soočiti z vročino. Ta je marsikoga tudi odvrnila od sodelovanja, nekateri pa so tisto nedeljo odšli na katerega od drugih tekov, med drugim tudi na državno prvenstvo v gorskem teku. Zbralo se je 32 tekačev vseh starosti, ob 9. uri, uro prej kot lani, so se napotili po severnem pobočju pod Marezigami, spustili so se 170 metrov in se nato za prav toliko metrov povzpeli, s štiri kilometre dolgo progo, speljano po asfaltu, poljskih poteh in po gozdnih stezah, pa so opravili v času od dobrih 18 do 51 minut. Večini je bila proga všeč, le na gležnje je bilo treba paziti, ker je bila podlaga – takšni so trejli – na nekaterih delih sestavljena iz kamenja in gradbenega materiala (tako na vasi ravnajo svoje poti). Zabeležili so en padec in obtolčeno koleno, nekaj težav s krči je imela tudi ena od tekačic, ki so ji pomagali v cilj, tako da ni izgubila uvrstitve. Najuspešnejša družina so bili Šornovi z Gorenjske. Zmagal je Gorazd, Polona je bila druga, za prihodnje leto pa sta obljubila, da pripeljeta s sabo še kakšnega prijatelja teka. Če se pošalimo na račun Gorenjcev: to jima ne bo težko, samo povedati jim morata, kaj vse so tekači dobili brezplačno. Bodimo konkretni. Tek je bil brezplačen (a organizatorji so sprejemali prostovoljne prispevke za kritje stroškov), tekači so dobili osvežilne pijače, sadje, posebej za ta tek oblikovane piškote izpod rok Moskovčanke Elene, ki se je pridružila ekipi Ljudstva tekačev, najhitrejši so dobili medalje in tehnične majice, žreb je vsakemu drugemu dodelil praktično nagrado (glavni dve sta bili startnini na naslednjem Istrskem maratonu), organizatorji praznika (Marica Babič, Sandro Dokić in sodelavci) so za tekače pripravili degustacijo najbolje ocenjenih vin, za povrh pa so vsem postregli z golažem in polento. Ni slabo, kajne? Gostoljubnost na kvadrat. Marežgani so s tekom dobili nekaj dodatne promocije, ne gre pa zanemariti niti dejstva, da so jim Vili Plahuta in prostovoljci Ljudstva tekačev očistili prijetno sprehajalno pot na robu vasi, ki jo bodo lahko uporabljali, dokler se spet ne zaraste. Še za zabavni program je bilo poskrbljeno. Petletna Ana je po tem, ko je pretekla in prehodila progo, kolegom sotekačem še zapela. Siva pot je bila (verjetno nehote izbran) poklon Gorenjcem, pa tudi drugim, za katerimi sta bila ob neurejenih poteh tudi slaba dva kilometra asfalta. Ko si bodo prostovoljci Ljudstva tekačev odpočili, bodo razmislili, kaj jeseni še ponuditi tekačem, zlasti tistim manj izkušenim. Morda se bo po serijah strogo ravninskega reXovega teka prilegal še kakšen trejl ali pa morda celo kakšen manj naporen gorski tek. Ampak ne pričakovati, da se bosta vedno tako obilno cedila med in mleko …
Izidi:Moški:
Ženske:
Fotogalerija (tudi z vsemi izidi) je na: Video je na:
VJ (avtor je član skupine prostovoljcev LT)
|
|
|
|
11. Gorski tek na Malo goro | |
|
KAMNJE 09 06 |
Enajsta izvedba Gorskega teka na Malo goro je bila ob boju za točke PGT tudi državno prvenstvo za veterane. Zmagala sta Miran Cvet in Mojca Koligar, ki je ženski rekord spustila krepko pod 40 minut. Tek je pritegnil slabo stotnijo tekačev in tekačic, nekateri od njih so bili v Kamnjah prvič, denimo Mojca Koligar, tačas najboljša slovenska gorska tekačica, ki jo je gostoljubnost Kamenjcev navdušila. Prijaznost in ponudba vseh mogočih dobrot pri koči na cilju sta bili del nagrade za najhitrejši ženski tek na Malo goro doslej. Mojca je za sekundo manj kot dve minuti popravila rekord Lucije Krkoč, na cilju je bila tretja, pred njo sta bila samo zmagovalec Miran Cvet in rekorder (njegov dosežek ostaja na vrhu izidov) Simon Alič! To je bilo predvsem veteransko prvenstvo, a vseeno velja omeniti dosežka dveh tekačev, rojenih v tem tisočletju: Filip Jerala, letnik 2004, je bil 16. med moškimi, Gaja Leban Jež, letnik 2006, pa 9. v ženski konkurenci. Opozorimo naj na zapise o gorskih tekih, ki jih za Facebook na svojem profilu pripravlja Anej Likar. Anej redno posodablja tudi podatke o statistiki PGT. Njegove sestavke objavlja tudi Facebook profil Ljudstva tekačev.
