SOLKAN

01 02
 2014

Na seznamu letošnjih tekov pokala Primorski gorski teki se je znašel tudi 1. Tek na Sabotin, po poteh soške fronte. Premierna izvedba ne bo štela ne za udeležbo ne za točke PGT, če bo tek prestal presojo koordinatorjev tega pokala, pa se bo to zgodilo prihodnje leto.

Teka se je domislil Novogoričan Miha Repič, s predlogom, ki naj bi razgibal sicer vrhunsko kadrovsko zasedeno  novogoriško gorskotekaško sceno (ne pozabimo, da sta prvi imeni slovenskega gorskega teka, Mitja in Mateja Kosovelj, Novogoričana, ob njiju pa premora Goriška še nekaj odličnih gorskih tekačev), a brez gorskih tekov,  je prišel na sestanek organizatorjev tekov PGT, ko so snovali novo sezono . Njegov predlog, da organizira tek na Sabotin, priljubljeno planinsko točko nad Novo Gorico, je bil sprejet, kljub temu, da Repič takrat še ni prav dobro vedel, kako bo sestavil organizacijsko ekipo. A njegova pozitivna energija je prevladala in kmalu je dobil zavetje v DLT Filipides, zdaj formalnem organizatorju.

Tek bo začel serijo gorskih tekov letnika 2014 (prvi iz serije PGT 2014, na Tabor, je bil izveden že konec lanskega leta). Pripravili ga bodo 23. februarja, start je napovedan za 11. uro, prijave bodo začeli sprejemati ob 9.30. Startnina bo 10 evrov, kategorij bo manj kot v točkovanju PGT. Za prevoz  garderobe do vrha Sabotina bo poskrbljeno. Vsi tekači bodo prejeli spominek, najboljši še pokale in nagrade.

Proga je dolga 3,95 kilometra, vzpona je za 480 metrov. Start bo pod cestnim mostom prek Soče v Solkanu, trasa najprej vodi po makadamski kolesarski stezi ob Soči, po 1,8 kilometra zavije na kamnito mulatjero na severni strani Sabotina. Pri okrepčevalnici z vodo se bodo tekači usmerili na planinsko pot proti cilju, ki bo pri karavli pod vrhom. Tik pod vrhom bo proga vodila skozi kaverne, spomin na prvo svetovno vojno. Tekači bodo tekli tudi po strelskem jarku in pritekli na asfalt, ki jih bo po nekaj deset metrih pripeljal v cilj.

V primeru dežja bo dobro imeti obute ustrezne copate. Blata ne bo, težave utegne povzročati spolzko kamenje. Pri teku skozi kaverne bo treba paziti, saj je strop ponekod nižji od stojne višine (ne bo odveč  kapa).

Miho Repiča dobite na tel. št. 068/187-250 in na e-naslovu Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..

Proga Teka na Sabotin.

Višinski profil proge.

VJ

NOVA GORICA

28 12
 2013

Na novogoriških ulicah so zadnjo soboto v letu pripravili 12-urni dobrodelni štafetni tek. Udeležilo se ga je 28 ekip, pretekli so nekaj manj kot 3000 kilometrov, za Varstveno delovni center Nova Gorica so zbrali nekaj več kot 5000 evrov.

Ob letošnjem humanitarnem teku 10 krogov za 10 nasmehov, ki so ga člani društva Vztrajaj - Never Give Up v juniju pripravili v desetih slovenskih mestih, tudi v Novi Gorici, je Tomi Ilijaš, novogoriški poslovnež in ljubitelj teka, napovedal, da se bo lotil priprave podobnega teka, le da bodo tekle štafete, in ga izpeljal ob koncu leta. To se je tudi zgodilo, kljub temu, da je Tomi prezaposlen z izpeljavo zahtevnih projektov podjetja Arctur, kjer je direktor. Mesto vrtnic je tako zadnjo soboto v letu 2013 dobilo dobrodelno tekaško prireditev, ki naj bi postala tradicionalna. V središču ekipe organizatorjev sta bila Tomi, tokrat kot najbolj izpostavljen član novogoriškega Rotary kluba, in njegova žena Jana Kotar Ilijaš, predsednica Društva ljubiteljev teka Filipides. Rotarijancem in filipidesom so pomagali merilci Timinga Poljane, Radio Robin in podjetje Pro Akustik – ter prostovoljci, brez katerih bi prireditve ne bilo mogoče varno izpeljati.

