|
Vzpon na Široko 2022 | |
MOST NA SOČI 15 08 |
|
21. izvedba Vzpona na Široko je prinesla razveseljujočo množičnost po letošnji seriji slabše obiskanih tekov v PGT. Kolesarjev je bilo več kot lani, kljub temu, da gorskokolesarske dirke letos ni bilo, gorskih tekačev, odraslih in mladine, smo našteli 90, temu pa dodajmo še 61 tekačev trejla, ki je pritegnil precej večjo udeležbo kot lanska premierna izvedba. Skupno skoraj 300 udeležencev vzpona je bilo deležnih bogate kulinarične ponudbe in za tekmovanje prijetnega vremena, čeprav za marsikoga prevročega. Padli so trije rekordi. Po svoje je bil junak dneva domačin Tomaž Kenda, čeprav je bil edini med štirimi tekaškimi zmagovalci, ki ni postavil rekorda. Lani je zmagal v trejlu, letos pa v gorskem teku, čeprav je tekel tudi Simon Alič (in ob njem še nekaj odličnih konkurentov). Z dosežkom je bil nadvse zadovoljen in morda bo prihodnje leto poskusil zmagati še na kolesu. Ali pa bosta z Ano spet pestovala, če bosta medtem Žanu podarila sestrico ali bratca, kot se je pošalil Tomaž. Ob prihodu na cilj je bil Tomaž presenečen, ker je tam videl Mirana Cveta, ki ga ni pričakoval. A se je Miran tokrat odločil za trejl in mu ni bil konkurenca. Zaokrožimo to zgodbico s podatkom, da je bila Ana Radivo v gorskem teku absolutno peta, v starostni kategoriji pa je zmagala. Žan ima zelo verjetno odlične tekaške gene. Rekorde so postavili Lucija Krkoč, za 12 sekund je izboljšala znamko Varineje Drašler, v trejlu pa Miran Cvet in Nastja Mihelčič, ki sta popravila premierna rekorda Tomaža Kende in Tee Oberdank. Za Lucijo se je uvrstila Nuša Mali, ena najperspektivnejših gorskih tekačic v državi, ki pa jo je na začetku članske kariere doletela zoprna poškodba (izjava za video LT). Peto mesto v gorskem teku, ta je štel za točke PGT, medtem ko je trejl štel za udeležbo v tem pokalu, je zasedel komaj 16-letni Andrea Spraulig iz Benečije, že nekajkrat udeleženec PGT in tudi osvajalec medalj. Andrea je bil nekaj dni pred tem deležen trenerskih nasvetov Edvina Kosovelja, pred njim pa se odpirata dve možni športni poti, sodeč po njegovem talentu zelo obetavni, v kolesarjenju in gorskem teku. In morda tudi v slovenskem dresu … Na progi smo po dveh letih odsotnosti zaradi zdravstvenih težav na Širokem spet videli Cveta Tavčarja, enega najboljših slovenskih tekačev v najstarejših kategorijah. Cveto dokazuje, da je z voljo marsikaj mogoče in da takšne vrnitve na tekme niso privilegij zgolj mladine. Ko smo pri mladini, med najmlajšimi sta zmagala domačina, Iris Zagožen, na start je prišla z zamudo in je startala povsem neogreta, in Luka Manfreda, ki je bil najboljši že lani. Naslednja tekma PGT bo že v petek, v Idriji bodo pripravili Hg vertikal dolžine 2.450 in višinske razlike 495 metrov. Ker je v obroku nekaj različnih ur startov, priporočamo ogled spletne strani organizatorja Hg trejla. Tam so objavili, da bo mladina startala ob 17., odrasli pa ob 18. uri. Tek bo štel za pokalno tekmo PGT, izide bodo dodelovali s hendikep preračunavanjem, razglasitev pa bo na zaključni prireditvi PGT.
Izidi:Gorski tek, absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij:ml. člani: Lucijan Zalokar Trejl (12 km), absolutno, moški:
|
|
Tek na Porezen | |
CERKNO 30 07 |
|
Planinsko društvo Cerkno je zadnjo soboto v juliju 2022 prvič pripravilo Tek na Porezen, 1630-metrsko goro nad Cerknim. Na progi, dolgi 7,4 kilometra, med središčem Cerknega in vrhom gore, s 1.300 višinskimi metri sta slavila David Vogrin in Lucija Krkoč. To je bila prva Davidova zmaga v pokalu PGT. Na cilju so našteli 74 (odraslih) tekačev. Zmagovalec in torej rekorder proge David Vogrin je bil presenečen, ko so mu na cilju povedali, da je zmagovalec. Prvi favorit Simon Alič, s katerim se je v PGT meril na aprilskem Gradiškem teku, tam je Simon zmagal, David pa je bil tretji, je namreč zgrešil pravo smer, ob iskanju le-te pa je izgubil precej časa in na cilj prispel z dvema minutama in 42 sekundami zamude za Davidom. Tako je prvi rekord ostal nad uro, Alič in njemu najbližji pa si lahko za prihodnje teke zadajo nalogo minute spraviti pod 60. Ni znano, da bi še kateri od tekačev zgrešil pot, tako da ni bilo dileme o tem, kdo je kriv, je pa tudi res, da Simon redko izgubi orientacijo. Dogaja se, da tekači zaidejo, težava pa je toliko večja, bolj ko je tekač izpostavljen na čelu tekaške kolone in višja ko je njegova hitrost, zato morajo organizatorji vodečemu posvetiti ustrezno pozornost. Drugi je bil (skoraj, z druge strani gore) domačin Marko Abram, ki je za LT povedal, da mu je proga všeč (malo bolj pa bi mu bila, če sredi nje ne bi bilo kilometrske ravnine). A to pomeni, da je – v primerjavi s podobno progo na Črno prst – bolj raznovrstna in zahtevna ter da omogoča več taktičnih pristopov. Četrti je bil Simon Strnad, z nadimkom Svetovni, na novo evropski veteranski prvak (plus en bron). Poslej je menda dovoljeno, da ga imenujemo tudi Evropski … Za to četverico pa je bila že v cilju najhitrejša ženska, Lucija Krkoč. S sedanjim trenutkom forme je zelo zadovoljna, sploh pa, ker je tej zmagi predhodil minimalen trening. Varineja Drašler je bila druga s poltretjo minuto zaostanka, tretja pa Anja Mikuž z manj kot dvema minutama zamude za Varinejo; njene uvrstitve na stopničke so stalnica in zmogljivost je v porastu. Na srečo lahko srečanje nekaterih tekačev (tekačic) z osami na progi lahko uvrstimo med zanimivosti, saj pikanje ni imelo omembe vrednih posledic - za razliko od pikov obadov na teku na Nanos pred leti, ko je tekač končal v novogoriški bolnišnici. PD Cerkno in organizacijska ekipa pod vodstvom Marka Makuca si zaslužijo pohvalo in napoved, da se teku, če bodo z njim nadaljevali in odpravili nekaj malenkosti, za katere na premieri niti niso mogli vedeti. Več pozornosti bodo morali posvetiti prehrani tekačev; možnost prijavljanja bi morala biti redno dana tudi na dan izvedbe; dobro bi bilo preveriti, kako je s starostjo (mladostjo) tekačev, da najboljši med njimi ne bi bili prikrajšani za tek, ki bi utegnil krojiti vrh končne skupne uvrstitve (Klara Močnik, že tudi zmagovalka v PGT, denimo, tokrat zaradi previsoke letnice rojstva ni smela nastopiti). Skratka, tek bi moral osvojiti standarde, ki veljajo v PGT, ob tem pa ne bi bilo slabo okrepiti ekipo organizatorjev. So pa fizične značilnosti proge, primerljive s kraljevsko Črno prstjo, in izkušnje sodelovanja pri GM4O in PTRF obetavno izhodišče za naprej, če se bo izkazalo, da je Cerkno pripravljeno teku posvetiti ustrezno pozornost – in se z njim tudi samo uveljavljati v Sloveniji in tujini. Prisotnost župana Gašperja Uršiča na premieri in njegova podpora sta že dober znak. Še o vremenu. Prijetno je bilo priti iz koncev Slovenije s temperaturo okrog 35 stopinj na Porezen, kjer je kazalo 18, a je veter večino časa vzbujal vtis, da smo padli pod 10 stopinj in je marsikoga premrazilo. Udeležencem je dež prizanesel, nočna pošiljka pa tudi ni pretirano pokvarila oprijema. Skratka, odlične razmere. Naslednji tek bo 15. avgusta Vzpon na Široko, 14. letošnja tekma PGT. Zna se zgoditi, da bo sodeloval tudi Miran Cvet, kateremu so se primorski teki priljubili, veteran iz špice slovenskih gorskih tekačev. Za Porezen je bil prijavljen, a so se počitnice na morju končale prepozno. Tudi to ni slabo, če malo razmislimo …
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij:ml. člani: Marko Abram
Lucija Krkoč prihaja v cilj.
Trije najhitrejši moški.
Fotogalerija, vključno z izidi, je na (Google Foto):
Fotogalerija FOTO ART Time Jože Opeka s.p.