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij:ml. člani: Anej Likar (ŠD Nanos) Fotogalerija (tudi vsi izidi) je na:
|
|
|
|
3. Milanja Trail | |
|
ILIRSKA BISTRICA 08 06 |
Tretja izvedba tekaške prireditve Milanja Trail, v okviru katere ilirskobistriški TD Bistrc pripravlja trejla na 17- in 31-kilometrski progi, je pritegnila 192 tekačev, od tega kar 84 žensk, ki se po deležu približujejo moškim ljubiteljem teka v naravi. Zmagovalci so bili Simon Strnad in Monja Drnovšek na krajši ter Andi Mamić in Zorana Težak na daljši progi. Tekli so tudi na tradicionalni 10-kilometrski progi in (mladina) na krajših razdaljah. To je bil lep tekaški dan v prijetnem vremenu, ob sicer že kar visoki temperaturi, vendar je vročino odtehtala lepota narave pod Snežnikom. Zmagovalec Andi veliko da na okolje, v katerem se giblje, zato se namerava na Milanjo še vračati. Podobno razmišljajo tudi drugi, opaziti je, da ugodje teka v (dokaj nedotaknjenem) naravnem okolju očara predvsem dekleta. Njihov delež se na trejlih, ne samo na Bistrškem, povečuje, tokrat je na krajšem trejlu teklo več žensk kot moških. Organizatorji so se tudi tokrat potrudili, žal pa se je našel nepridiprav (nepridipravi?), ki je na razdalji enega kilometra na daljši progi odstranil oznake. Tekači so zato imeli nemalo težav z orientacijo. Pomagali so si z GPS, pretekli več, kot bi morali, na cilju pa ob teh sitnostih niti niso bili pretirano slabe volje. Za prihodnje izvedbe bi si morali organizatorji med naloge za jutro pred startom zapisati še pregled proge, kar marsikje na tekih že počnejo. Da bi postavljali kontrolne kamere, še ne gre računati … Na stopničke za absolutno najhitrejše sta se povzpela dva soseda z Reke, zmagovalka 31-ke Zorana Težak, neortodoksno napravljena dobrovoljna mladenka, za katero je bila proga ravno prav dolga, da je na njej uživala, in tretji na 17-ki Mate Nižić – oba sta člana SRK Rika. Tradicija preseganja južne meje na tekaški način se je torej nadaljevala. Po tem, ko je lani na 17-ki zmagala Ana Radivo in je bila Monja Drnovšek druga, sta se dekleti letos dogovorili, da zamenjata vrstni red (na cilj sta sicer prispeli skupaj), na tretje mesto pa se je uvrstila Rebeka Petrovčič, ena od vse številnejših ravninskih tekačic, ki se zagrevajo za trejle.
Izidi:31 km, absolutno, moški:
Ženske:
17 km, absolutno, moški:
Ženske:
Izidi so na: Fotogalerija 1 je na: Fotogalerija 2 je na: Video je na:
VJ
|
|
|
|
24. Tek na Ratitovec | |
|
ŽELEZNIKI 02 06 |
AD Železniki so tudi za 24. izvedbo svojega gorskega teka pripravili raznovrstno tekaško ponudbo za vse starosti. V središču je bil tek na 11-kilometrski progi s 1200 višinskimi metri, na katerem se je merilo 124 tekačev in tekačic. Z rekordom 1:01:01 je zmagal Timotej Bečan, po nepozabnem finišu z Miranom Cvetom. Med ženskami je bila najhitrejša Mojca Koligar z odličnim časom, ki je seveda tudi rekord proge, saj so ženske prvič tekle na dolgi trasi. Vrnila se je Mateja Kosovelj, bila je tretja. Tek je veljal za državno prvenstvo navkreber, za mladince in člane, za slovenski pokal, za PGT in Pušeljc, poleg tega pa je bila to tudi pregledna in izbirna tekma za sestavo državne reprezentance za nastop na evropskem prvenstvu 7. julija v švicarskem Zermattu. Tam bosta naša najmočnejša zastopnika zmagovalca Ratitovca. Timotej je v nepozabnem finišu (posnet na video v produkciji LT) Miranu zadal prvi poraz na tej progi, oba sta popravila rekord Škota Andrewa Douglasa s tekme za svetovni pokal. Mojčin čas nima primerjav, saj so dekleta na 11-kilometrski progi tekla prvič, po oceni trenerja Edvina Kosovelja pa ima mednarodno težo. Pred EP sta Timotej in Mojca (obranila sta lanska naslova državnih prvakov) – kot se zdi – največja obeta za slovensko zastopstvo. V reprezentanco se po seriji poškodb vrača proslavljena Mateja Kosovelj. Nima