Kaj je ideja Goricatlona? »To je dobrodelni 12-urni tek ekip. V vsaki ekipi je 12 tekačev, ki si vsako uro izmenjajo štafeto,« odgovarja Tomi. Ni pričakoval veliko ekip, vsaj za začetek ne, a se jih je prijavilo kar 28. Teh 12 ur dogajanja na 950-metrski krožni progi, speljani po praznično razgibanem mestu, in v startno-ciljnem prostoru ob stavbi občinske uprave, v za ta letni čas prijetnem vremenu, je bila najboljša možna promocija teka. Sodelovale so tako ekipe odličnih tekačev, izmed katerih moramo omeniti dvakratnega svetovnega prvaka v gorskem maratonu Mitjo Kosovelja in njegovo sestro Matejo, letošnjo zmagovalko svetovnega gorskotekaškega pokala, kot rekreativne ekipe tekačev-pohodnikov, invalidi na vozičkih, hitrohodec, reševalni psi s svojimi vodniki, otroci ...

Domača ultramaratonka Sonja Leskovar je bila edina tekačica v ekipi Manufaktura, v 12 urah je pretekla več kot 90 kilometrov. Aleksandra Fortin je šla na progo kar trikrat, nastopila je za dve ekipi (kar je skladno s pravili tega teka), tekačev z več nastopi pa je bilo še nekaj. Po dolgem času so Goričani lahko videli Mitjevega in Matejinega očeta Edvina spet teči; lahko so se na lastne oči prepričali o tem, od koga sta mlada šampiona dobila tekaške gene. Ekipa 28. december ni bila samo tekaško nadvse uspešna, s svojo sestavo (člani treh klubov) iz trikotnika Nova Gorica-Otlica-Vipava je izbrisala meje in tekmovalnost med klubi; padel je celo »resen« predlog, da se 28. december razglasi za državni tekaški praznik. VDC je sestavil kar štiri ekipe, njegova direktorica Tea Leban je s hojo pridno nabirala kroge.

Tek in misel, da je vredno tudi s tekaškimi copati na nogah prispevati za boljše življenje tistih, ki so imeli manj sreče v življenju, sta združila vrhunske šampione in popolne začetnike. Tek je tako postal žlahtna športna disciplina! Uspeva mu celo to, da si posamezniki na vso moč prizadevajo plačati več, in ne manj, kot je splošno življenjsko pravilo; tekači so namreč za vsak pretečen krog donirali 1, 3 ali 5 evrov (izbirali so med temi tremi možnostmi).

Štafetni tek je bil tekmovalen, na koncu so razglasili dvakrat po tri zmagovalne ekipe, posameznikov pa niso nagrajevali - šteli so samo ekipni dosežki. Najhitrejši so bili člani ŠD Podnanos – K2 Sport s 183 krogi. Vsak od tekačev kluba iz Podnanosa je v povprečju v eni uri pretekel več kot 15 kilometrov. S 169 krogi je bil drugi 28. december, FORTeam pa je nanizal 161 krogov. Pokale je najboljšim izročil župan Matej Arčon (mestna občina je pomagala tudi pri organizaciji). Predsednica Rotary kluba Valentina Pahor je s pokali nagradila ekipe, ki so zbrale največ donatorskega denarja. Zmagal je Arctur (655 evrov) pred Xlabom (474) in Suvel Športom (402).

