|
|
Soline povezalo več kot 1600 tekačev | |
|
SEČA, STRUNJAN 17 03 |
Portoroški ŠKID Jaz sem najboljši je v hladnem in vetrovnem vremenu pod vodstvom Mojmirja Kovača odlično izpeljalo letošnji tek in pohod Povežimo soline, edino bobiče bi lahko hitreje delili. Naslova kralj in kraljica povezovalcev solin sta si z najboljšima časoma prislužila Davorin Cimermančič in Barbara Černič. Organizatorji so našteli več kot 1600 udeležencev te tradicionalne prireditve iz vseh koncev Slovenije in iz sosednjih držav. Poskrbeli so za avtobusni prevoz iz notranjosti Slovenije, tako da – denimo - tekači iz Maribora in Prekmurja niso pokurili preveč bencina. Istra je dišala po pomladi, čeprav je vleklo in je bilo tekačem vsako minuto po koncu teka bolj mraz. A ne za Mojco Pečnik Dessardo in Mojco Ujčič iz tekaškega kolektiva Lucija teče, ki sta si privoščili kopanje v morju. Med sodelujočimi je bila tudi Mariborčanka Helena Javornik. Z njo je bila skupina rekreativcev, ki jih organizira v štajerski prestolnici, in tekla je v njihovi družbi. Za 1. maj jih bo odpeljala na tekaški tabor v Umag. Naslov najpovezovalke si je prislužila Petra Mezinec z Gorjanskega, ker je s seboj pripeljala največ tekaških začetnikov. Vsi začetniki so doživeli krst ter prejeli posebna obeležja in priznanja. Tudi tokrat so za srečo metali sol prek ramena, te morske dragocenosti so si lahko nabrali tudi za domov, etno tržnica z domačimi dobrotami je napolnila roke večine udeležencev, za stotnijo najhitrejših (pri prijavah) pa so po teku pripravili še izlet v Novo vas. Zmagovalka Barbara Černič je doma iz Podlipoglava pri Ljubljani, za Ljudstvo tekačev pa je povedala: »Tek je bil fajn, razmere so bile kar v redu. Lepo je bilo teči, le zdaj je malo bolj mraz.« S taperini (solinarska obuvala) in rožami so nagradili po 11 najhitrejših (tek je bil sicer netekmovalnega značaja in časov niso merili). Ob koncu razglasitve so se zbrali okrog kralja in kraljice, ki so jima namenili kraljevsko oblazinjena stola (na fotografiji). Slišati je, da ŠKID Jaz sem najboljši skupaj s še drugimi organizatorji za prihodnje leto (april) pripravlja še večji tekaški dogodek, Istrski maraton. Kaj več naj bi bilo znano v naslednjih tednih in mesecih.
Izidi:Moški:
Ženske:
|
|
|
|
|
|
2. Kokoš trail 2013 | |
|
BAZOVICA 10 03 |
V nedeljo 10.3.2013 se je v italijanski Bazovici, na še slovenskem etničnem ozemlju, odvijal 2. »Kokoš trail 2013«. Za razliko od prve prireditve pred letom dni, ko je sonce že napovedalo pravo pomlad, je letošnji tek potekal v bistveno drugačnih vremenskih razmerah. Dež je v preteklih dneh dodobra namočil tla, k sreči pa kraški svet, razen na nekaterih odsekih, ni bistveno poslabšal tekaške podlage – še več, dež je stalil sneg na vrhu najvišje točke teka, na Kokoši, in s tem malo olajšal napore na zadnjem vzponu. Kljub deževni vremenski napovedi se je tudi tokrat uresničila ugotovitev poročevalca prejšnjih tekov. Karma tekačev očitno res pozitivno vpliva na vreme, saj je dež ponehal praktično pred tekom, deževati pa je znova začelo takrat, ko je vsaj polovica tekačev že bila v cilju. Kljub temu je organizator prireditve Euromarathon tekačem dal vedeti, da tekma vendarle poteka v deževnem vremenu. Start 14 km dolge proge je za razliko od prejšnjega leta na začetku potekal v drugo smer, skozi borov gozdiček. Steza je bila tam