prav veliko treningov, do Zermatta pa se njena pripravljenost lahko dvigne. Ob Miranu sta tu vedno zanesljivi Gašper Bregar in aktualna gorska tekačica leta Barbara Trunkelj, optimizem pa vzbujajo tudi mladinci in mladinke, po daljši slovenski odsotnosti iz svetovnega vrha je med njimi morda naslednik Lee Einfalt, zadnje osvajalke svetovne medalje. Povejmo še, da je Mojca na start prišla zadnji hip, torej je bila nekoliko manj zbrana, na cilju pa je delovala sveže, gotovo ni izčrpala vseh moči. Miran in Timotej sta z ramo ob rami pritekla do ciljnega lijaka pred Krekovo kočo, nato pa je mlajši zmogel pospešek in povsem izčrpan prvi prečkal ciljno črto. Prizora po prihodu v cilj ne bomo opisovali, morate si ogledati video, v katerem je tudi nekaj izjav najboljših. Med člani je presenečenje šele osmo mesto letos odlično pripravljenega Jošta Lapajneta, a za to obstaja razlog: dan pred tekmo se mu je porušilo zdravje in na startu se je pojavil s precej manj energije, kot je tačas objektivno zmore. Na štirikilometrskem Panoramskem teku so bili najhitrejši: Marko Abram (PD Podbrdo) – člani, Katarina Pritržnik (TSK LiMa Dynafit) – članice, Marko Leban (Hiplex Team) – veterani, Irena Gartner (AD Železniki) – veteranke.
Izidi:11 km, absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij (na različnih razdaljah):Člani: Timotej Bečan Fotogalerija je na: Video je na:
VJ
|
|
|
|
16. Tek na Špičasti vrh | |
|
ZADLOG 26 05 |
Društvo Trma iz Zadloga je na 16. izvedbi svojega gorskega teka, ki šteje za članske in mladinske točke PGT, zabeležilo rekordno udeležbo 114 tekačev. Še zlasti veseli rekord udeležbe otrok, našteli smo jih kar 47. Najhitrejša na članski progi sta bila Marko in Petra Tratnik. Dan je bil lep, zelo primeren za tek, čeprav je bila vremenska napoved pospremljena s kapljami. Ampak tako je bilo že velikokrat, in praviloma se je ulilo šele po koncu teka. Tudi tokrat je bilo tako, organizatorji so razglasitev izpeljali tako, da se je iztekla sekundo pred ploho. To je bil še en tek v zadloškem slogu, tipičen vaški, domači tek v najžlahtnejšem smislu besede. K njim prideš na prijateljski obisk, postrežejo ti s kavo, sokom, čokolado, sadjem, domačim jogurtom, pašto, le točeno pivo si moraš plačati sam, a po sindikalni ceni. Teklo je 67 odraslih in 47 otrok. Seštevek 114 je rekord Špičastega vrha, rekordno je tudi število otrok, ki so tekli, zna biti, da jih toliko ni še nikoli teklo na katerem od Primorskih gorskih tekov. K temu je pripomogla oprostitev plačila startnine za domače otroke, so pa zato domača podjetja in zasebniki toliko raje prispevali praktična darila za vse udeležence. Težave pa so nastale ob vpisovanju tekačev, takšne množice organizatorji niso uspeli sprocesirati pravočasno, saj se jih je večina pojavila malo pred napovedanim startom, zato so starta tako mladinskega kot članskega teka za nekaj minut prestavili. Zdaj vodja teka Florjan Lampe razmišlja, da bi prihodnje leto uvedli predhodne prijave z znižano startnino. Marko Tratnik je bil še tretje leto zapored hitrejši od Simona Aliča, kot je spomnil dežurni statistik PGT Anej Likar, sam četrti absolutno, tretji je bil Denis Štenkler, ki je v cilj prišel z zadnjimi atomi moči. Med ženskami je slavila Markova sestra Petra pred Varinejo Drašler in veteranko Mihaelo Tušar. Simon, Urša Trobec in Stane Kogovšek so v nogah čutili sobotni gorski tek na Krvavec, zanje je bilo 400 višincev predvsem del regeneracije – ki pa Simonu in Urši ni odvzel užitka osvajanja medalj. Svoj prvi resnejši gorski tek je opravila Koprčanka Alenka Potočnik. Verjetno ne bo njen zadnji, za spodbudo ji bo srebrna medalja, ki jo je osvojila. Med najmlajšimi tekači se je ponovno, kot že tolikokrat, izkazala družina Leban Jež, katere tekači nastopajo za OD Posočje. Svit in Vita sta zmagala, Kras je bil tretji, najstarejša