Mateja Kosovelj je svoje vtise strnila v stavek: »Super prireditev, vesela sem, da sem lahko pomagala, pri tem pa še uživala!« Z njenimi besedami bi se strinjal marsikateri udeleženec Goricatlona.

Na vprašanje, kakšna je bilanca premiernega Goricatlona, Tomi Ilijaš odgovarja: »Bistveno nad pričakovanji. Na začetku smo pričakovali okrog 20 ekip, na koncu pa jih je bilo 28 s 300 tekači. Pretekli smo 3070 krogov, kar znese nekaj manj kot 3000 kilometrov, za VDC Nova Gorica smo zbrali za 4936 evrov donacij glede na pretečene kroge in še približno 200 evrov s prodajo spominkov in donacijami mimoidočih. Skupaj torej več kot 5000 evrov!«

Na tretje vprašanje Ljudstva tekačev, kako bo na zadnjo soboto 2014, pa Tomi ustreli: »100 ekip, 15.000 evrov zbranih donacij!«

Sodelovali so tudi »tekači« na vozičkih.

Svetovni prvak Mitja Kosovelj na dobrodelnem teku v domačem mestu ni manjkal.

Mamica je najprej tekla sama, nato pa po progi popeljala še naraščaj.

Tomi Ilijaš je med vsemi opravki utegnil tudi odteči nekaj krogov.

Direktorica VDC Tea Leban na progi.

Starosta goriških tekačev Albert Lazar je tekel za ekipo Delfin nezaustavljive Alijane Magajne.

Sonja Leskovar je bila »one man band«. Dobila je posebno nagrado, maskoto VDC, muco.

Teka se je udeležilo tudi Društvo reševalnih psov Nova Gorica.

Podrobnosti so na povezavi.

Fotogalerija je na povezavi.

Video je na povezavi.

VJ

VRTOJBA

15 12
 2013

V Vrtojbi so 15. decembra 2013 pripravili prvi primorski pokalni kros v tej zimi, 8. Kros po Vrtojbensko-Biljenskih gričih, teku pa je v tamkajšnji telovadnici sledila zaključna prireditev sezone PPT 2013. Zmagovalca v absolutni konkurenci sta letos Sergeja Lipušček in Tomaž Ferjančič. Gostja prireditve je bila ultramaratonka Sonja Leskovar.

Na krosu smo našteli 116 tekačev, največ je bilo članov TD Bovec in ŠD Nanos, kot je zadnja leta že običaj, so sodelovali Tržačani z ekipo Trieste Trasporti, doslej najštevilnejšo ekipo so v Vrtojbo poslali iz koprskega kluba Nova Aurora, pa tudi organizatorji, DLT Filipides, so ob organizacijskih opravkih spravili na progo kar nekaj svojih članov. Dan je bil sončen in topel, najlepši v vsej zgodovini vrtojbenskega krosa, tla niso bila preveč vlažna ... idealne razmere za uživaški tek.

Med članicami je bila najhitrejša Mateja Adrović, ki rada zahaja na Primorsko, in tudi tokrat je prišla z vso družino, med mlajšimi veterankami Helena Simčič, med veterankami Andreja Zrimšek Vrečar in med starejšimi veterankami Valda Dornik. Pri članih je slavil Anej Likar, pri mlajših veteranih Tomaž Ferjančič (najhitrejši na najdaljši, osemkilometrski progi), pri veteranih Klavdij Torkar, pri starejših veteranih pa Miro Vogrič.