Video je na (Youtube):
VJ
|
|
16. Gorski tek na Bevkov vrh | |
GORENJE JAZNE 24 07 |
|
Društvo za oživitev podeželja Jazne je 24. julija 2022 šestnajstič pripravilo svoj gorski tek na Bevkov vrh, tretjič kot krožni trejl dolžine 10 kilometrov, s 460 metri vzponov in spustov. Zmagala sta Jan Božič in Klara Močnik, za oba je bila to prva absolutna zmaga v PGT. Udeležba 73 gorskih tekačev, od tega 51 odraslih, je za vodjo teka (tokrat ga je tudi odtekel) Janeza Piska »nekaj manjša kot običajno«, a iz tega ne vleče kakšnih usodnih zaključkov, saj ve, da gre za splošen padec zanimanja za teke v času korone. Tudi tokrat so bili organizatorji nadvse gostoljubni, njihova ponudba je bila kot vedno butična in navdušujoča, tako da kakšen manjši kiks pri izvedbi, gledano iz strokovnega tekaškega vidika, lahko spregledamo. Tekačev je bilo res nekaj manj, a se Jazne lahko pohvalijo s solidno mednarodno zasedbo, ob slovenskih tekmovalcih so tekli še Italijani, trije Nizozemci in Angležinja. Mednarodni tek, skratka, in, sodeč po navdušenju treh Nizozemcev, čudovit tako zaradi izvedbe kot zaradi čudovitega okolja. Za Nizozemce, ki nimajo kakšne resne vzpetine, je tudi 460 višincev zahtevna naloga, a so ji bili kos, tudi z medaljo predstavnice nežnega spola Dorian van den Burg, absolutno četrto (kako bi to šlo na ravnini!). Nizozemska trojka je v Kranjski Gori na desetdnevnih počitnicah, za tek je izvedela prek interneta, dan pred odhodom pa utegne priti (prevaža se z električnim teslom) na še en tek iz serije PGT, na Porezen – čeprav bo ta bistveno zahtevnejši, kraljevskih gorskotekaških dimenzij, docela primerljiv s Črno prstjo. Pred Dorian so bile predstavnice treh generacij, tretja je bila veteranka Mihaela Tušar, ki letos niza uvrstitve na stopničke kot za šalo, druga postojnska umetnica Rebeka Petrovčič, s kar triminutno prednostjo pred Rebeko pa je prva prišla v cilj Klara Močnik in vpisala svojo prvo absolutno zmago za točke PGT. Prvi Klarin nastop na tekmi PGT je bil prav v Jaznah pred letom dni, takrat je tekla v otroški konkurenci in opozorila na svoj talent (dotlej je veljala predvsem za talent v plavanju). V minulem letu je v gorskem teku vknjižila že po en državni naslov in eno drugo mesto v DP. Tudi med moškimi smo videli prvenca, Idrc Jan Božič je kar nekoliko presenetil s prvo zmago v PGT, kjer ne nastopa pogosto, predvsem se posveča ultram. Oba zmagovalca sta sicer kar izdatno zaostala za rekordoma Uroša Rozmana in Varineje Drašler (41:45 in 45:42), a zmaga je zmaga, sploh pa, če je dosežena v takšni vročini, kot vlada tačas pri nas – tisti kilometer nad morjem temperature ni kaj prida sklestil. Janu je sledil Filippo Pagavino, ki zelo ceni slovenske in primorske teke, a ga je od nastopanja pri nas zadnji dve leti odvrnila epidemija. V Jaznah je bil navdušen nad okoljem, vzdušjem, naravo, na tek se je pripravljal predvsem v klancih, a je bil Jan premočen v spustu, je povedal za LT. Za navdušenje publike je poskrbel eden od domačih, Sašo Pagon. Bil je to prijeten dan na Cerkljanskem, za tekače so odlično poskrbeli, in upati je, da bo tako tudi naslednjo soboto nedaleč vstran, na Poreznu. Organizatorji prvega teka na Porezen, start bo v Cerknem ob 9. uri, so v razpisu navedli, da prijave sprejemajo samo do srede, 27. julija, plačila pa do 28. julija. Tekači, bodite pozorni na to, da ne boste imeli težav na startu.
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij:ml. člani: Žiga Božič
Trije najhitrejši.
Tri najhitrejše.
Video je na:
VJ
|
|
14. Tek po Šentviški planoti | |
PONIKVE 03 07 |
|
Smučarski skakalni klub Ponikve je pri lovski koči in (propadajoči) skakalnici 3. julija pripravil 14. izvedbo svojega gorskega Teka po Šentviški planoti. Med odraslimi sta slavila Primož Piškur in Lucija Krkoč. Teklo je 31 odraslih in 11 otrok (lani 39 + 16), padajoči trend je značilen tudi za Ponikve in je že pravilo v času korone. Ni pa za vse kriva epidemija, verjetno bi z nekaj več skrbnosti pri napovedovanju tekov in njihovi izvedbi, sicer po pravilu gostoljubnih, organizatorji dosegli večji odziv tekačev. Omenimo samo urejenost in informativno vrednost spletnih strani, tako uradne strani PGT kot posameznih tekov. Ponikve so dober primer te slabe prakse. Tekači so nas opozorili, da podatki o progi niso posodobljeni in da strani organizatorjev niso dosegljive. Tako kot spletna zmešnjava pri organizatorjih (ne vseh) na teke PGT ne meče dobre luči, tudi uradna stran pokala ne ponuja tistega, kar tekač pričakuje: objavljenih je zelo malo izidov (za tri tekme od prvih desetih, o skupnih izidih pa posledično sredi sezone ne duha ne sluha). Organizatorji šentviškega teka so spreminjali proge, tako da se beleženje rekordov spet začenja znova, so pa – po mnenju tekačev – te spremembe usmerjene v pravo smer. Pri članski progi so upoštevali pripombe o težavnosti glavnega spusta in ga ublažili, otrokom pa so prihranili ubijalski vzpon pri koncu (prej predolge) proge. Zdaj 1,2-kilometrska otroška proga v prvem delu prijetno spominja na kros, medtem ko je drugi del še vedno speljan po cesti. Odraslim ostaja spopad z omenjeno strmino, ki je niti tokrat ni pretekel niti en tekmovalec, vsi so zahodili. Izvedba teka je bila v slogu, ki ga redni obiskovalci Ponikev zelo dobro spoznajo: ponudba slaščic, dobre pašte, domačnost, zmagovalne stopničke so se tudi tokrat borile s strmino, ki ne popušča – a za razliko od kakšne prejšnjih izvedb se tokrat niso prevrnile. Dobili smo nova rekorda 8,8-kilometrske proge s 400 metri vzponov, pa ne samo zaradi dejstva, da je proga spremenjena, temveč tudi zaradi odličnih tekov zmagovalcev. Primož Piškur je ponovil zmago iz Vrhpolja, pravzaprav so vsi trije najhitrejši zadržali ista mesta na stopničkah, in dokazuje, da se resen trening obrestuje. Njegova pripravljenost je v vzponu in tačas se zdi, da ni vprašanje, kdo od dveh članov Olimpika, Primož ali Uroš, je hitrejši. Ugotovimo še, da trenutno v vrhu PGT prevladujejo Gorenjci – in en Štajerc, Lucijan Zalokar. Lucijan, magister novinarstva, je do nedavno uspešno tekmoval na stadionskih srednjih progah, zdaj pa uživa v gorskih tekih – in s treningi ne pretirava, priznajmo. Primoževemu rekordu, izboljšal je lanski čas Urbana Lavrenčiča 35:17, a progi nista bili enaki, dodajmo čas Lucije Krkoč, prve slovenske osvajalke svetovnega pokala v gorskih tekih. Lucijo je na začetku leta doletele poškodba in odpihnila željo po rednem treningu, a 50 kilometrov treninga tedensko je vseeno zadoščalo za to, da je šampionka rekord spustila krepko pod 40 minut (koprska Angležinja Madeleine Whybrow je lanski rekord postavila na 45:43, to je bila njena prva absolutna zmaga v PGT). Klara Močnik je spet stopila na stopničke, bila je druga, Mihaela Tušar pa je bila tretja, mesto pred Madeleine. Opozorilo: na listi izidov je zapisana napačna starost Klare, neupravičeno so ji dodali 10 let (njen letnik je 2007). Mimogrede, tokrat je tekla tudi dve leti mlajša Klarina sestra Zala. Dan prej so tekli v Tolminu, na isti dan pa v Reziji (vertikal), kar vse je zmanjšalo udeležbo na Ponikvah. Rezjanski vertikal je že bil na seznamu tekov PGT (za udeležbo) in je med tekači cenjen, zato bi bilo dobrodošlo, če bi prišlo do ustreznega dogovora o razdelitvi terminov, ki bi Rezijo ohranjal na seznamu PGT. Še opozorilo organizatorjem tekov: dobro bi bilo preveriti, ali so tekači pravilno uvrščeni v starostne kategorije, saj se dogaja, da se enkrat znajdejo v tej, drugič pa v kakšni drugi kategoriji. Naslednjič se bodo tekači PGT zbrali v Jaznah, tamkajšnji tek bodo pripravili 24. julija. Tudi tamkajšnji organizatorji z razpisom nekoliko zamujajo (tako da vam tačas še ne moremo postreči s kakšno podrobnostjo), kljub temu pa je pričakovati eno boljših udeležb v PGT.
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij:ml. člani: Lucijan Zalokar
Dva najhitrejša, Uroš in Primož, in najhitrejša ženska, Lucija, od katere je bil hitrejši samo še Lucijan.
Fotogalerija (z izidi) je na
14 Tek po Šentviški planoti - YouTube
VJ
|
|
14. Tek po Šentviški planoti (2) | |
PONIKVE 03 07 |
|
Smučarski skakalni klub Ponikve je pri lovski koči in (propadajoči) skakalnici 3. julija pripravil 14. izvedbo svojega gorskega Teka po Šentviški planoti. Med odraslimi sta slavila Primož Piškur in Lucija Krkoč. Teklo je 31 odraslih in 11 otrok (lani 39 + 16), padajoči trend je značilen tudi za Ponikve in je že pravilo v času korone. Ni pa za vse kriva epidemija, verjetno bi z nekaj več skrbnosti pri napovedovanju tekov in njihovi izvedbi, sicer po pravilu gostoljubnih, organizatorji dosegli večji odziv tekačev. Omenimo samo urejenost in informativno vrednost spletnih strani, tako uradne strani PGT kot posameznih tekov. Ponikve so dober primer te slabe prakse. Tekači so nas opozorili, da podatki o progi niso posodobljeni in da strani organizatorjev niso dosegljive. Tako kot spletna zmešnjava pri organizatorjih (ne vseh) na teke PGT ne meče dobre luči, tudi uradna stran pokala ne ponuja tistega, kar tekač pričakuje: objavljenih je zelo malo izidov (za tri tekme od prvih desetih, o skupnih izidih pa posledično sredi sezone ne duha ne sluha). Organizatorji šentviškega teka so spreminjali proge, tako da se beleženje rekordov spet začenja znova, so pa – po mnenju tekačev – te spremembe usmerjene v pravo smer. Pri članski progi so upoštevali pripombe o težavnosti glavnega spusta in ga ublažili, otrokom pa so prihranili ubijalski vzpon pri koncu (prej predolge) proge. Zdaj 1,2-kilometrska otroška proga v prvem delu prijetno spominja na kros, medtem ko je drugi del še vedno speljan po cesti. Odraslim ostaja spopad z omenjeno strmino, ki je niti tokrat ni pretekel niti en tekmovalec, vsi so zahodili. Izvedba teka je bila v slogu, ki ga redni obiskovalci Ponikev zelo dobro spoznajo: ponudba slaščic, dobre pašte, domačnost, zmagovalne stopničke so se tudi tokrat borile s strmino, ki ne popušča – a za razliko od kakšne prejšnjih izvedb se tokrat niso prevrnile. Dobili smo nova rekorda 8,8-kilometrske proge s 400 metri vzponov, pa ne samo zaradi dejstva, da je proga spremenjena, temveč tudi zaradi odličnih tekov zmagovalcev. Primož Piškur je ponovil zmago iz Vrhpolja, pravzaprav so vsi trije najhitrejši zadržali ista mesta na stopničkah, in dokazuje, da se resen trening obrestuje. Njegova pripravljenost je v vzponu in tačas se zdi, da ni vprašanje, kdo od dveh članov Olimpika, Primož ali Uroš, je hitrejši. Ugotovimo še, da trenutno v vrhu PGT prevladujejo Gorenjci – in en Štajerc, Lucijan Zalokar. Lucijan, magister novinarstva, je do nedavno uspešno tekmoval na stadionskih srednjih progah, zdaj pa uživa v gorskih tekih – in s treningi ne pretirava, priznajmo. Primoževemu rekordu, izboljšal je lanski čas Urbana Lavrenčiča 35:17, a progi nista bili enaki, dodajmo čas Lucije Krkoč, prve slovenske osvajalke svetovnega pokala v gorskih tekih. Lucijo je na začetku leta doletele poškodba in odpihnila željo po rednem treningu, a 50 kilometrov treninga tedensko je vseeno zadoščalo za to, da je šampionka rekord spustila krepko pod 40 minut (koprska Angležinja Madeleine Whybrow je lanski rekord postavila na 45:43, to je bila njena prva absolutna zmaga v PGT). Klara Močnik je spet stopila na stopničke, bila je druga, Mihaela Tušar pa je bila tretja, mesto pred Madeleine. Opozorilo: na listi izidov je zapisana napačna starost Klare, neupravičeno so ji dodali 10 let (njen letnik je 2007). Mimogrede, tokrat je tekla tudi dve leti mlajša Klarina sestra Zala. Dan prej so tekli v Tolminu, na isti dan pa v Reziji (vertikal), kar vse je zmanjšalo udeležbo na Ponikvah. Rezjanski vertikal je že bil na seznamu tekov PGT (za udeležbo) in je med tekači cenjen, zato bi bilo dobrodošlo, če bi prišlo do ustreznega dogovora o razdelitvi terminov, ki bi Rezijo ohranjal na seznamu PGT. Še opozorilo organizatorjem tekov: dobro bi bilo preveriti, ali so tekači pravilno uvrščeni v starostne kategorije, saj se dogaja, da se enkrat znajdejo v tej, drugič pa v kakšni drugi kategoriji. Naslednjič se bodo tekači PGT zbrali v Jaznah, tamkajšnji tek bodo pripravili 24. julija. Tudi tamkajšnji organizatorji z razpisom nekoliko zamujajo (tako da vam tačas še ne moremo postreči s kakšno podrobnostjo), kljub temu pa je pričakovati eno boljših udeležb v PGT.