Gaja pa je - namesto v kategoriji starejših deklic – tekla med člani ter osvojila absolutno četrto mesto, v svoji kategoriji pa je bila druga. Najmlajši Brin se je tokrat še igral ob progi s traktorjem (ali je bil tovornjak?), najbrž pa bo prihodnje leto že peti tekmovalec v družini. Kot vselej zadnja leta je tudi tokrat nastopila skupina italijanskih tekačev. Med njimi je bil najuspešnejši Pierpaolo de Pazzi z zmago v kategoriji, ki svojim rojakom priporoča udeležbo na tekih PGT (sam je tekel za društvo PGT) in sta mu tako tek kot celotna prireditev zelo všeč. To je kategorija Simona Strnada, ki ga tokrat ni bilo na startu. Nastopil je na svetovnem gorskotekaškem prvenstvu za veterane, osvojil je bronasto medaljo. Naslednjo nedeljo bodo gorski tekači nastopili na Ratitovcu, kjer bo izbirna tekma za sestavo reprezentance za EP, tekli pa bodo še za državne naslove, točke PGT in Pušeljc.
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij:ml. člani: Denis Štenkler https://photos.google.com/share/AF1QipPgEu0ysxurZovfv0wjfJlVag_NHjiEluyaQ1gWxHnwZfjuVkzvoY87Ndu_q6JmTA?hl=sl&key=eXZOTm5UYzZIU2tuR3lHcFdzaW40UlV1Z19DbXRR Video je na:
VJ
|
|
|
|
10. Gorski tek (trejl) K-B-K | |
|
HOTAVLJE 18 05 |
ŠD Marmor iz Hotavelj je pripravil jubilejno deseto izvedbo gorskega teka Kopačnica-Blegoš-Kopačnica, ki se je iz klasičnega gorskega teka v zadnjem času prelevila v 20-kilometrski trejl, še vedno pa tekače vodi prek vrha očaka Blegoša. Na vrhu so bili mladi tekači, zmagala sta Mark Bogataj in Ana Čufer. Kljub temu, da je bilo na isti dan napovedanih še nekaj zanimivih tekov, od Radencev in Glinščice naprej, gorskotekaška reprezentanca pa je nastopala na balkanskem prvenstvu v Romuniji, kjer je osvojila tri medalje (Mojca Koligar zlata, ženske ekipa srebrna, moška ekipa bronasta) je deseta izvedba gorskega teka KBK, v zadnjem času podaljšana na 20-kilometrski trejl, pritegnila rekordno število tekačev. Prijavljenih jih je bilo 214, startalo jih je 205, na cilju smo jih našteli 191. Dež je bil usmiljen, le na Blegošu je porosilo in je vrh skrivala gosta megla, sicer pa se je tudi razglasitev, tokrat daljša zaradi delitve številnih nagrad, iztekla ob sodelovanju sončnih žarkov. V moški konkurenci najmočnejših tekačev tokrat ni bilo na startu, ženska je bila močnejša, zato pa so blesteli mladi upi. Na manj blatni progi kot običajno je zmagal Mark Bogataj, letnik 1998, študent računalništva, sicer pa odličen orientacist, ki mu klanci niso pretirano všeč. Se bo to spremenilo po prvi zmagi na gorskem teku za točke PGT? V ženski konkurenci je bila najhitrejša dve leti starejša Ana Čufer, med šestimi najhitrejšimi pa so bili še trije mladi tekači, druga Tina Klinar (letnik 1994) ter tretja Denis Štenkler (96) in Varineja Drašler (95), le drugouvrščeni Elis Filipič (77), nekdanji nogometaš, je branil barve srednje generacije. Najštevilnejši so bili Počasni, a drzni, ki tudi za zahtevne tekme že sestavijo ekipe, s katerimi spravljajo na laž oznako »počasni«. Pet tekačev in ena tekačica so prejeli posebna priznanja organizatorjev za udeležbo na vseh desetih tekih doslej. Brez sodelovanja Toneta Kosmača, tamkajšnjega olimpijca, niti tokrat ni šlo. Tone je mizar in za organizatorje je iz lesa izdelal zmagovalne stopničke, ki se zdijo že kar preveč dodelane in dragocene za zunanjo uporabo. Hotavske medalje je kot običajno izdelala Nežka Demšar. Zamesila in spekla, glede na to, da so medalje potica, ocvirkovca in hlebec kruha. Med temi tremi so najprej izbirali zmagovalci, potem drugouvrščeni, preostanek je pripadel tretjim na stopničkah. Večinoma so prvi izbrali potico, kdo bi se čudil, trije pa so izbrali kruh, ki je slastno že izgledal. KBK je bil tudi prva preizkušnja v Pušeljcu, šopku štirih tekov. Naslednji bo na vrsti Ratitovec, 2. junija, prvi start bo že ob 9. uri.