dodobra razmočena, zato barva copat že po nekaj sto metrih ni bila več razločna. Proga je od tu dalje preko lokalne ceste zavila desno do kraškega roba, v vasi Jezero po divjem spustu pripeljala do nekdanje železniške proge v dolini Glinščice in zatem strmo premagala steno. Sledil je spust, raven odsek ter drugi vzpon, kjer je trasa prečkala magistralno cesto Kozina – Bazovica, proga pa je nato tekmovalce peljala še v zadnji, za nekatere že kar dolg klanec (ki je malenkost drugače trasiran) do vrha italijanske Kokoši (približno 670 m). Sledil je samo še blatni spust ter ravni odsek do startno ciljnega prostora nogometnega igrišča Zarja (377 m). Skupaj se je tako nabralo približno 500 višincev. Udeležba se je od lanskega leta bistveno povečala (413 tekmovalcev), tekači s tem najbrž kažejo, da imajo zime vendarle dovolj. Bistveno večje je bilo tudi število slovenskih tekmovalcev, najpomembnejše pa je vendarle sledeče: slovenski tekmovalci so vrnili italijanskim za lanski poraz, saj je bilo zelo lepo pogledati vrstni red prvih treh: 1. mesto: Mitja Kosovelj (58:40), 2. mesto Gašper Bregar (1:00:44), 3. mesto Simon Alič (1:01:52). Med ženskami je 1. mesto prav tako osvojila slovenska tekačica Mateja Kosovelj (1:09:12), 2. pa je bila Aleksandra Fortin (1:11:49). Med prvimi stotimi tekmovalci na koncu najdemo kar 24 slovenskih. Absolutno prvi, Mitja Kosovelj, je takole povzel tekmo: »Nastopil sem s povabilom organizatorja, tekma pa je bila zelo lepa. Mislim, da takih tekem kar manjka. Razmere na progi me niso nič motile. Trenutno se pripravljam na polmaraton v Padovi že čez dober mesec dni, kjer nameram izboljšati osebni rekord«. Gašper Bregar, ki je z lanskega 4. mesta napredoval na 2., pa je dodal: »Glede na to, da je bila proga nekaj metrov daljša od lanske, sem s časom, ki je podoben lanskemu zelo zadovoljen«. Na splošno so si bili tekmovalci enotni v tem, da je trasa proge zelo lepa in razgibana, hkrati pa tudi kar težka. Organizator se je dobro odrezal z okrepčilom, vsak tekmovalec je dobil tekaški rekvizit. Nekaj težav je imel le s pogostitvijo nastopajočih, kar pa je za deževno vreme pričakovano. Kar je najpomembneje: tekmovalci smo domov odhajali vedrih obrazov, tako, da že pogledujemo na »3. Kokoš trail 2014«.
Matej Curk
Rezultati na povezavi.
Nagrade so tako prejemali slovenski tekmovalci/ke: Mitja Kosovelj, Gašper Bregar, Mateja Kosovelj, Saša Rot
|
|
|
|
»Pralnica«
»primorska debata«
Prvi trije
|
|
35. Posoški čezmejni mali maraton | |
|
GORICA 03 03 |
Nedelja je ponudila čudovit sončen dan, kot bi si ga tekači lahko samo želeli. Kakšnih 700 udeležencev goriškega polmaraton (35. Maratonina Isontina Transfrontaliera), drugega letošnjega teka iz serije PPT (veljal je za člansko udeležbo) je uživalo. Teklo je, kot običajno, zelo veliko Slovencev in med njimi Primorcev. Zmagala sta Novogoričan Mitja Kosovelj in Gorenjka, slovenska olimpijka Žana Jereb. Mitja Kosovelj, od letos član KGT Papež, se je pred kratkim vrnil s priprav na Portugalskem, kjer je kilometre nabiral s sestro Matejo. Polovico proge je tekel sam, glede na sedanjo fazo priprav kakšnega posebnega časa ni načrtoval, a je 1:05:01 vseeno nov rekord proge. Takšen začetek sezone je obetaven, na Primorskem ga bomo verjetno videli že naslednji vikend, na Kokoši. S polminutno zamudo mu je sledil Tone Kosmač (Štajerska, K2), tretji pa je bil Kenijec Edwin Kemboi. Pri ženskah se je meril tako rekoč vrh slovenskega teka. Zmagala je Žana Jereb pred Nežo Mravlje in Matejo Kosovelj. Za zmagovalko so težki treningi, pričakovala je nekaj boljši čas (tekla je 1:17:47), a večino proge so dekleta tekla skupaj, v umirjenem tempu. Tomaž Ferjančič iz Podnanosa (ŠD Nanos) že deset let z velikim veseljem prihaja na goriški polmaraton. Tokrat je bil sedmi, dobrih uvrstitev pa mu v desetih letih ne manjka: »Vedno se pripravim na ta tek, ki mi je zelo všeč, je eden najlepših tekov, kar jih poznam. Moj čas se vrti med 1:11 in 1:13, danes sem tekel enega boljših. Razmere so tu običajno idealne za tekače, v teh desetih letih ne vem, da bi imeli samo enkrat slabo vreme. Zdaj pa grem naprej na primorske teke, maja gremo v Skopje – in sezona bo mimo.« Cerkljanka Mihaela Tušar (ŠD Nanos) se je veselila sonca: »Pri nas je še prav ta prava zima, tako da je to letošnji prvi malo hitrejši tek. Doslej sploh ni bilo možno trenirati hitrosti. Res lepo vreme in lep tek!«
V Gorici smo bili priča enemu najhitrejših tekov slepega slovenskega tekača. Sandija Novaka je do izida 1:22:42 vodil (tekača sta povezana s trakom) Roman Kejžar, najboljši slovenski dolgoprogaš zadnjih dveh desetletij, zdaj pa trener skupine vrhunskih slovenskih tekačev. Dan prej, na sobotni večer, so organizatorji Mednarodnega pokala polmaratonov (IHF) v Gorici razdelili priznanja najboljšim v lanski sezoni. Med prejemniki je bil tudi starosta primorskih tekačev Albert Lazar (DLT Filipides), ki se je prireditve udeležil, številni drugi Slovenci pa so ostali praznih rok, saj jim je bila dvakratna pot v Gorico v presledku nekaj ur odveč, presenetljivo pa organizatorji niti v nedeljo, ko so Slovenci pričakovali priznanja, le-teh niso pripravili. Vprašanje je, ali jih bodo sploh kdaj videli, kajti slišati je, da je organizatorjem zmanjkalo sape in da letos tega pokala ne bo več. Po kategorijah ima Slovenija sedem zmagovalcev IHF: Valda Dornik F55, Darko Tomič M30, Stanko Zupan M35, Robert Zrimšek M50, Miro Petrovec M55, Cveto Tavčar M60 in Albert Lazar M75. Srebrna sta Vilma Brešan F50 in Branko Lipnik M65, bronasta pa Vojko Maver M55 in Vladimir Gunjač M60. Valda Dornik (DLT Filipides) je za LT povedala: »Lani mi je šlo kar super, bomo videli, kako bo letos. Danes pa sem tekla po gripi in osmih dneh postelje. Kar vlekla sem se.« Žirovec Cveto Tavčar (ŠD Tabor) ima v vitrini že kar nekaj zmag na IHF in eno slabo izkušnjo: »Zmagal sem, res je, kot vsako leto. Trikrat sem bil prvi, enkrat drugi, enkrat pa so me vrgli ven.« Tekači so dobili felpe, ki se lahko primerjajo s tistimi iz Palmanove izpred dveh let – pohvaljeni. DLT Filipides je prejel nagrado in pokal za tretje mesto med sodelujočimi društvi za množičnost. Pri organizaciji nedeljskega teka, v njegovem središču so bili člani društva Gruppo Marciatori Gorizia, je sodelovalo 15 organizacij, med njimi ŠD Mark iz Šempetra, in 200 prostovoljcev. Prek mikrofona in z letaki so opozorili na prvo izvedbo Unesco Cities Maratona med Oglejem (Aquileia), Palmanovo in Čedadom (Cividale) 1. aprila. Maraton mimo draguljev zgodovine Furlanije-Julijske krajine bo veljal za absolutno italijansko državno prvenstvo in veteransko (master) prvenstvo (povezava). Izidi:Moški, absolutno:
Ženske, absolutno:
Vsi izidi na povezavi.