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij:ml. člani: Lucijan Zalokar
Dva najhitrejša, Uroš in Primož, in najhitrejša ženska, Lucija, od katere je bil hitrejši samo še Lucijan.
Fotogalerija (z izidi) je na
14 Tek po Šentviški planoti - YouTube
VJ
|
|
12. Tek čez V. Gradišče z Mirkom Vindišem | |
VRHPOLJE PRI KOZINI 26 06 |
|
ŠRD Vrhpolje je v okviru svojega športnega praznika Vrhpoljade 26. junija 2022 izpeljalo 12. Tek čez Veliko Gradišče. Najhitrejša sta bila Primož Piškur in Anja Mikuž. Prvič so organizirali tudi 21-kilometrski trejl, posvečen legendarnemu Mirku Vindišu. Udeležba je bila dokaj skromna, vsega skupaj 48 tekačev (vse starosti), za točke PGT se je borilo 33 gorskih tekačev. Tako se nadaljuje trend zadnjih nekaj let, ko se otepamo korone. Organizatorji negodujejo nad izpadom tekačev in se sprašujejo, ali ima vse skupaj še smisel, a za zdaj vztrajajo. Upati je, da ne bodo vrgli puške v koruzo, da se bodo čudovite tekaške tradicije po Primorski nadaljevale in da se bodo tekaške vrste spet začele množiti. Vrhpoljci, ki jim dirigira Zdenko Benčič, prav vsega ne naredijo zelo natančno, so pa srčni in gostoljubni. In ambiciozni, kar so dokazali tudi tokrat. Ob 8-kilometrskem tradicionalnem gorskem teku z 240 metri vzpona so letos prvič izpeljali 21-kilometrski trejl (dolžine 300 metrov manj kot polmaraton, s 500 višinskimi metri, kot je povedal Zdenko). Posvetili so ga enemu najboljših slovenskih in jugoslovanskih maratoncev Mirku Vindišu, ki je bil gost prireditve, progo je tudi pretekel, kljub temu, da zadnjih 15 let ni tekel na tako dolgi progi. A najprej opravimo s točkami PGT. Na deseti tekmi sezone so bile točke zaradi manjše udeležbe laže dosegljive, konkurenca najboljših pa niti ni bila bistveno okrnjena. Primož Piškur je slavil drugič, na cilju je bil izredno dobre volje in za LT je povedal, da se je želel pomeriti s Simonom Aličem, z občutkom, da bi ga lahko premagal, a Simona v Vrhpolje ni bilo. Pa drugič. Je pa res, da Simonu bolj ležijo strmejše proge in da ga na ravninskih vidimo bolj poredko. Primožu je sledil njegov klubski tovariš Uroš Rozman z nekaj manj kot polminutno zamudo, še dodatno poldrugo minuto pa je na tretjem mestu pridelal Štajerc Lucijan Zalokar. Najboljši od Primorcev Elis Filipič še išče formo in se spopada z zdravstvenimi težavami, tokrat je bil četrti. Vsi štirje so že stali na zgornji stopnički PGT. Prvič pa se je na vrh povzpela Anja Mikuž s Cola, ki sicer pogreša strmine, a ji je očitno tudi manjši seštevek nadmorskih metrov ustrezal. Na cilju je skromno povedala, da konkurenca ni bila močna, s čimer pa se marsikdo ne bo strinjal. Druga je bila namreč Rebeka Petrovčič, že tudi ravninska primorska prvakinja in redna osvajalka absolutnih stopničk PGT, o Mihaeli Tušar in Urši Trobec, tokrat tretji in četrti, pa ne bomo izgubljali besed. Ker so tokrat 8-kilometrsko progo skrajšali za približno 50 metrov, sta zmagovalca postavila nova rekorda – in vse se začenja na novo. Med mlajšimi dečki je tokrat veljalo pravilo, da se za zmago borijo Jerneji, zmagovalca v obeh mlajših kategorijah pa sta se morala pisati Boštjančič in bivati v bližnjih Hrpeljah (če se ne motimo). Na obeh progah je teklo kar 12 Italijanov. Njihov delež je bil četrtinski, videli smo precej novih obrazov. In od naših zahodnih sosedov slišali, da so za tek izvedeli iz objave na njihovi priljubljeni progi pri Bazovici (to si je dobro zapomniti). Vročina je sicer bila nadležna, a zaradi gozdne sence znosna. Organizatorje so tako Slovenci kot Italijani hvalili, to, da so kakšno stvar naredili bolj po domače in mimo uveljavljene prakse PGT, tekačev ni prav veliko motilo. Letošnje presenečenje je bila izvedba trejla. Zdenko je povedal, da so ga namenili Mirku Vindišu, najvidnejšemu udeležencu prireditve. Nekaj besed o Mirku. Leta 1963 rojeni Ptujčan je ena od legend slovenskega in jugoslovanskega teka v 80. in 90. letih. Udeležil se je dveh olimpijad, v Seulu in Barceloni, za Jugoslavijo in Slovenijo. V New Yorku je leta 1988 (po nekaterih virih 1987) zasedel osmo mesto in s časom 2:13:39 postavil jugoslovanski maratonski rekord, ki je preživel Jugoslavijo. Nekateri od njegovih tekaških kolegov trdijo, da je bil Mirko najboljši slovenski in jugoslovanski maratonec vseh časov. Zanimivost iz pogovora z Mirkom (naš video): trener mu je naročil, naj na maratonski progi ne spije niti požirka tekočine! Čudaška poteza, ki pa jo je Ptujčan preživel, toda ko je postavljal rekorde, se je na okrepčevalnicah vendarle ustavljal … Na vabilo Vrhpoljcev se je z veseljem odzval, nam je povedal, za progo pa je menja, da je ena najlepših, po katerih je tekel. Na cilju je bil drugi, za šest let starejšim Asimom Kaltakom iz Izole, ki se je veselil prve zmage nad legendo, s katero si je pred desetletji delil kar nekaj prog (bil je med boljšimi slovenskimi maratonci, a je bil Mirko prepričljivo hitrejši). Asim se tistih časov in Mirka spominja, Mirko pa razumljivo ni prav dobro vedel, kaj se dogaja za njegovim hrbtom. Za progo je zmagovalec potreboval uro in 43 minut, Mirko je zaostal za 10 minut. Teklo je šest tekačev, od tega ena ženska, Elisabeta Antole, ki je s progo opravila v času 2:42:10. Večina tekačev si je zaželela zgodnejšega starta, da se izognejo najhujši vročini, a večjih težav z njo ni bilo. Po prvi izvedbi trejla lahko rečemo, da ima novost kar precej možnosti, da postane zaželen tekaški nastop v juniju. Proga je speljana po gozdnih poteh, vzponov je za približno 500 višincev (vrhova Veliko Gradišče in Videž), teče se dva kroga, drugi je nekaj daljši, bližina Italije lahko zagotovi precejšnje zanimanje sosedov, tako so lahko zadovoljeni tudi apetiti tekačev PGT, ki so se Vrhpolju doslej izogibali zaradi nezahtevnosti proge, organizatorji imajo že dovolj izkušenj za dobro izvedbo tudi daljše tekme … Naslednji, 11. tek za točke PGT, bo 3. julija na Ponikvah, za odrasle in mladino.
Izidi, absolutno:Moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij:ml. člani: Lucijan Zalokar
Mirko Vindiš končuje prvi krog.
Najhitrejši moški za točke PGT.