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij:ml. člani: Mark Bogataj Vsi izidi so objavljeni na: http://www.primorskigorskiteki.si/index.php/rezultati-2019 Fotogalerija 1 je na: https://photos.google.com/share/AF1QipOLmgkF5uAxjmctWxUtO1SwWOHcjqXHxe49O7SdOyoetZ54XFy0qORFJYi0glpamQ?hl=sl&key=emM1Ynk1QlJOelVaWmVyX3EyN3A2cVM2ZzJTX2Zn Fotogalerija 2 je na: https://photos.google.com/share/AF1QipPFuCySEaPsrC5s84zk3zDRpNOSHWZBOFrBSX4vhXbWsiM6YgFkAS1uNNtx6zZ3_g?hl=sl&key=MHZ6RVFaVGphbjVKT05MRDloYnZyTzU1MndyRkdR Video je na: https://www.youtube.com/watch?v=nq0D4hpAn6Y&t=3s
VJ |
|
|
|
UTVV, festival trejlov Vipavske doline | |
|
VIPAVSKA DOLINA 10 05 |
Športno društvo Tura je v sodelovanju z Zavodom za šport iz Ajdovščine ter ob pomoči številnih organizacij in posameznikov z območja Vipavske doline in širšega območja v prvem in drugem vikendu v maju 2019, pa tudi vmes, petič izpeljal tekaško prireditev z mednarodno prepoznavno oznako UTVV, Ultra trejl Vipavske doline. Teklo je tisoč tekačev iz 30 držav. V drugem vikendu smo jih na cilju našteli 733. Izbirali so lahko med štirimi teki, prvič letos je bil na sporedu tudi trejl na 100 milj (160 kilometrov). V vse močnejši tekaški zasedbi je tokrat izstopala zmagovalka na 100 milj Francesca Canepa, zmagovalka tekme Ultra-Trail du Mont Blanc – UTMB. Po prvi tekmi na 100 milj, ki jo je leta 2015 v Postojni pripravil SLOTRAIL, tudi takrat je zmagal Ivan Hrastovec, smo bili 10. maja 2019 priča startu druge takšne tekme v Sloveniji. Bila je zelo težavna, a tudi zanimiva, z nenavadnimi protislovji. Glede na to, da je bila to za Slovence redka priložnost preizkušanja na ekstremni razdalji, je bilo na progi veliko takih, ki so se lotevali premiere. Temu primerno je bilo število odstopov, od 77 tekačev, kot jih je startalo, jih je na cilj prišlo 47, od tega sedem žensk. Start v petek ob 18. uri je pomenil, da bodo številni na progi dve noči in da morda ob začetku razglasitve v nedeljo ob 13. uri na cilju še ne bodo vsi. Prva noč ni bila prezahtevna, minila je brez padavin, druga pa je prinesla dež in veter, tako nizkih temperatur in takšnega vetra, kot jih je UTVV že doživel, pa ni bilo. Odstopil je eden od favoritov Marjan Zupančič (želodčne težave), med trideseterico, ki ni videla cilja, je bil tudi ultra kolesar in tekač Andrej Zaman. Ustavilo ga je oteklo koleno, ki je postavilo pod vprašaj Andrejevo junijsko kolesarsko prečenje Severne Amerike. Hrastovec je po odstopu Zupančiča prešel v vodstvo, ki ga je zadržal do konca, na zadnji desetini proge, na Nanosu, pa so se njegove mišice povsem izpraznile in krepko podaljšale končni čas. Zdi se, da je po umirjenem začetku v sredinskem delu pretirano navil tempo. Domačin Andi Mamić je s tretjim mestom podaljšal serijo odličnih nastopov in dvigovanja rezultatske krivulje. Če ste prepričani, da tek na 160 kilometrov človeka povsem razsuje, potem vas bo Miodrag Vujković iz TD Bistrc prepričal o nasprotnem. Na cilj je (skupaj z Andrazem Renkom, ki je tekel za Ciper) prišel poldrugo uro pred časovno zaporo, po 44 urah in pol, svež, kot da se šele odpravlja na pot. Za LT je v videu pojasnil, kako je on razumel nastop na ekstremni razdalji in kako mu je uspelo izpeljati svoj načrt – ob pomoči prostovoljcev na okrepčevalnicah. Med ženskami je na 100 milj dolgi progi po pričakovanjih slavila Italijanka Francesca Canepa, 48-letna psihologinja, nekdanja uspešna (deskanje) smučarka, lani zmagovalka svetega grala trejlov