Klavdij je svoj dvoboj z Mirom, s katerim sta kar nekaj časa tekla z ramo ob rami, opisal: »Vedel sem, da bo šel naprej, ker je bolje pripravljen. V dolino mu gre hitreje, ima daljše noge, v hrib pa sva bila izenačena.« Predsednika ŠD Nanos smo prosili za komentar sezone. »Sezona je bila zelo uspešna, zlasti v gorskih tekih, kjer smo med najboljšimi v državi, tretji ekipno v slovenskem pokalu. Zelo smo močni tudi v rekreativnih tekih, manjka pa nam še nekaj dobrih rezultatov na stadionu. Letos smo sprejeli nekaj novih članov, zdaj nas je približno 50 aktivnih, 30 odraslih in 20 otrok,« je povedal Klavdij, ki je še dodal, da za 7. januar v domači osnovni šoli v Podnanosu pripravljajo troboj šolarjev.

V sicer številčno skromni mladinski konkurenci je bil prepričljivo najhitrejši Francesco Nobili. Povedal je: »Trda je bila, na progi je veliko vzponov, a mi je uspelo. Tukaj sem tretje leto zapored, to je zdaj že tradicija.«

V svoji starostni skupini je zmagal Postojnčan Jaka Grže, drugouvrščeni med starejšimi dečki v letošnjem slovenskem gorskotekaškem pokalu. Strinjal se je, da so bili na valoviti progi gorski tekači v prednosti pred ravninskimi: »Tako je, imeli smo prednost, zlasti v zadnjem klancu pred ciljem. S sezono sem zadovoljen, naslednje leto pa se bom potrudil, da dosežem še kaj več.«

Ob progi je bil opazen Racz Kopany, sicer Madžar, član TD Bovec, ki tokrat zaradi prehlada ni tekel. Povedal nam je, da je s starši, ki so prišli v Slovenijo delat, prišel pred letom dni. Krasen in glasen boben, s katerim je spodbujal kolege iz ekipe, mu je naredil dedek. Racz ni samo tekač, je tudi odličen kajakaš.

Sledili sta razglasitvi najboljših v sezoni. Med šolarji so tokrat slavili člani TD Bovec pred TK Kobarid in AD Posočje iz Tolmina.

Za glasbeni del prireditve je poskrbel Marjan Uljan (Malibu), častna gostja pa je bila domača ultramaratonka Sonja Leskovar, ki je letos v desetih dneh tekaško objela Slovenijo (pretekla je skoraj 700 kilometrov) in pri tem vodila akcijo zbiranja humanitarne pomoči, v kateri se je nabralo nekaj več kot tisoč evrov. Sonja, v septembru osebnost Primorske v akciji Primorskih novic in Radia Koper, je povedala, da skupaj s trenerko Majo Dakskobler že načrtujeta nov podvig, podrobnosti katerega pa za zdaj še ostajajo skrivnost.

Med moškimi so bili na vrhu točkovne razpredelnice PPT 2013 Tomaž Ferjančič (ŠD Nanos, 315), Nejc Lokar (ŠD Slano blato Lokavec, 303) in Borut Albreht (AD Kladivar, 267), med ženskami pa Sergeja Lipušček (DLT Filipides, 360), Kristina Bele (AK Pivka, 300) in Monika Bajc (ŠD Nanos, 294).

Za Tomaža to ni prvi naslov, vendar še sam ne ve prav natanko, kateri že. Prišel je kar nekam nepričakovano. »Nisem računal, da bom šel na Štanjelski tek, potem pa sem doma še enkrat preračunal točke in ugotovil, da še lahko prehitim Lokarja. A imel sem tudi nekaj sreče. V prihodnji sezoni bom hodil samo na tiste teke, ki so mi posebej všeč, verjetno ne bom delal pokala. Šel bom malo naokoli, pohajat in tekmovat na Reko, v Podgorico z Veselkom in podobno,« je povedal.