Fotogalerija (tudi vsi izidi) je na Video je na
|
|
13. Tek na Malo goro | |
KAMNJE 12 06 |
|
Športno kulturno turistično društvo Kamnje – Potoče je 12. junija 2022 trinajstič pripravilo svoj gorski tek na Malo goro. Teklo je 55 gorskih tekačev, zmagala sta Miran Cvet in Mojca Koligar. Tudi tokrat je tekaška prireditev na pobočjih Male Gore in Čavna udeležence očarala s svojo prijaznostjo in neposrednostjo. Postrežba je bila bogata (osebno mnenje: češnje in kot vedno predvsem palačinke!), izvedba teka takšna, kot mora biti (le da bi podelitev lahko izpeljali malo prej – a očitno je bila ponudba na mizah tako rekoč neizčrpna in je terjala svoj konzumacijski čas). Sprva je bilo na slabih pet kilometrov dolgi progi z 800 višinskimi metri prijetno, a vročina je bila vse bolj moreča, niti gozdna senca pri vračanju v dolino ni veliko pomagala. Pohvale torej organizatorjem, a tudi tekačem. Tekmoval je dobršen del smetane slovenskega gorskega teka, pridružili pa so se jim (maloštevilni) Italijani. Naša najboljše gorska tekačica Mojca Koligar, ki ljubi predvsem ekstremno strme, dolge vzpone, je na poti proti Ajdovščini padla v prometni zastoj, tako da so na Mali gori že razmišljali, koliko minut odloga starta lahko namenijo šampionki. Na srečo se je dobro izteklo, Mojca starta ni zamudila, je pa ostala brez ogrevanja, kar pa je ni prehudo oviralo, da ne bi na progi uveljavila svojih prednosti, slabi dve minuti pred Varinejo Drašler in še dodatnih pet pred tako rekoč domačinko (s Cola) Anjo Mikuž. Tako kot vselej je zmagovalka za LT po prihodu na cilj pošteno priznala, da ji proga ni najbolj všeč. Ne, ni predolga (za marsikoga je bila zeloooo dolga), temveč prekratka. Kakšna dva kilometra v višino, pri štirih ali petih kilometrih dolžine, to bi bile njene idealne dimenzije. Res pa je, da slovenske gore ne nudijo ravno veliko takšnih prog, s katerimi je Italija bistveno bolj bogata. Šest najhitrejših je bilo za svoje dosežke nepravično kaznovanih, v dolino so morali odnesti pokale v kamenjskem slogu, kombinaciji kovanega železa in – kaj bi drugega – kamnov. Se najdejo že še kakšni lažji pokali … Najstarejši udeleženec je bil Jože Vrhunc, letnik 1947, najmlajši pa, edini rojen v novem tisočletju, Miha Valič, letnik 2009. Naslednji tek iz serije PGT bo 18. junija tekaški festival v Podbrdu. Če bo šlo naprej tako kot doslej, bo v Grapi najhujši sovražnik vročina, ne pa težavnost prog.
Najhitrejši trije na Mali gori.
Najhitrejše tri.
Izidi, absolutno:Moški:
Ženske:
ml. člani: Lucijan Zalokar (Kladivar)
Fotogalerija (tudi vsi izidi) je na Facebooku:
Video je na Youtube:
|
|
26. Mednarodni tek na Ratitovec | |
ŽELEZNIKI 05 06 |
|
Timotej Bečan je ponovno osvojil članski naslov v gorskem teku, disciplina gor, in rekord desetkilometrske proge spustil pod uro. Državni prvaki so postali še Mojca Koligar ter Žan Šubic in Ana Novak iz mladinskih vrst. Dan je bil lep, a za tekače že prevroč. Z začetkom ob 9.30 se je zvrstilo kar osem različnih tekmovanj na progah za otroke, sedemkilometrski prenovljeni progi Panoramskega teka in klasični desetkilometrski. Poskusimo jih našteti: DP gor dol in slovenski pokal za mlajše kategorije, DP gor za člane in mladince, DP za veterane, slovenski pokal za člane in mlajše veterane na daljši progi, slovenski pokal za mladince in starejše veterane na krajši progi, ob tem pa bodo izidi veljali še za Primorske gorske teke in štirilistni Pušeljc (na srečo s temi izidi niso obremenjevali razglasitve, ta posel bodo opravili koordinatorji teh dveh tekmovanj naknadno). Organizatorji iz AD Železniki so morali pokazati kar precej zbranosti, da so pripravili številne sezname izidov, nato pa še razdelili veliko medalj. Zaključku je prisostvovalo malo tekmovalcev, tako da so imeli težave pri žrebanju praktičnih nagrad zaradi odsotnosti. Morda bi veljalo razmisliti o kakšni poenostavitvi oziroma zmanjšanju števila tekmovanj ali njihovi razporeditvi na nekatere druge lokacije; res pa je, da za gorskotekaško združenje sedanja rešitev ubije več muh na mah, in na izkušene organizatorje se je mogoče zanesti. Precejšnjemu delu tekačev bi to ustrezalo, kajti sedanji način izvedbe za marsikoga ni dovolj razumljiv. Sicer pa se je ves dan odvijal tekoče, tudi brez poškodb na zahtevni, kraljevski progi. Še celo vreme je bilo usmiljeno, dež je počakal na kasnejši čas. V odsotnosti mladih upov Nuše Mali in Špele Gonza ter še katere odlične tekačice zadnjih let je bila razporeditev medalj med kraljico Mojco Koligar, princeso Varinejo Drašler in (recimo) novinko na teh progah Martino Potrč pričakovana. Najhitrejša Primorka je bila Markova sestra Petra, najbrž sta se Tratnika dogovorila, da si tokrat oba privoščita peto mesto. V mladinski konkurenci sta slavila Ana Novak in Žan Šubic, oba še mlajša mladinca. Vse tri osvajalke stopničk so članice TK Šmarnogorska naveza, ob njih še tudi Žan. Prihaja generacija 2006, kateri ne pripadata samo zmagovalca, temveč kar 80 odstotkov deklet in polovica fantov. Je pa tudi res, da je nastopilo samo osem mladincev in pet mladink. Najhitrejša veteranka je bila Mihaela Tušar, najhitrejši veteran Bojan Galin (govorimo o starejših veteranskih kategorijah, ki so tekle na krajši progi). Tek je štel tudi za PGT (točke na daljši in udeležba na krajši progi). Naslednji tek iz serije PGT bo 12. junija tek na Malo goro (Kamnje).
Izidi:DP za člane, moški:
Ženske:
Mladinci:
Mladinke:
Vsi izidi so na: http://www.atletsko-drustvo-zelezniki.si/AK/stran/tek-na-ratitovec/rezultati
Mojca Koligar je zmagala kljub temu, da je le nekaj dni pred tem nastopila na eni zahtevnejših tekem v Italiji.
Video na YT je na: (1) 26 Tek na Ratitovec - YouTube
VJ
|
|
19. Tek na Špičasti vrh | |
ZADLOG 29 05 |
|
Društvo Trma je 29. maja 2022 izpeljalo že 19. izvedbo svojega teka, ki sodi v pokal PGT. Njegov predsednik s taktirko teka Florjan Lampe je povedal, da še nikoli niso delali v tako deževnih razmerah, zaradi katerih so zaključek, pogostitev, delitev praktičnih nagrad in razglasitev iz domačega Zadloga preselili v črnovrški kulturni dom. Zmagala sta (presenetljivo) Lucijan Zalokar in (pričakovano) Varineja Drašler. Pa razmere za 51 odraslih in 43 otrok, udeležencev teka, niti niso bile tako slabe, saj so tekmovali v že precej zahtevnejših razmerah, skrb organizatorjev pa vseeno ni bila odveč in jo tekači cenijo, tako kot pozornosti, s katerimi jih zasipajo vsakokrat v Zadlogu. V tudi za organizacijo oteženih razmerah je zadloška ekipa delovala usklajeno, saj je za njo že veliko izvedb, mlajše sile, ki se vključujejo vanjo, pa se hitro navzamejo dobrih navad predhodnikov. Naš video tokrat ne govori samo o tekaških dosežkih, temveč tudi o drugih spretnostih organizatorjev. Ujeli smo obračanje traktorja s prikolico na konici Špičastega vrha, kjer bi imel težave že vsak voznik avtomobila, čemur je sledil spust po tudi 25-odstotnem klancu, po zaraščeni gozdni poti s serpentinami. (Na posnetku tega sicer ni videti, toda na tistem prostoru je prostor zasedal tudi poltovornjak – ki je isto pot kot traktor opravil, kot da vozi po avtocesti – seveda s 4WD.) Poskrbljeno je bilo za toplo okrepčilo in mrzel sladoled, pijačo, številne praktične nagrade, ne samo za streho nad glavo, začenši s tradicionalno kavo ob prihodu.
Potem ko smo vsi na cilju najprej pričakovali Simona Aliča, se je iz zelenja izvil in pretekel ciljno črto Lucijan Zalokar, štajerski ravninski tekač, ki se je – tako kaže – zaljubil v primorske gorske teke. Ta je bil njegov tretji, pa že kar prva zmaga za tekača srednjih prog s Celjskega. Ima stalno startno številko in ga bomo še videvali na naših tekih. Stalno ima tudi Gorenjec Uroš Rozman, tokrat tretji, da o Simonu Legendi ne govorimo. A tokrat Alič ni tekel sam, družbo so mu delale bolečine, dan prej si je poškodoval rebra. Pa je namesto zlate dobil srebrno medaljo – kar je samo prispodoba, ker so najboljšim, kot običajno, delili tamkajšnjo znamenitost matucke, ki so uporabni tudi za – recimo – tlačenje krompirja, a še za kaj drugega. Anej Likar, poročevalec Ljudstva tekačev na Facebooku (za tiste, ki se ga otepajo: FB prinaša številne delčke naših tekaških zgodb, povedane iz zelo različnih zornih kotov, pri tem pa je kulturna raven oglašanja precej višja kot sicer na tem omrežju; da bi le ostalo tako!). Med dekleti je Varineji Drašler uspel dosežek, ki ga na PGT ne pomnimo še od časov največjih slovenskih junakinj gorskega teka, Mateje in Lucije: v tekmovanju z najboljšimi moškimi si je Vari izborila četrto mesto. Na cilju je sicer dihala malo živahneje in izjava za LT je bila jedrnata, njen tokratni izid pa vseeno ni bil osebni rekord. Klara Močnik, druga Slovenka med starejšimi deklicami (ni še niti mladinka), je bila tudi tokrat druga, zaostanek za Varinejo je bil običajnih dimenzij, samo tri sekunde za njenimi petami pa je prišla na cilj Anja Mikuž, ki za vidnejšimi kolegicami korak za korakom utrjuje svojo tekaško moč. Kakorkoli, dokler Klara teče na PGT, uživajmo v njenih dosežkih, ko bo odšla v katero od ljubljanskih šol in se morda začela ukvarjati s triatlonom, bo manj na očeh, a to odlično (tudi) plavalko morebiti čaka še bleščeča kariera v znamenju trojke. Omeniti je treba, da je zmagovalka KBK trejla Mihaela Tušar končala »samo« na petem mestu, tokrat je bila hitrejša njena prijateljica Urša Trobec, toda po zanjo tačas (pre)dolgem trejlu prejšnji vikend si je upravičeno lahko privoščila malo manj intenzivnega grizenja v strmino. Medtem ko smo bili pri dečkih priča prepričljivi zmagi varovanca Lucije Krkoč Luke Rodmana nad domačim favoritom Tinetom Rupnikom, seveda tudi odličnim kolesarjem, kar v tistih krajih ni nobena novica, oba sta starejša dečka, pa so bile med deklicami hitrejše tiste mlajše. Neža Pavšič je po izenačenem boju premagala Julijo Brus, Lina Božič pa je osvojila bron in zagotovila popolno zmagoslavje mlade ekipe Jošta Lapajneta v tej kategoriji. Coubertinovo olimpijsko geslo pomembno je sodelovati, ne zmagati, je tokrat branil osmerec zadloških deklet, ki jim dvokilometrska proga, polovička članske, ni bila pretežka, čeprav pred tekom niso trenirale. Naslednji tek v PGT bo zahtevni Ratitovec, veljal bo tudi za državno prvenstvo. Pripravili ga bodo v Železnikih 5. junija. Žal se bo ta termin pokril tako z jubilejnim 20. Malim kraškim maratonom kot s kranjskim 12-urnim ultramaratonom za DP, na katerem bosta udeleženca tudi svetovna legenda ultramaratona Janis Kuros (tako se njegovo ime piše po slovensko) in Patrycja Bereznowska, lastnica ženskega rekorda na slovitem Špartatlonu. Ne, naša slovenska svetovna legenda Dušan Mravlje ne bo manjkal. Takšnega tekaškega karambola terminov že dolgo ni bilo.