UTMB, zmagovalka še številnih drugih najzahtevnejših ultra trejlov, med drugim je trikrat slavila v Istri. Teden prej je tekla in zmagala na Kitajskem (100 kilometrov), tako da je bila v Vipavi še kar utrujena. Proga se ji je zdela zelo težavna, izvedba tekmovanja pa odlična, je povedala za LT. Morda jo bomo v Vipavski dolini še videli. Za Madžarko Anito Szimandi, ki je času Francesce dodala dobre tri ure, je tretje mesto s 25-minutno zamudo osvojila Marija Trontelj. Njeno sporočilo organizatorjem je, da je bilo na okrepčevalnicah premalo (ustrezne) hrane, v prvi vrsti juh. 160 kilometrov ni mogoče preteči brez zadostnih obrokov, pri čemer velja v polni meri upoštevati potrebe vegetarijancev in veganov, je bila večkrat slišana kritika tekačev. Na 100-kilometrski progi je od starta do cilja vodil Luca Manfredi Negri. Najbližja zasledovalca sta bila Slovenca Aljoša Smolnikar in Tilen Potočnik, ki jima je na cilju bežal za približno eno uro. Med ženskami sta Madžarki Timea Losonz in Eva Toth vzeli v sendvič našo Uršo Trobec. Na cilj je prišlo 110 tekačev, od tega 14 žensk. 50-kilometrska proga je bilo domače dvorišče Marka in Petre Tratnik (doma sta sicer malo više, v Žagoliču pri Colu). Že dolgo smo vajeni njunih zmag, ki se ne nehajo niti s prihodom odličnih tujih tekačev. Vse višja raven UTVV pri tem ničesar ne spremeni, le še bolj bleščeče je njuno zmagoslavje. Tratnika sta na tem UTVV že zmagala, teden prej na Mestnem teku. Drugi mesti sta tokrat zasedla Slovenca, Matic Čačulovič in domačinka Ana Čufer, tretji pa Avstralec (!) Missud Bastien in že kar legenda slovenskega ultra teka Nataša Robnik, za katero je bilo 50 kilometrov nemara prekratkih … Med 249 finišerji je bilo 71 žensk. Za razliko od doslej opisanih trejlov na 30-kilometrskem na stopničkah ni bilo tujcev. Najbolj sta bila razpoložena Jošt Lapajne in Lucija Krkoč, prepričljivo sta ponovila zmagi s še ene nove tekme UTVV 2019, tiste na 16 kilometrov. Zanimivo bo spremljati njune nastope v kvalifikacijah za sestavo državne reprezentance v gorskih in trejl tekih. Jošt je v odlični formi, Lucija pa kljub pomanjkanju resnega treninga zmore, ko je spočita, odlične čase. Za Luko Kovačiča je bilo na progi premalo strmih vzponov, Aleš Žontar čuti utrujenost zaradi obilice nastopov, rekorderki Slovenske planinske poti Katji Kegl Vencelj bolj ustrezajo daljše proge, Barbara Trunkelj pa še ni v najboljši formi. Ampak to so zgolj ugibanja, več gotovosti o pripravljenosti naših najboljših tekačev bo prineslo nadaljevanje sezone. Na cilju smo našteli 327 finišerjev, od tega 132 žensk. Ob osmih članih organizacijskega odbora (pod taktirko Boštjana Mikuža) se je za tekače trudilo še 350 prostovoljcev, ne le iz Vipavske doline, temveč tudi od drugod. Prizadevnosti in srčnosti v streženju tekačem so po pravilu povsod dodali še primorsko radoživost, dežuranje na okrepčevalnicah je ponudilo priložnost za zabavo in inovativno dopolnjevanje (lahko rečemo tudi tako) gostinske ponudbe. Peta izvedba UTVV, z združenimi močmi vse doline, je naredila še korak naprej v primerjavi s prvimi štirimi. Vključenost v mednarodno ultra sceno (točke za UTMB itd.) pomeni dodatno promocijo in težo trejl festivala, širjenje ponudbe (letos dva nova trejla, na 16 in 160 kilometrov) je pripeljalo nove tekače. Vipavska dolina postaja slovenski tekaški center, ki bi ga veljalo razvijati naprej, podobno kot v svetu nordijskega smučanja velja za Planico. Prihodnost trejl tekov, združenih