Mitja Kosovelj v zadnjem delu proge, ko je tekel sam
Več fotografij na povezavi. |
|
|
|
Žana Jereb je tekmicam zgodaj ušla in njena zmaga precej pred ciljem ni bila več vprašljiva
|
|
22. Tek po Panovcu | |
|
NOVA GORICA 24 02 |
Sneg je v nedeljo prizanesel Novi Gorici in vodja organizatorjev Teka po Panovcu Miro Vogrič je ob 7. uri razglasil, da tek bo. Kljub snežnim oviram se je na robu gozda Panovca zbralo več kot sto tekačev (102), ki so odprli letošnjo sezono Primorskih pokalnih tekov. Najhitrejša sta bila Domen Zupan in Neja Kršinar (oba KGT Papež). Presenetljivo veliko je bilo tekačev iz notranjosti Slovenije, svoj pečat je pustila ne preštevilna, vendar nadvse uspešna ekipa Slovenske vojske. Branko Vrečar iz Tacna se je z ženo Andrejo zjutraj na pot odpravil že ob šestih. »Do ceste imamo 200 metrov, kidala sva sneg in pravili so nama, da sva nora, ampak ko sva se prebila do ceste, je naprej šlo brez problemov, sto na uro po avtocesti.« Med tekom ni deževalo, to se je zgodilo šele po koncu letošnje premierne tekaške prireditve – kot se tekačem zelo pogosto dogaja, saj njihova energija menda vpliva tudi na vreme. Proga je bila ne nekaj odsekih zaradi blata zelo spolzka, vendar pa omembe vrednih težav zaradi tega ni bilo. Pripombe so letele na za nekaj minut prezgodnji start, sicer pa so se organizatorji izkazali. Vogrič je razdelil tudi priznanja starejšim udeležencem serije zimskih krosov, dogodek je popestril Marjan Božič iz Vrhpolja pri Vipavi, ki je predstavil svoj z lastnimi rokami izdelani električni avtomobil. Ker tekači sodijo med okoljsko najbolj zavedne ljudi, jih je njegova inovacija pritegnila (več na povezavi). Med vojaki je bil najhitrejši David Rihtarič, tretji absolutno, nekdanji atlet in kolesar. »Prejšnji teden sem tu treniral, zdaj pa prišel še na tekmo, prvo po petih letih. Bilo je super, teren mi ustreza, obutev tudi. Bolj je blatno, boljše je!« je zatrdil David. Najhitrejši Primorec, nekajkrat že zmagovalec Panovca, Tomaž Ferjančič, pa ni bil ravno srečen zaradi izbire tekaških copat: »Blata je bilo precej, vendar – če pogledam po Sloveniji - so tukaj odlične razmere. Obul sem copate brez profila in v blatu plaval. Tekmece sem moral loviti, ko smo bili iz blata, saj so mi ušli. Tudi Zupana sem dohitel, 200 metrov pred koncem sva šprintala in bil je močnejši.« Najhitrejša Primorka, še sveža nova predsednica DLT Filipides, Jana Kotar Ilijaš je izrazila upanje, da zaradi blata ni bilo preveč padcev, »drugače pa je bil tek prav fajn, glede na to, da smo februarja in da je vsepovsod naokrog sneg«. Vogrič je za LT povedal, da so imeli organizatorji tri težave: napoved snega ter razmočeno in razrito progo. Soško gozdno gospodarstvo je namreč po tem, ko so tekači progo pripravili za tekmo, vleklo iz gozda hlode , tako da so morali organizatorji v soboto ponovno pljuniti v roke. Sicer pa je bil Miro z udeležbo zadovoljen: »Glede na sneg po Gorenjski, Dolenjski in Notranjski je več kot sto udeležencev dober podatek.« Največ tekačev sta prispevala DLT Filipides in ŠD Nanos, sledili so jima Kraški tekači. Najstarejša udeleženca sta bila Vipavka Stanka Batagelj in Istran Fabio Ivančič. Fabio je kolege spravil v smeh z naslednjo šalo: »Pravijo, da je nemogoče ženo utišati, otroka umiriti in starca spraviti v tek. Dvoje je možno: ali to ne drži ali pa mi še nismo stari.« In ko so se tekači že razšli, se je malo pred 14. uro v avli novogoriškega dijaškega doma prikazala Ljubljančanka Metka Kenda, premražena in upehana. Zjutraj se je odpravila v Novo Gorico, pri čemer je avto morala pustiti doma. Niti mestni promet ni deloval, zato se je na železniško postajo odpravila peš. A je vlak zamujal, zato se je spravila na avtobus. Pa niti z avtobusom ni šlo bistveno bolje, po dolgih urah cijazenja pa je le prišla do cilja. Tek je zamudila, pokazala pa je, iz kakšnega testa je. Zato se ji tekači priklonimo in ji zaploskajmo! Aplavz si je prislužila prav tako kot najhitrejši tekmovalci, če ne še bolj! VJ IzidiAbsolutnoMoški:
Ženske:
Zmagovalci po kategorijah:Ž +55:Rada Milič (ŠD Kraški tekači)
Vsi izidi:Vsi izidi so na povezavi.