Izidi, absolutno:Moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij:ml. člani: Lucijan Zalokar
Najhitrejši trije.
Najhitrejše tri.
Fotogalerija je na
Video je na 19. Tek na Špičasti vrh - YouTube
|
|
12. KBK Trail | |
HOTAVLJE 21 05 |
|
ŠD Marmor iz Hotavelj je 21. maja po covid prekinitvi pripravil 12. izvedbo svojega trejla, ki je štel tudi kot prva tekma Pušeljca. Udeležba je bila številna, na cilju so našteli 138 tekačev, zmagala pa sta Gašper Bregar in Mihaela Tušar. Gašper, rekorder proge iz leta 2018, je na cilju prvega zasledovalca pustil za sabo tri minute in pol, na progi pa ni bilo vselej čisto logično, da bo tako prepričljiv. Pri vzponu je na slabo označenem razcepu dveh poti izbral napačno. Po 500 metrih se je sicer spet znašel na pravi poti, a strm klanec ga je odrezal: »Noge so bile prav telečje in šele po vrhu Blegoša, na spustu, sem prišel k sebi in zaključil tako, kot običajno.« Na Blegošu ga je ujel mladi Marko Krišelj, a Gašper je tam prestavil v četrto. Državni reprezentant tačas pogosto nastopa in za pravi trening niti nima časa. Naslednje tekmovanje bo tek na ljubljanski grad, sledi DP na Ratitovcu, nato pa Podbrdo (pravzaprav ni čisto izključeno, če mu bo delovne obveznosti dovoljevale, da bo letos opravil z vsemi štirimi teki Pušeljca). Niti tokrat organizatorji niso razglasili (in nagradili) po treh najboljših absolutno, kar se Gašperju zdi nenavadno, zato organizatorjem, ki so se sicer trudili in večino tekačev s svojo tradicionalno obilno in izvirno ponudbo zadovoljili, ne daje najvišje ocene. »To je znana in ugledna prireditev, razglasitev absolutno najboljših bi morala biti logična, še zlasti zato, ker vidim, da tek podpira precej sponzorjev.« V tej kritiki se najhitrejšemu pridružuje tudi najhitrejša, šampionka PGT Mihaela Tušar. »Moja edina kritika je, da bi lahko razglasili najboljših šest in da bi objavili ženske uvrstitve, ki jih vedno s težavo izbrskaš med moškimi.« Mihaelina beseda ima težo, saj se je udeležila prav vseh 12 tekov KBK. »Sicer pa je bila prireditev izpeljana tradicionalno dobro, z njihovimi domačimi posebnostmi. Imeli so kar nekaj dela, saj so morali speči po 13 kosov kruha, ovcirkovc in potic, nagrade najboljšim po kategorijah, v vrečke vseh tekačev so spravili domače dobrote, z žrebom pa so razdelili še številne dodatne nagrade, za več kot polovico udeležencev.« Zmagovalka je opazila, da je bila tokrat ob progi kakšna okrepčevalnica manj kot običajno, a je to ni motilo. Ko so ji med tekom sporočili, da vodi, ni bila prav prepričana, da je to res, a ko se je to sporočilo začelo ponavljati, je začela verjeti v zmago in si jo na koncu tudi priborila, čeprav tako dolge proge že dolgo ni pretekla. »A sem se na cilju dobro počutila«. Drugi mesti sta osvojila Uroš Vodopivec, ki spet trdo trenira in se zna letos uvrstiti v reprezentanco, in Saša Bevk Iz Novakov pri Cerknem, sicer kolesarka. Po naši evidenci je bil to njen prvi tekaški nastop in v PGT je dobrodošla okrepitev konkurence mlajših veterank. Tretja sta bila Marko Krišelj, nogometaš iz Kranja, in še ena veteranka, Urša Trobec.
Izidi, absolutno:Moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij:ml. člani: Marko Krišelj
Zmagovalca, Mihaela Tušar in Gašper Bregar.
VJ
|
|
Ultra Trail Vipava 2022 | |
VIPAVA 08 05 |
|
Ultra Trail Vipava, ki ga pripravljata družba Alpe Adria Adventurers in Športno društvo Ultra, Ultra trail Slovenia, pod taktirko Boštjana Mikuža in na ramenih številnih prostovoljcev, še kar raste in se uveljavlja, tako v Sloveniji kot v mednarodnih ultraških krogih. Na izvedbi 2022 je sodelovalo 1200 (1400 prijavljenih) tekačev iz 32 držav. Spoj teka in turizma, ki uveljavlja Vipavsko dolino v svetu, pa tudi Goriško in po novem tudi obmejno Italijo, iz leta v leto dobiva nove razsežnosti. Tekači prihajajo iz vse številnejših koncev sveta, ob tem pa je zanimivo, da pomanjkanje terminov povzroča težave glede udeležbe domačih, slovenskih tekmovalcev. V soboto, na osrednji tekmovalni dan UTV, je v Ljubljani potekal Tek trojk, dogodek s častitljivo, več kot 60-letno tradicijo. Bilo bi nadvse koristno (za oba teka), če bi uspeli najti rešitev tega rebusa, dejstvo pa je, da so trojke gensko povezane z dnevom osvoboditve, 9. majem. In še nekaj. UTV nima težav z izvedbo, ne tekmovalno niti z izpeljavo spremljevalnega programa, je pa vsako leto očitnejša potreba, da poiščejo ustreznejše rešitve za parkiranje vozil udeležencev. Med tistimi, ki stopijo na stopničke, je vse več tujcev, tudi letos pa so bili zelo uspešni domači tekmovalci (ob tekmovalno prevladujočem ŠD Nanos za priprave na trejl veliko naredijo tudi ekipe samega UTV). Iz smetane slovenskega trejla podčrtamo nastope dveh primorskih družin, colskih Tratnikov in idrskih Božič-Frelihov. Marko Tratnik na 50-kilometrski progi ne pozna poraza, tokrat je zmagal že petič, njegova sestra Petra pa ima štiri nastope in prav tako še ni okusila poraza. Marko je tokrat na progi doživljal krizo pri vzponu na Nanos, v zadnjem delu tekme pa si je opomogel in za sabo pustil tako klubskega kolega Aleša Žontarja kot Marjana Zupančiča, inox veterana iz že kar legendarnega gorskotekaškega kluba Papež. Petra je bila na cilju še zelo pri močeh, predvsem pa je bila dobre volje, kajti potek tekme ji vliva optimizem za nadaljevanje sezone; ta se utegne zaključiti z nastopom na svetovnem gorskotekaškem in trejl prvenstvu na Tajskem. Sledila ji je letos odlično razpoložena Martina Potrč, pravi vrelec dobre volje. Spomnimo, tek na 50 km, poimenovan po rimskih gladiatorjih (zgodba UTV je zgodba o bitki rimske vojske pri Mrzli reki), je štel za državno prvenstvo. Na stotici sta s konkurenco pometla partnerja Jan Božič in Nina Frelih, ter tako izenačila dosežek Tratnikov. Se pa Tratniki lahko pohvalijo še z odličnim nastopom Nadje, Markove boljše polovice, ki je na 30 km zasedla sedmo mesto. Zgled deluje v obeh družinah, še nekaj potrpljenja in videli bomo, kaj zmore naslednja generacija … Navijati že znajo, da se kar kadi. Kralj in kraljica UTV 2022 sta Anže Sobočan, domačo publiko je navdušil drugi Andi Mamič, in Čehinja Martina Dvorakova, zmagovalca na 170-kilometrski progi. Mimogrede: na vipavskem Placu je naša kamera ujela smučarko Meto Horvat, ki je v teh dneh smuči zamenjala za kolo, v Vipavo pa je skočila pogledat svoje gorskotekaške kolege.
Izidi, absolutno:170 km, moški:
Ženske:
100 km, moški:
Ženske:
50 km, moški (za DP):
Ženske:
30 km, moški:
Ženske:
13 km, moški:
Ženske:
Petra in Marko Tratnik, nepremagljiv dvojec.
Nina Frelih v Podnanosu.
Zmagovalka na 30 km Špela Gonza.
Kralj Vipave Anže Sobočan, zmagovalec na 170 km, in Boštjan Mikuž.
Fotogalerija na FB je na:
https://www.youtube.com/watch?v=W20ZcByPfn8
VJ
|
|
18. Bubin tek | |
COL 24 04 |
|
Društvo Trillek je na volilni dan izpeljalo 18. Bubin spominski gorski tek na Javornik. Med 50 tekači sta na 8,8-kilometrski progi s 530 metri vzponov slavila domača favorita, Petra in Marko Tratnik. Organizatorji so najprej poskrbeli za primerno vreme, nato pa še za vse ostale podrobnosti po utečenem protokolu. Deževalo je ves sobotni popoldan, ponoči in še dve uri pred startom, potem se je moča uvidevno ustavila in se je celo prikazalo sonce, tako da so bili tekači mokri samo od pota. In kmalu po razglasitvi izidov na Colu se je dež spet vrnil. Med moškimi sta se za zmago borila predvsem prijatelja in klubska kolega Marko Tratnik in Simon Alič. Marko je bil uspešnejši od starejšega Simona, vpisali mu bomo deveto zmago na Javorniku, medtem ko je Simon ostal pri sedmih. Sedmo zmago si je priborila tudi Markova sestra Petra. Med moškimi je bil tretji Gorenjec Uroš Rozman. Klementina Lemut je povedla, strmina pa ji ni šla dobro od nog, morda zato, ker se zadnji čas pripravlja bolj na daljše proge. Po drugem kilometru je tako šla naprej Petra in si do cilja pridelala skoraj dve minuti prednosti. Tretja je bila, presenetljivo pred Anjo Mikuž, boljša polovica Marka Tratnika, žena Nadja, ki je doslej še nismo videli teči na tekmah PGT (očitno tekaška blagovna znamka Tratnik širi svojo ponudbo). Petra in Marko sta bila na startu v dvomih, kar zadeva njuno pripravljenost. Pozimi se s »suhim« tekom nista ukvarjala, a je za njima veliko kilometrov smučarskega teka, na pomlad pa tudi turne smuke – a preizkušnja na Javorniku je vendarle nekaj drugega. Na podelitvi priznanj pa sta bila zadovoljna, uspeh je dober znak za prihajajočo vipavsko tekmo na 50 kilometrov, na katero se zadnje čase intenzivneje pripravljata. Nadaljevanje sezone jima zna prinesti zanimive preizkušnje, denimo julijsko evropsko prvenstvo v Španiji in novembrsko svetovno prvenstvo na Tajskem, če bosta na dolgih progah uspela svojo pripravljenost dvigniti na primerno raven. Javornik sta tokrat, po skoraj petmesečni tekmovalni pavzi, premagala hitreje kot lani, kar je že dober znak. Letošnja trikratna zmagovalka Varineja Drašler in Klara Močnik sta dan prej nastopili na državnem prvenstvu v gorskem teku v Hrastniku, tako da sta colsko tekmo izpustili (na DP pa sta bili uspešni, Varineja je bila druga med članicami, Klara pa je med mladinkami zmagala). Olimpijec Danilo Pudgar je zmagal v najstarejši kategoriji. Tudi tokrat je sejal dobro voljo, čeprav je – po lastnih besedah – na progi »drobencljal«. Povejmo, da si bo Danilo v kratkem naložil sedmi križ in za zdaj kaže, da ga bo dobro nosil. Tekači so bili deležni običajne pogostitve, tokrat so jim organizatorji (ob testeninah in že tradicionalnem ajdovskem sladoledu) namenili darilca v obliki avtohtonih sirov in salam. Razveseljivo hitra je bila razglasitev izidov, vzdušje pa je bilo prijetno, domače.