Sergeja je profesorica matematike, in očitno po profesorsko raztresena, kajti ne spomni se, kateri naslov si je pravkar priborila. »Po mojem jih je že kar nekaj, štiri ali pet. Sploh ga nisem načrtovala, prvega teka se nisem niti udeležila, ker je bil tak sneg, da z avtom še izpred bloka nisem mogla. V tem pokalu bom še tekla, če bom le zdrava in brez poškodb. Moj cilj ne bo osvojitev prvega mesta, na teke pa bom hodila.«

Stanka Batagelj (Tekači Vipavske doline), letnik 1949, je bila letos najstarejša tekačica, a ji je uspelo osvojiti bron v svoji starostni kategoriji in izredno sedmo mesto v absolutni konkurenci. »Niti v sanjah tega nisem pričakovala. Uspeha sem zelo vesela. Sem ljubiteljica teka, tečem zato, da vidim, česa sem v teh letih sposobna. Veselim se tudi družbe v naši tekaški skupini, super smo!«

Koordinator PPT Marko Peric je ob koncu svojega prvega leta v tej vlogi komentiral: »Z veseljem ugotavljam, da je za nami še ena uspešna sezona. S tem trendom gremo naprej, tekačem bomo tudi v prihodnje skušali ponuditi kar največ. Prav vesel sem bil, ko smo na zadnjem letošnjem teku dosegli največjo udeležbo, 237 tekačev. Za prihodnje leto se širimo tudi na južno Primorsko. Sredi aprila bomo na Istrskem maratonu, dodali bomo nov idrijski tek, stadionski tek na 5000 m pa se seli iz Nove Gorice v Koper.«

Za konec prireditve so razrezali torto, posvečeno 80. rojstnemu dnevu najstarejšega tekača na PPT Fabia Ivančiča. Torto je pripravila Valda Dornik in izginila je v rekordno kratkem času. Fabio se je zahvalil za pozornost in med drugim povedal: »Eni pravijo, da sem kot ferari. Ampak moja žena se s tem ne strinja.«

Zmagovalci krosa:

Fantje 2007 in mlajši:

Matevž Maver (AK Pivka)

Dekleta 2007 in mlajše:

Miša Sardoč (Vipava)

Fantje 2005-2006:

Tomi Bajc (Hop2 Krško)

Dekleta 2005-2006:

Lana Kokotec (AK Piran)

Fantje 2003-2004:

Andrej Skočir (AD Posočje)

Dekleta 2003-2004:

Tia Žagar (TD Bovec)

Fantje 2001-2002:

Sašo Zorč (TD Bovec)

Dekleta 2001-2002:

Alessia Glavina (Trieste Trasporti)

Fantje 1999-2000:

Jaka Grže (AK Postojna)

Dekleta 1999-2000:

Urška Arzenšek (AD Kladivar)

Mladinci 1995-1998:

Francesco Nobili (Trieste Trasporti)

Mladinke 1995-1998:

Niki Kmetec (AK Nova Aurora)

Člani 1979-1994:

Anej Likar (AK Gorica)

Članice 1979-1994:

Mateja Adrović (AD Kladivar)

Mlajši veterani 1969-1978:

Tomaž Ferjančič (ŠD Nanos)

Mlajše veteranke 1969-1978:

Helena Simčič (DLT Filipides)

Veterani 1959-1968:

Klavdij Torkar (ŠD Nanos)

Veteranke 1959-1968:

Andreja Zrimšek Vrečar (TK Šmarnogorska naveza)

Starejši veterani 1958 in starejši:

Miro Vogrič (DLT Filipides)

Starejše veteranke 1958 in starejše:

Valda Dornik (DLT Filipides)

Vsi izidi krosa so na povezavi.

Vsi izidi skupnega točkovanja sezone PPT so na povezavi.

Jaka Grže v vodstvu, ki ga ni izpusti do cilja.

Mladi tekači so se srčno borili drug z drugim in s sekundami.

Na progi ni bilo popuščanja.

Stopničke za ekipno uvrstitev šolarjev so napolnili člani posoških ekip.

Tako so se na progo podale ženske v družbi dveh starejših veteranskih kategorij. V ospredju so Klavdij Torkar, Mateja Adrović in Miro Vogrič (z leve).