z gorskimi teki, kot je začrtana s sodelovanjem mednarodnih zvez WMRA in ITRA, s skupnimi svetovnimi prvenstvi od leta 2021 dalje, bi utegnila Vipavsko dolino še trdneje postaviti na svetovni tekaški zemljevid. Vipavski aduti so močni: naravne danosti, organizacijski ustroj, kakovostni tekmovalci, ambicije … Šibka točka je za zdaj logistika, težave so s parkiranjem, pomanjkanjem ustreznejših prireditvenih prostorov in prenočitvenih zmogljivosti, a na srednji rok je vse to rešljivo. UTVV je tokrat padel na termin ljubljanskih trojk, dragocene tekaške prireditve, in ji odpeljal veliko tekačev. Prav bi bilo, da bi se organizatorji skušali terminsko uskladiti. Prav nobene potrebe ni, da bi se tradicionalno močna primorska prisotnost v Ljubljani, in pri tem igrajo najvidnejšo vlogo prav Vipavci, zmanjševala.
Izidi:UTVV100 milj (160 km, +-7200 m), absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci in zmagovalke starostnih kategorij:do 35 let: Hrastovec, Szimandi UTVV100 (106 km, +4810 -4870 m), absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci in zmagovalke starostnih kategorij:do 35 let: Manfredi Negri, Losonz UTVV50 (52 km, +2700 -2600 m), absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci in zmagovalke starostnih kategorij:do 35 let: M. Tratnik, P. Tratnik UTVV30 (32 km, +-1350 m), absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci in zmagovalke starostnih kategorij:do 35 let: Lapajne, Krkoč Vsi izidi so na: Fotogalerija je na: Video je na:
VJ (avtor je bil prostovoljec UTVV)
|
|
|
|
16. Majski tek | |
|
AJDOVŠČINA 04 05 |
Vipavska dolina je v zadnjih letih postala slovensko tekaško središče z najširšo ponudbo tekaških dogodkov in uglednim mestom v mednarodnem tekaškem ambientu. Tekaški festival Vipavske doline UTVV (Ultra Trail Vipava Valley) se je začel z ajdovskim Majskim tekom 4. maja in se bo iztekel 12. maja s prihodom zadnjih trejl tekačev v cilj. Zmagovalci prvih dveh preizkušenj, Nebeškega in Mestnega teka, so Jošt Lapajne, Lucija Krkoč, Marko in Petra Tratnik, vsi štirje sodijo v vrh primorskega in slovenskega teka. Vipavci in Ajdovci so lani združili moči, letos pa je že 16. Majski tek nadaljeval sodelovanje z UTVV, katerega del je. Majskemu teku, 11-kilometrski tradiciji Ajdovščine, so nedavno nadeli trendovsko ime v angleščini, Mestni tek, City Run, letos pa so organizatorji iz Zavoda za šport Ajdovščina na tekaškem tržišču preizkusili še novost, 16-kilometrski trejl z 800 metri vzpona na Goro, proti Otlici. Ime novega teka, ki dopolnjuje ponudbo trejlov UTVV, Sky Race, Nebeška dirka oziroma Nebeški tek, se odlično ujema z imenom vzpetine nad Ajdovščino, Angelsko goro. Angleški jezikovni elementi odražajo željo po internacionalizaciji teh tekaških prireditev, kar se z nekaj deset državami, prisotnimi na letošnjem festivalu, pospešeno uresničuje. Trend anglizacije domačih poimenovanj je univerzalen, v Italiji smo mu priča že dalj časa, kljub temu, da so naši zahodni sosedi nekoliko trdi za angleščino. Upati pa smemo, da ob tem organizatorji ne bodo zanemarili slovenščine in da bo ta ostala vsaj enakovredna angleščini. V soboto, 4. maja 2019, se je ob 10. uri s sodelovanjem 43 tekačev in tekačic začel prvi Nebeški tek, Sky Run, z vsemi obveznimi elementi takšnega teka (doslej podobni gorski teki pri nas niso vsebovali zahtev po obvezni opremi), kaj gre jemati kot prispevek k večji varnosti tekačev. Takšna usmeritev pri iskanju varnosti se zdi veliko bolj