Izidi, absolutno:Moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij:ml. člani: Lucijan Zalokar (Kladivar Celje)
Najhitrejši moški.
Najhitrejše ženske.
Izidi, moški.
Izidi, ženske.
AL, VJ, foto: Milan Žgavec
|
|
21. Gradiški gorski tek | |
GRADIŠČE PRI VIPAVI 18 04 |
|
Na 21. Gradiškem teku, ki velja za pokal PGT, sta slavila Simon Alič in Varineja Drašler. Teklo je 82 odraslih in rekordnih 36 otrok, med udeležence pa lahko prištejemo še devet pohodnikov – in pridemo do števila 127, enega najvišjih v vseh letih Gradiškega teka. Na velikonočni ponedeljek si je sonce prizadevalo ogreti prizorišče tretjega letošnjega teka PGT, ki ga je pripravila utečena ekipa TD Burja pod vodstvom Darka Hrovatina, a sprva ni bilo uspešno, šele po vrnitvi tekačev v dolino se je ozračje nekoliko otoplilo. Zanimivo, v Gradišču so bili od tekačev najzgodnejši Gorenjci z mini navijaško skupino. Med njimi je bil Simon Alič, ki ga na prvih dveh letošnjih tekih (Gaberje, Sabotin) zaradi zdravstvenih težav nismo videli, na tretjem pa je ponovno dokazal, kako močan je. Na Vipavsko je sicer prišel tudi Miran Cvet, zmagovalec Sabotina, a je pred startom ugotovil, da je bilo upanje na nastop zaman, kajti noga ga je, ko je prišel iz avtomobila, opozorila, da še ni nared. Simon je tako vpisal svojo 63. zmago na PGT po letu 2010, sledil pa mu je stalni reprezentant Gašper Bregar. Za Gašperjem je bil na cilju njegov klubski kolega iz KGT Papež David Vogrin, četrti je bil Uroš Rozman, še en od Gorenjcev, ki z veseljem hodijo na primorske teke, peti pa najboljši tako rekoč domačin Jan Batagelj z Goriškega, ki se je razveselil uspešnega nastopa po kar dveh desetletjih tekaške pavze, kot je povedal. Visoko, na 15. mesto je pritekel 14-letni Luka Rodman; namesto otroške si je tokrat izbral člansko konkurenco. Med dekleti se je tretjič letos ponovila zmagovalna kombinacija Varineja Drašler – Klara Močnik na prvih dveh mestih, na tretjem pa se jima je pridružila Anja Mikuž. Varineja je osebni rekord popravila tudi tokrat, to je bil njen dnevni cilj – ob zmagi, seveda. Seznam prvih mest v PGT je že dolg, to je bila njena že 18. zmaga. Klari se pozna trening pod vodstvom Jošta Lapajneta. Vse hitrejša je, medtem ko je na prvih dveh letošnjih tekih za Varinejo zaostajala približno tri minute, je bil tokratni zaostanek dvominuten. V ženski konkurenci omenimo še Pavlino Margon, pred leti serijsko absolutno zmagovalko Primorskih pokalnih (ravninskih) tekov. Zmagala je v svoji kategoriji, uspešna pa sta bila tudi njena otroka Izak in Ivana.
Najhitrejši trije na cilju.
Varineja je zmagala tudi na tretjem letošnjem teku.
Izidi, absolutno:Moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij:ml. člani: Lucijan Zalokar (Kladivar Celje) Vsi izidi so na: Fotogalerija je na Facebooku:
VJ
|
|
8. Gorski tek na Sabotin | |
SOLKAN 20 03 |
|
Miha Repič, ki pripravlja gorske teke na Sabotin (in druge teke na Goriškem), je osmi tek, kot kronometrski vertikal, na Sabotin izpeljal z ekipo Kajak kluba Soške elektrarne in v sodelovanju z novogoriško mestno občino. Zmagala sta Miran Cvet in Varineja Drašler, oba z rekordoma. Organizatorji so razdelili tudi kakšno medaljo, ki je ne bi smeli (takšno je mnenje vašega poročevalca). V seznam izidov so namreč vnesli starejše deklice, katerih kategorija sodi med mladinske, ne pa članske teke. Pri ženskah bi morali razglasitev začeti (ali končati) z mlajšimi članicami, in med najmlajšimi dekleti je bila najboljša Klara Močnik. Ampak zapisano je zgolj neuradno mnenje Ljudstva tekačev, počakajmo na uradne izide, ki jih bodo koordinatorji PGT objavili na svoji spletni strani. Priznanja je pomagal deliti novogoriški podžupan Simon Rosič, ki je opozoril na dodatno vrednost tekov na Sabotin, za katero z vpletanjem zgodovinskih, čezmejnih in drugih elementov vedno z občutkom poskrbi Miha Repič. Naslednji tek iz serije PGT 2022 bo gorski tek v Gradišču pri Vipavi, na velikonočni ponedeljek (18. aprila).
Izidi, absolutno:Moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij:ml. člani: Andrea Sdravlig ml. članice: Klara Močnik
Najhitrejša šesterica na Sabotinu, levo Simon Rosič, desno Miha Repič.
Fotogalerija na Facebooku: https://photos.google.com/share/AF1QipOmWrrtmCfpBngjsKemGuPAv32Y9HHt0NhWOp59Lre5f5G9R2c7D0a5iC7UFZrr6w?hl=sl&key=SXpINlZ2RngzenR2S1hmd3pfM3o1X3BFcDFSX3NB Kronometer Sabotin 2022 - YouTube
VJ
|
|
Dušan Mravlje bo tudi letos spodbujal istrske maratonce | |
ISTRA 11 03 |
|
Ultramaratonec Dušan Mravlje, letos je napolnil 69 let, ni samo legenda svetovnega ultra maratona, temveč tudi eden najzvestejših spremljevalcev Istrskega maratona. 10. aprila bo v Strunjanu sedmič spodbujal maratonce na osmem Luka Koper Istrskem maratonu in jim ponujal požirek piva (in seveda vode, ki je na maratonskih okrepčevalnicah nikoli ni preveč). Z izjemo virtualnih izvedb IM je Dušan vedno stal ob progah, včasih za maratonce, drugič za polmaratonce, pa tudi za tekače na četrtinki maratona. Pobudniki in organizatorji njegove neformalne okrepčevalnice pri strunjanskem avtokampu, poimenovane Okrepčevalnica pri Mirjani, Dušanov stil, so upravljalci Gostilne Strunjan, Mirjana in Tomo z družino, spletni portal Ljudstvo tekačev – in seveda Dušan, ki nikoli, niti po izteku profesionalne tekaške kariere, ni izgubil naklonjenosti do teka, svoje navade, za marsikoga bizarne, a dolgoprogašem povsem samoumevne, da med tekom in po njem z veseljem zvrne vrček piva, pa se prav tako ni nikoli znebil. Niti danes, ko se bliža sedmemu križu, a vsak dan še vedno odteče nekaj deset kilometrov in redno pohaja po svojih gorenjskih planinah. Izdeluje pa tudi odlične klobase in rad kuha – Ani Roš pa za zdaj še ne namerava konkurirati, zadovoljen je z domačim kuhinjskim okoljem in najbližjimi odjemalci njegove kulinarike. V nedeljo, 10. aprila, bo Gostilna Strunjan ob 11. uri na progi za maratonce (tokrat samo zanje), na 30. (približno) kilometru proge, uredila improviziran šank s ponudbo vode in piva, ki bo odprt štiri ure, v času, ko se bodo maratonci po startu v Ankaranu ob 9. uri borili za pravočasen prihod v cilj v Kopru do 15. ure (časovna zapora na cilju bo šest ur). V razpisu maratona je proga pravilno opisana, le skica je na delu strunjanske trase zavajajoča: maratonci glavne ceste Izola-Portorož ne bodo prečkali pri krožišču, kjer bi morali ustavljati promet, temveč bodo glavno prometnico obšli skozi podvoz, tako kot vselej doslej. Torej: po Parencani bodo iz Izole pritekli do podvoza (mini predora), po stotih metrih dosegli Mravljetovo okrepčevalnico, zavili desno in mimo avtobusnega postajališča nadaljevali okrog strunjanske lagune. Po treh kilometrih bodo s strani Salinere pritekli nazaj do Mravljeta in skozi podhod nadaljevali proti Izoli in cilju v Kopru. To med drugim pomeni, da bodo osvežitve Okrepčevalnice pri Mirjani lahko deležni dvakrat. Dušan bo tekače spodbujal, z njim se bodo lahko fotografirali, vse skupaj pa bo povsem neformalno, neuradno, vsi, ki se bodo odločili za znano češko pivo, bodo to počeli na lastno odgovornost. Še vsakokrat doslej so bili tekači navdušeni in Dušanovo sodelovanje je bilo neredko ena pomembnejših postavk pri odločanju: IM da ali IM ne … Za osmi IM se po sedanji ceni 37 evrov lahko prijavite še do 24. marca (kasneje 50, podatek velja za individualce). Tačas je prijavljenih približno 200 maratoncev, torej je na voljo še 100 mest. Več na: Razpis - Istrski Maraton (istrski-maraton.si)
Pobudo Dušana Mravljeta, enega od dveh Zemljanov, ki so pretekli Avstralijo, Severno Ameriko in Evropo (ker je IM primorski tek, dodajmo še, da je bil Dušan zmagovalec prvega primorskega in slovenskega maratona v Bovcu), tudi avtorja knjige Tek – moja norost, smo leta 2014, pred prvim Istrskim maratonom, na spletni strani Ljudstva tekačev predstavili tako.