Več fotografij je na povezavi 1 in povezavi 2. Video na povezavi. |
|
|
|
Tako zagrizeno sta se do zadnjega centimetra borila Dragan Nedimović (Portorož) in Robert Petrovčič (AK Pivka, desno)
Metka Kenda (levo) je zamudila tek, vendar prišla do cilja. Z njo je Jana Kotar Ilijaš.
|
|
Tretji gorski tek na Tabor | |
|
GABERJE 06 01 |
Sneg je prvi tek iz serije Primorskih gorskih tekov (PGT) v letu 2013 z decembra prestavil na januar. Organizatorji so s 6. januarjem zadeli pravo spomladansko vreme, pri tem ni trpela niti priložnostna torta za zaključno prireditev PGT 2012 – za mesec dni so jo spravili na hladno, ko so jo odtalili, pa je bila, kot da bi jo naredili istega dne. Prva letošnja zmagovalca sta bila Simon Alič in Jana Bratina. Številna udeležba na eni strani (70 tekačev), po organizacijski plati pa vse tako, kot smo vajeni v gosteh pri TD Burja in ekipi Darka Hrovatina: jota (vipavska juha) s klobaso, domač kruh izpod rok Damijana Čuferja, ponudba kalčkov ... Za drugi del dnevne ponudbe je poskrbela ekipa šovmena Klavdija Čendaka in mravljice Iva Keteja, obdanih z brhkimi dekleti, na slovesni razglasitvi najboljših v sezoni, ki jo je s svojo navzočnostjo počastila članica Olimpijskega komiteja Slovenije in predsednica koprske športne zveze Sonja Poljšak. Za zmagovalca Simona Aliča je bil ta tek prvi v letu: »Ja, to je prvi letošnji tek, nekaj dni pred novim letom smo pa tekli na Kališe. Današnja tekma je bila že skoraj pomladna, na tako lep dan. Ampak marca bo pa precej bolj mraz. Proga je zelo lepa. Začeli smo počasi, ni bilo norenja. Škoda, da konkurenca ni bila močnejša, sicer pa je bila to lepa tekma, čeprav izven prave tekaške sezone. Tačas opravim kakšen daljši tek, še najraje pa grem bolj po gričih in uživam.« Bo gorenjski šampion, član ŠD Nanos iz Podnanosa, tudi letos redno tekel na primorskih tekih? »Načrti so isti kot lani. Prišel bom, ko bom le utegnil, če se datumi ne bodo prekrivali s kakšnimi pomembnimi tekmami. Primorski teki so lepši kot recimo tisti v gorenjskem pokalu. Na Primorskem zelo uživam, ljudje so dobri, tu je prijetno. Imam stalno številko, a si je še nisem dal v glavo, tako da jo pogosto pozabljam doma. Tudi danes sem jo,« se je nasmejal Simon. Med ženskami je prvo zmago v sezoni pospravila Ajdovka Jana Bratina. Bila je hitrejša od lanske šampionke PGT Mihaele Tušar. Jano je v zadnjem klancu začela ogrožati, a je bila proga prekratka za kaj več. »Saj je že čas, da pridejo mlajše,« je komentirala Mihaela, 21 let mlajša Jana pa je povedala: »Nisem poznala proge, tu sem prvič. Približno so mi povedali, kam se gre. Na začetku sem šla v kar dobrem tempu, a ne prehudem, po kakšnih petih minutah sem dohitela Mihaelo in jo prehitela. Dobro mi je šlo, spust je bil super, kar letela sem, v končnem klancu pa sem bila pred cerkvijo že kar malo utrujena. Mihaela se mi je približevala, kaže, da ji bolj ustrezajo daljše tekme.« In kakšni so njeni letošnji načrti? »Lani sem tekla na treh tekmah, letos pa sem vzela stalno številko. Recimo, da se bom trudila, na teke bom prihajal iz zdrave tekmovalnosti. Prvi je bil kar fajn, ni bil sicer pravi gorski tek, ampak bilo je kar luštno.« Za boljšo obveščenost dodajmo podatek, da je Jana lani osvojila srebro na državnem prvenstvu v gorskem maratonu (GM4O) – in da ji očitno ležijo tudi daljše proge. IzidiAbsolutnomoški: 1. Simon Alič (ŠD Nanos Podnanos) 22:51 ženske: 1. Jana Bratina (Ad-Venture.si) 28:32 Zmagovalci po kategorijah:ml. člani: Likar Vsi izidi:Vsi izidi so na povezavi.
VJ
Več fotografij na povezavi. |
|
Ajdovka Jana Bratina ima letos stalno startno številko in se namerava boriti za visoka mesta v pokaluStran 33 od 33