smiselna in upravičena kot vztrajanje pri obveznih zdravstvenih potrdilih in dovoljenjih birokratskih športno-poslovnih organizacij. Sveži primer nogometaša Ikerja Casillasa, dolgoletnega vratarja Reala, ki je na treningu doživel srčni infarkt, znova dokazuje, da nobena varovalka, pa naj bodo to še tako pogosti zdravniški pregledi, ne zagotavlja absolutne gotovosti, da športnika ne bo izdalo telo. Nasprotno pa velja, da je zdravstveno tveganje pri ljudeh, ki se redno ukvarjajo s športom in rekreacijo, bistveno manjše kot pri tozadevno nedejavnih. Zaključek: vredno je vsestransko spodbujati šport in rekreacijo, ne pa ljudi odvračati od njiju. Rekordni znamki sta na prvem teku zapisala Jošt Lapajne in Lucija Krkoč. Jošt se je v zadnjih letih, po tem, ko je že nastopal za reprezentanco v gorskih tekih, iz nje umaknil, nezadovoljen z odnosom do tekačev, letos pa se, spričo strokovnejšega pristopa do reprezentančnih kandidatov, namerava vrniti. Pravih primerjav z mednarodno konkurenco še ni, zato njegova prednost skoraj šestih minut pred najbližjim zasledovalcem v Ajdovščini ni jamstvo za izstopajoče uspehe izven Slovenije. Je pa zagotovo Jošt na dobri poti, tako kot Lucija. Hčerka Meta raste in Luciji, seveda ob sodelovanju in razumevanju življenjskega partnerja Jureta, dopušča že nekaj več možnosti za treniranje. Če bi se končno le našle rešitve za njen socialni položaj, bi se primorska šampionka lahko hitro in uspešno vrnila na mednarodno sceno, kjer še zdaleč ni povedala zadnje besede (je letnik 1988). Lucija je tokrat nastopila v ne najboljšem zdravstvenem stanju, tekla je kljub jemanju tablet, kar zmage ni ogrozilo, je pa zmanjšalo njeno prednost na cilju (Jana Bratina, še ena mama in reprezentantka, ki se vrača na proge, je za njo zaostala za več kot sedem minut). Predse je spustila samo tri moške, prav zanimivo pa bi bilo izvedeti, koliko bi jih bilo med njo in Joštom, če bi bila pri polni moči in če ne bi bilo padca na progi. Oceni proge Nebeškega teka iz ust zmagovalcev sta odlični, kljub dežju in ob drsenju na spustu, v suhem vremenu bo prava poslastica tako za resnejše tekmovalce kot za manj natrenirane rekreativce. Na Mestnem teku je na 11-kilometrski progi sodelovalo 69 odraslih tekačev, ta tek pa je tradicionalno ponudil tudi otroške teke, na katerih smo našteli 73 sodelujočih. Tudi mladina zdaj sodi pod okrilje UTVV in morda bo to bližnjica za njihov prehod med tekače trejlov, ko bo čas za to. Zmagovalca sta bila brat in sestra Marko in Petra Tratnik. Tokrat sta izbrala krajšo progo, naslednji vikend pa bosta iskala priložnosti za zmagi na 50-kilometrski progi. Članica tekmovalne ekipe UTVV Mojca Koligar je bila prijavljena za 16 kilometrov, vendar se je tik pred startom odločila za 11-kilometrski tek, da bi zmanjšala nevarnost zdrsa pri spustu. Bila je druga, dobro minuto za Petro. V soboto bo tekla na 30-kilometrskem trejlu. Bilo je nekaj pripomb nad označitvijo prog, sicer pa so tekači pohvalili trud organizatorjev. Med tednom bo UTVV ponudil dogodke, ki se ne bodo dogajali na tekaških progah, te bodo spet oživele v petek, 10. maja, ko se bodo ob 18. uri na 160-kilometrsko progo stomajlerice podali najvzdržljivejši tekmovalci. V soboto jim bodo sledili še nastopi na preostalih treh tekmah, na 30-, 50- in 100-kilometrskih progah. Informacije:
Izidi:Sky Run, absolutno, moški:
Ženske:
City Run, absolutno, moški:
Ženske:
Vsi izidi so na: Fotogalerija je na Video je na
VJ
|
|
Stran 8 od 32