VJ
|
|
Tek na Tabor in zaključek PGT 2021 | |
GABERJE 06 03 |
|
Tekaški prijatelji Primorskih gorskih tekov se na tekmi tega pokala niso srečali od 10. oktobra lani (Nanos). Vipavsko TD Burja jih je na prvo tekmo sezone 2022 povabilo 6. marca, odzvalo pa se je 51 odraslih in šest otrok. Zmagala sta Gorenjec Uroš Rozman in Vrhničanka Varineja Drašler. Razdelili so tudi priznanja za sezono 2021, absolutno sta slavila Mihaela Tušar in Simon Alič. Temperatura ni bila ravno prijazna, pa tudi burja je nagajala – zlasti tekmovalcem iz peresne kategorije, med katere sodi Varineja Drašler: »Domačini pravijo, da takšna burja skorajda ni omembe vredna, ampak vedeti moramo, da imajo Vipavci malo drugačne kriterije, kot jih imamo mi drugi.« Kakorkoli, vsi so prišli na cilj, vseh 51, na krajši progi pa so jim sledili otroci. Med šesterico naraščajnikov smo (če spomin ne vara) najhitrejša, tako med deklicami kot fanti, prvič videli na tem teku. Število otrok je sicer porazno nizko, a pohvaliti velja delo šampionke Lucije Krkoč z mladimi. V Gaberje je pripeljala člana ŠD Nanos Luko Rodmana in Emo Vodopivec. Njuni zmagi sta bili prepričljivi, Rodmanu ni bil kos niti tolminski Luka, Močnik (res pa je, da je član AD Posočje leto mlajši). Ema je še mlajša deklica, letnik 2011. Zanimivo: kar polovica mladih tekačev nosi priimek Močnik. Nam bodo v prihodnjih letih skuhali kakšen vrhunski močnik? Razmeroma skromno število odraslih ni bilo ravno pogodu šefom PGT, zdi se, spraševali so se, koliko je še smiselno v zaključno prireditev, ki vedno spremlja tek na Tabor, vlagati toliko naporov. A to ne pomeni, da bodo odnehali, preveč je tekačev, ki njihovo delo visoko cenijo. Dovolimo si komentar: razmere, v katerih smo se znašli, ko se je obremenitvam covida pridružila vojna v Ukrajini, z vsemi negotovostmi in strahovi, ki to dvoje spremljajo, niso nič kaj prijetna popotnica tekačem, kljub temu, da tek lahko človeka razbremeni in mu dvigne življenjsko energijo. Razpoloženje v Gaberju sicer ni bilo vrhunsko razposajeno, a dovolj optimistično za domnevo, da smo na začetku dobrega tekaškega leta. Organizatorji so za leto 2022 pripravili kar 20 tekov, bogata je izbira različnih značilnosti prog, PGT 2022 so zelo privlačni. Predsednik društva PGT Ivo Kete, ob Klavdiju Čendaku motor pokala, je ob pregledu ponudbe tokrat dodal še en tek, ki ga v našem poročanju iz Podrage še ni bilo na seznamu, vertikal Rezija. Tačas podrobnosti še niso znane, a tek naj bi se ne premikal daleč stran od začetka julija, štel pa bo za udeležbo, tako kot jesenski drugi mini vertikal na Sabotin z italijanske strani. Med moškimi je manjše presenečenje na vrhu tretje mesto mladega, obetavnega (letnik 2004) Filipa Jerale, zmagovalec Uroš pa je svoj doslej najboljši čas shujšal za več kot pol minute. Pri ženskah zmaga Varineje, Vari je ena od tekačev, ki so najbolj pogrešali družbo udeležencev PGT, najbrž je tudi ta dejavnik prispeval k nedeljski zmagi – in tudi ona je osebni rekord popravila za dobre pol minute. Klara Močnik (letnik 2007), njen trener je Jošt Lapajne, sicer za Varinejo še precej zaostaja, a je pripravljena za hujšanje časov marsikaj žrtvovati. V nadaljevanju sezone utegne biti zanimivo merjenje Klare in Gaje Leban Jež, ki je na dan gabrške tekme tekla v Italiji in je prišla na slovesnost ob zaključku sezone z nekaj zamude (mlada ekipa Leban Ježevih je bila tudi tokrat najuspešnejša družina med zbiralci priznanj). Lani absolutno najboljša Varinejo in Elis Filipiča sta zamenjala Mihaela Tušar in Simon Alič. Simona je tokrat doma zadržala bolezen. Nič novega, tako kot v dobrih starih časih, lahko si oddahnemo vsaj na tej točki, če nas že drugi problemi tako morijo. Dežurni statistik in poročevalec Ljudstva tekačev Anej Likar je priskrbel podatke o njunih prvih mestih: Mihaela osemkrat, Simon šestkrat. Podatka veljata za obdobje 2010-2021, če pa kdo premore podatke še o zmagovalcih v letih pred 2010, jih bomo z veseljem objavili. Anej je pripravil tudi seznama prvih petih žensk in moških v obdobju 2010-2022 (vključno s tekom, a katerem pišemo). Med moškimi vodi Simon Alič (62), sledijo pa Marko Tratnik (23), Simon Strnad (13), Miran Cvet (12), Jošt Lapajne (10). Med ženskami vodi Mihaela Tušar (30), sledijo pa Petra Tratnik (21), Varineja Drašler (17), Daniela Da Forno (16), Ana Čufer (14). Naslednji tek iz serije PGT 2022 je solkanski kronometer vertikal Sabotin 20. marca.
Izidi teka na Tabor, absolutno:Moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij:ml. člani: Filip Jerala Pokalna tekma s hendikepom (Gradišče):Moški:
Ženske:
Absolutno PGT 2021:Moški:
Ženske:
Najboljši v PGT 2021.
Luka Rodman, zmagovalec med dečki.
Ema Vodopivec, zmagovalka med deklicami.
Fotogalerija na Facebooku: Video na YT:
VJ
|
|
Primorski gorski teki 2022 | |
PODRAGA 09 02 |
|
V Podragi pri Podnanosu so se 9. februarja 2022 sestali koordinatorji in organizatorji Primorskih gorskih tekov. Z okrnjeno sezono 2021 se niso veliko ukvarjali, o njej bodo tekačem poročali na zaključni prireditvi, ko bo ta mogoča, osredotočili so se na sestavo tekaškega programa PGT 2022, v upanju, da ga epidemija covida-19 ne bo spreminjala v tolikšni meri kot lani. Tačas seznam zajema 19 tekov, ni pa izključena še kakšna sprememba.Vsi napovedani teki bodo prinašali točke, z izjemo vertikala na Sabotin z italijanske strani, če bodo italijanski organizatorji ta že za lansko jesen napovedani tek uspeli izpeljati (večina tveganja je povezanega z epidemiološkimi razmerami v sosednji Italiji). Ta tek še ni na seznamu. Za udeležbo in točke v absolutni konkurenci bo, če bodo izpeljani vsi predvideni teki, štelo 10 tekov, za točkovanje znotraj posameznih kategorij bodo veljale uvrstitve na 12 tekih. V Podragi so svojo kandidaturo za sodelovanje v PGT v prihodnjih letih napovedali organizatorji tekov iz Drežnice. Letos bodo (izven PGT) 11. junija pripravili gorski tek iz Drežnice na Krn (1600 v/m), v načrtu pa imajo še otroški tek ter članska teka na 10 in 20 km. Seznam tekov PGT 2022:Tek na Tabor (Gaberje), 6. marca. Tek je bil prestavljene z novembra 2021. Start članskega teka bo ob 10.00, mladinskega ob 10.45. Tek je namenjen članom in mladini (Č+M). Po teku bo zaključna prireditev PGT 2021. Mini vertikal na Sabotin (Solkan), 20 marca. To bo tudi tokrat kronometer. Napovedanih je nekaj (manjših) sprememb, bodite pozorni na podrobnosti razpisa. Start bo ob 10.00. Za Č. Gradiški tek (Vipava), 18. aprila. Za Č+M. Bubin tek (Col), 24. aprila. Za Č. KBK trejl (Hotavlje), 21. maja. Za Č. Tek na Špičasti vrh (Zadlog), 29. maja. Za Č+M. Tek na Ratitovec (Železniki), 5. junija. Za Č+M. Tek na Malo goro (Kamnje), 12. junija. Za Č. Podbrdo Trail Running (GM4O, Podbrdo), 18. junija. Za Č+M. Tek čez Veliko Gradišče (Vrhpolje), 26. junija. Za Č+M. Tek po Šentviški planoti (Ponikve), 3. julija. Za Č+M. Trejl na Bevkov vrh (Jazne), 24. julija. Za Č+M. Vertikal Porezen (Cerkno), 30. julija. NOV TEK, 1300 v/m, 7,4 km, start v Cerknem, cilj pri koči na Poreznu, kjer bo tudi razglasitev. Za Č. Tekaški vzpon na Široko (Most na Soči), 15. avgusta. Za Č+M. Hg Trail (Idrija), 19. avgusta (petek). Za Č+M. TUDI POKALNA TEKMA PGT 2022. Tek na Črno prst (Podbrdo), 3. septembra. Za Č. Tek na Angelsko goro (Otlica), 11. septembra. Za Č+M. Tek na Hleviše (Idrija), 24. septembra. Za Č+M. Tek na Nanos (Podnanos), 9. oktobra. Za Č+M.
Zaključna prireditev PGT 2022 (Gaberje), 4. decembra. Tek na Tabor bo za PGT 2023. Za Č+M.
Termini PGT 2022 se praviloma ne prekrivajo s termini tekov v okviru slovenskega gorskotekaškega združenja, na tem seznamu so štirje primorski teki: Ratitovec, GM4O, Hg Trail, Črna prst.
Že nekaj let seznami PGT nastajajo v Podragi.
Koordinatorja Klavdij Čendak in Ivo Kete (levo).