Racz Kopany je klubske kolege spodbujal z dedkovim bobnom.

Francesco Nobili (v ospredju) je bil premočni zmagovalec v mladinski konkurenci.

Benedikt Ličen (desno) se je med tekom sezul in na cilj pritekel bosopet, tako kot narekuje njegova klubska oznaka Bosopoet.

Fotogalerije s krosa so na povezavi1 in povezavi2.

Fotogaleriji z zaključne prireditve sta na povezavi1 in povezavi2.

Video je na povezavi.

VJ

GABERJE

08 12
 2013

Tekaško društvo Burja iz Vipave je v Gaberjah pri Ajdovščini v nedeljo, 8. decembra 2013, zaokrožilo sezono PGT. S petim tekom na Tabor se je začela nova sezona PGT, po teku pa je vodstvo PGT pripravilo zaključno prireditev, na kateri so najboljši v letošnjem letu prejeli nagrade in priznanja.

4800 metrov dolga proga s 365 metri vzponov in 118 metri spustov je bila lepa priložnost, da tekači po krajšem premoru spet preverijo svojo pripravljenost. Zmagovalca sta bila ista kot na koncu sezone 2013, Jana Bratina in Simon Alič. Drugi mesti sta osvojila Ana Čufer in Jošt Lapajne, na tretjo stopničko pa sta se povzpela Anej Likar in Urša Trobec.

Simon je za LT komentiral: »Malo preveč sem se oblekel, je kar toplo za tek. V prvem krogu in do cerkve smo šli počasi skupaj, potem pa sem šel naprej in na koncu še malo pritisnil.« Sad takšne taktike je bil nov rekord proge na Tabor.

Jana pa je povedala: »Prišla sem teč čisto sproščeno, brez posebnih pričakovanj. Imela sem tekmovalno pavzo, danes sem tekla prvič po treh, štirih tednih – a v tem času vseeno nisem bila pasivna. Izkazalo se je, da je še nekaj ostalo.«

Teka se je udeležilo 77 tekmovalcev, ki so se po teku lahko udeležili zaključne prireditve sezone PGT 2013. Pripravilo jo je vodstvo PGT, tudi tokrat je koordinator tekov Klavdij Čendak s humorjem začinil podelitev. Prireditve so se poleg najboljših v svojih kategorijah udeležili tudi nekateri izmed organizatorjev tekov, med njimi tudi Jožko Dakskobler, vodja podbrškega gorskega maratona. Povedal je, da bodo spet kandidirali za pripravo svetovnega prvenstva v gorskem maratonu, v letu 2017.

V ženski konkurenci je prvo mesto že v prvi sezoni rednega nastopanja v PGT osvojila Jana Bratina. »Zelo sem zadovoljna, nisem si mislila, da mi bo tako uspelo. Prišla sem na prvo tekmo in vzela stalno startno številko. Imela sem več časa, teke pa sem izkoristila za trening pred glavno tekmo sezone, GM4O. Žal sem zato zamudila nekaj tekem slovenskega pokala; naredila sem samo tri, a je bilo dovolj za skupno tretje mesto med članicami. Ob odsotnosti številnih tekačic zaradi poškodb sem prišla v reprezentanco, kar bi mi sicer zelo težko uspelo. V prihodnji sezoni bom še prihajala, toda toliko tekov gotovo ne bom tekla, moj glavni cilj bo namreč slovenski pokal, primorske tekme bom vzela za trening. Glavni konkurentki sta Mihaela in Urša, zdaj pa se bo treba paziti tudi Ane,« je dejala. Primorske tekme so ji všeč, do njih ni daleč, pogreša pa nekaj raznovrstnosti. »Zdaj jih je veliko podobnih s položnim klancem, polurnih vzponov, premalo pa je daljših, bolj razgibanih, z več spusti.«

Simon pa je ponovil, da se zelo rad udeležuje tekem PGT. Udeležbe na tekmah ne načrtuje vnaprej, tako da zmaga v skupnem seštevke vedno pride spontano. Zmagovalca sta si po tradiciji izmenjala nekaj vprašanj, tako da sta razkrila tudi del svojih načrtov za leto 2014.