VJ |
|
Razglasili najboljše gorske tekače 2021 | |
KAMNIK 28 01 |
|
V kamniškem kulturnem domu so 28. januarja 2022 na tradicionalnem srečanju slovenskih gorskih tekačev, v izvedbi Združenja za gorski tek pri Atletski zvezi Slovenije, pregledali lansko sezono, napovedali glavne dogodke sezone 2022 v Sloveniji in tujini ter razglasili najboljše tekače leta 2021. Med člani in članicami sta naslova najboljših osvojila Nuša Mali in Timotej Bečan. Udeležence, zaradi pandemije jih je bilo nekaj manj kot običajno, je pozdravil kamniški župan Matej Slapar, tudi tokrat je bil prisoten predsednik Atletske zveze Slovenije Roman Dobnikar, WMRA je zastopal sekretar Tomo Šarf. Dogajanje je bilo podrejeno varstvu pred covidom-19, kljub temu pa se zbor ni iztekel brez – čeprav mini – tradicionalne pogostitve, priložnostno sladico je spekla vnukinja predsednika Združenja Dušana Papeža Lara Potokar. Dobnikar je predstavil knjigo o stotih letih slovenske atletike Sledi odličnosti, poudaril je v ten predvolilnem času aktualno sporočilo, da šport ljudi nikoli ni razdvajal, temveč jih je združeval. Papež je orisal lansko sezono, ki je ostala brez slovenskega pokala, kljub oteženim razmeram pa so izpeljali prvenstva za vse starostne kategorije in se z najboljšimi tekmovalci udeleževali tudi mednarodnih tekem ter tako omilili tovrstno pomanjkanje, vključno z odpovedjo evropskega in svetovnega prvenstva. Sezona 2022 bo – če bo šlo po sreči – prinesla deset domačih tekaških dogodkov in vrnitev tekem (preimenovanega) slovenskega pokala. Aprila se bo začelo s tekom k sv. Primožu, v oktobru končalo z mednarodno tekmo na Šmarno goro. Predsednik Združenja je med drugim napovedal kandidaturo Tomota Šarfa za mesto predsednika svetovnega združenja, ki po novem združuje gorske in trejl tekače. Udeleženci zbora v Kamniku so imeli priložnost iz prve roke izvedeti novice iz WMRA. Šarf je potrdil Papeževe besede, na februarskem kongresu WMRA bo kandidiral za predsednika, saj Jonathan Wyatt ne namerava ponoviti svoje kandidature. Kaže, da bo Šarf edini kandidat, zato je zelo verjetno, da bo s kandidaturo uspel. Ena prednostnih nalog njegovega predsedovanje bo utrditev povezovanja gorskih in trejl tekačev, v prvi vrsti izpeljava evropskega (julija) in svetovnega (novembra) prvenstva s tekmami obeh specialnosti. Letos bo evropsko v Španiji, svetovno pa na Tajskem. Šarf se je s Tajsko že precej ukvarjal, v času priprav na prvi (kasneje odpovedani) termin SP. Slikovito je opisal tamkajšnje razmere, bujno in darežljivo rastje, a tudi težko prehodnost tajskih gozdov, povsem neprimerljivih z evropskimi. Tajska gorskega teka tako rekoč ne pozna, a Šarf je prepričan, da bo prvenstvo zelo zanimivo za udeležence in da ga bodo izpeljali uspešno. Šarf je v svojem nastopu napovedal bitko za uvrstitev gorskih in trejl tekov na olimpijske igre v Los Angelesu leta 2028: »Ni nemogoče, da bo gorski tek na sporedu olimpijade že čez sedem let!« Seznam tekov pod okriljem WMRA bo kmalu objavljen na spletni strani svetovnega združenja. Tekme za svetovni pokal bodo z eno samo izjemo (Peru) iz zdravstvenopreventivnih razlogov izpeljali v Evropi, kar bo logistično ugodno za slovensko ekipo, dobra novica pa je tudi napoved, da se bo pokal znova končal na Šmarni gori.
Koledar tekem pod okriljem Združenja za gorske teke pri AZS v letu 20221. 26. 3. Tek k sv. Primožu
3. 23.4. Hrastnik trail 4. 7.5. Vipava trail 5. 5. 6. Tek na Ratitovec 6. 11.6. Rogla trail 7. 18.6. GM4O Podbrdo 8. 20.8. HG Trail Idrija 9. 3.9. Tek na Črno prst 10. 1.10. Tek na Šmarno goro Tekmovanje za pokal Slovenije gorskem teku se preimenuje v Pokal Slovenije v gorskem in trail teku. Tekmovanja po kategorijah vsebujejo naslednje število tekem: člani in članice 6 tekem, štejejo 4 najboljše uvrstitve; mladinci in mladinke 5 tekem, štejejo 3 najboljše uvrstitve; U12, U14 in U16 4 tekme, štejejo 3 najboljše uvrstitve; veterani in veteranke 5 tekem, štejejo 3 najboljše uvrstitve. Najboljši gorski tekači leta 2021:U12: Kiara Blatnik (ŠD Blanca), Svit Leban Jež (AD Posočje)
Najboljša gorska tekača lanske sezone sta Nuša Mali in Timotej Bečan. Priznanja sta jima predala kamniški župan Matej Slapar in predsednik AZS Roman Dobnikar.
VJ
|
|
Istrski maraton 2022 | |
KOPER 09 12 |
|
Društvo Istrski maraton sporoča, da so odprli prijave na Luka Koper 8. Istrski maraton. Objavljamo njegovo tiskovno sporočilo. "Po dvoletnem premoru, v katerem smo svoje delovanje prilagodili razmeram in organizirali dva virtualna tekaška dogodka, člani Istrskega maratona ponovno vihamo rokave. Pomlad se hitro približuje, z njo pa dolgo pričakovani Luka Koper 8. Istrski maraton. S 1. decembrom 2021 smo odprli prijave na Luka Koper 8. Istrski maraton, ki ga bomo pripravili 9. in 10. aprila 2022. Tokratna gostiteljica glavnega prizorišča prireditve bo Mestna občina Koper. Tekači se lahko prijavijo na spletni strani https://istrski-maraton.si/. Pri prijavi lahko izbirajo med maratonom, polmaratonom in rekreativnim tekom. Kraljevske razdalje, maratona, se bodo tekači lotili v Ankaranu, pot bodo nadaljevali do Strunjanskih solin in v cilj pritekli na glavnem prizorišču v Kopru. Starta polmaratona in rekreativnega teka bosta v Kopru. Polmaratonci bodo s svojo tekaško traso obiskali Izolo in na cilj pritekli v Kopru. Rekreativni tekači bodo z 10-kilometrskim tekom po Kopru obujali spomine na traso, ki jo je ponudil 1. Istrski maraton. Razpisanih je 2.500 prijavnih mest. Število udeležencev je omejeno, za rekreativni tek je na voljo 1.100, za polmaraton 1.100 in za maraton 300 prijavnih mest. Prireditev bo prilagojena zdravstvenim razmeram in v skladu s takrat veljavnimi ukrepi. Več informacij je na voljo v razpisu na spletni strani https://istrski-maraton.si/. Kapkovi otroški teki bodo potekali v soboto, 9. aprila 2022, prijave bomo sprejemali od februarja 2022 dalje. Že sedaj z veseljem vabimo prostovoljce, da se nam pridružijo ter prireditev obogatijo s svojo srčnostjo, gostoljubnostjo in posebno energijo, ki krasi to prireditev in je nenadomestljiv del istrskega tekaškega praznika. Prijavnica za prostovoljce je na voljo na naši spletni strani."
|
|
23. Gorski tek na Nanos | |
PODNANOS 10 10 |
|
23. izvedba Gorskega teka na Nanos (spominski tek Fabjana Furlana) je bila okrnjena, brez otroškega teka, kateremu so se organizatorji iz PD Podnanos odrekli zaradi slabih epidemioloških razmer. Teklo je 43 moških in 15 žensk, ki so se pomerili na standardni progi, dolgi slabih šest kilometrov, z nepolnimi 700 višinskimi metri. Zmagala sta Miran Cvet in Lucija Krkoč, Lucija je bila z izboljšanim rekordom junakinja dneva. Dan je bil hladen, sonce se je pokazalo le za krajši čas, kraljevala je burja (ni bila tako zoprna kot v Tržaškem zalivu, kjer so na Barkolani odpovedali tekmovanje v večini jadralskih razredov), a tekače je varovalo gozdno zavetje, vzpon pa jih je prijetno grel. Tekači so na cilju lahko preizkusili ponudbo Eko koče, prej lovske, ta je pod novo upravo (Eko in tudi Vojkove koče) razširila svojo kulinariko, razmišljajo še o ponudbi prenočišč. Glede na to, da se je Marko Tratnik odločil za nastop z rolkami na 3. Tinetovem memorialu, obe tekmovanji pa sta potekali istočasno, je bilo na startu teka jasno, da bosta Miranu Cvetu konkurenca predvsem Simon Alič in morda še Stanko Janžekovič. Miran je vlogo favorita odigral brez jecljanja, edini se je spustil pod pol ure, Stanko pa je bil pred Simonom, sicer rekorderjem proge, nekoliko nepričakovano. Leseno medaljo si je priboril Uroš Vodopivec, ki ni še pozabil teči, kljub starševskim opravkom. »Kolikor vložiš, toliko dobiš,« je komentiral, z izidom in uvrstitvijo je bil zadovoljen. Prvo ime tekme pa je bila Lucija Krkoč. Sinka in hčerkico je tokrat pustila doma in se povsem posvetila teku. Po daljšem času je tekla na polno, kar ji je omogočila dobra pripravljenost (njeni treningi zdaj temeljijo na kakovostnem, ne toliko količinskem pristopu). Na cilju je predse spustila samo pet (hitrih) fantov in rekord Klementine Lemut je izboljšala kar za minuto in pol. Z dosežkom je bila prezadovoljna, saj že dolgo na vzponih ni čutila tako dobrih nog. Na vprašanje, ali lahko prihodnje leto pričakujemo vrnitev dosežkov na vrhunsko raven, pa je odgovorila, da preoptimistična pričakovanja ne bi bila na mestu, saj se vse skupaj lahko hitro podre, že po nekaj dneh bolezni … Očitna pa sta njena pripravljenost in volja, da se negovanju forme resneje posveti. Njena naslednja preizkušnja bo štafetni nastop v italijanskem Morbegnu 24. oktobra, kamor se bodo odpravile močne slovenske ekipe. Mimogrede, Lucija je do pred kratkim trenirala na Nanosu drugouvrščeno Varinejo Drašler in piše treninge tretji Anji Mikuž. Na Šmarni gori sta 2. oktobra Lucija in Varineja osvojili prvo in drugo mesto. Organizatorje iz Podnanosa, ki so svoj tek v korona času izpeljali kljub težavam, medtem ko nekateri drugi organizatorji teke odpovedujejo, velja pohvaliti (namesto toplega obroka so zagotovili sendviče, tudi tokrat je bilo na mizi grozdje). To je bil zadnji tek iz serije PGT 2021, saj so vzpon na Sabotin z italijanske strani odpovedali. Tako v letu 2021 preostaja samo še zaključna prireditev v Gaberju, predviden za 28. november. Zaradi pogostih sprememb v letošnjem tekmovalnem letu so uvrstitve v pokalu še v obdelavi, neuradno sta absolutno najboljša Elis Filipič in Varineja Drašler. Na tretjem vzponu rolkarjev (Tinetov memorial) sta bila med 11 udeleženci najhitrejša Marko in Petra Tratnik.
Lucija Krkoč je po zmagi na Šmarni gori na najvišjo stopničko stopila tudi na Nanosu.
Najhitrejši trije moški.Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij:ml. člani: Denis Štenkler (TK Šmarnogorska naveza)
Video je na povezavi:
VJ
|
Stran 4 od 32