Pokala za drugi mesti sta prejela Jošt Lapajne, ki je prav tako prvič odtekel sezono PGT, in redna udeleženka primorskih tekov Mihaela Tušar. Jošt je za Ljudstvo tekačev povedal: »Zelo lepo je bilo sodelovati v primorskem gorskem pokalu. V prihodnje se bom tekem udeleževal le, če bo čas dopuščal. V naslednji sezoni sta mi cilja čim višja uvrstitev v slovenskem pokalu, kjer želim napredovati med člani, in gotovo kakšna tekma v tujini.«

Četrto mesto pri dekletih je za nekaj točk zgrešila članica TD Burje Ana Čufer, ki pa je bila na Taboru odlična druga, za Jano je zaostala le nekaj sekund. Na tretjo stopničko v skupni razvrstitvi bi pri moških morala stopiti Andrej Lindič (Tekač.si) in Danijel Vinčec (ŠD 3šport), ki sta osvojila enako število točk, oba pa sta odtekla deset tekov. Kot da si ne bi hotela biti preveč v napoto, sta oba izpustila tako tek kot podelitev. Danijel se je na tretjo stopničko povzpel s serijo petih tekov ob koncu sezone, Andrej pa je izpustil zadnje tri teke, tako da smo ga v eni prejšnjih reportaž neupravičeno že izločili iz boja za vrh (za kar se mu opravičujemo). Tretje mesto v ženski konkurenci je osvojila Urša Trobec.

Pogoj udeležbe (najmanj osem odtečenih tekov) je letos izpolnilo 65 gorskih tekačev, največ doslej. Zato nameravajo organizatorji pogoj zaostriti, v prihodnjem letu bo treba za pridobitev nagrade in priznanja odteči devet tekov, vendar pa bodo nagrade še bogatejše kot letos, je obljubil koordinator PGT Klavdij Čendak. Pri moških sta največ tekov vpisala Slavko Prezelj in Simon Drole, po 16, med ženskami pa je največkrat tekla Rada Milič, dvanajstkrat.

Najboljši tekmovalci v kategorijah so prejeli pokale in nagrade. Po tradiciji je sledil še sladki zaključek s torto. Vsem tekmovalcem ekipa LT čestita za odtečene kilometre v pretekli sezoni ter jim želi obilo uspehov in užitkov tudi v prihajajoči sezoni!

Skupno točkovanje 2013 je na povezavi.

Izidi 5. Teka na Tabor:

Absolutno moški:

1. Simon Alič (ŠD Nanos) 22:43
2. Jošt Lapajne (KGT Papež) 23:25
3. Anej Likar (AK Gorica) 24:28

Absolutno ženske:

1. Jana Bratina (Ad-venture.si) 27:24
2. Ana Čufer (TD Burja Vipava) 27:45
3. Urša Trobec (ŠD Setnik) 28:58

Zmagovalci po kategorijah:

• M 1989 in mlajši: Jošt Lapajne
• M 1988-1979: Mitja Gleščič (DLT Filipides)
• M 1978-1971: Simon Alič (ŠD Nanos)
• M 1970-1963: Andrej Kutin (ŠD Boka-Žaga)
• M 1962-1955: Stanko Čufer (Dobravlje)
• M 1954 in starejši: Boris Žigon (DLT Filipides)
• Ž 1989 in mlajše: Ana Čufer (TD Burja)
• Ž 1988-1979: Jana Bratina (Ad-venture.si)
• Ž 1978-1969: Darja Jejčič (TD Burja)
• Ž 1968-1959: Urša Trobec (ŠD Setnik)
• Ž 1958 in starejše: Rada Milič (ŠD Kraški tekači)

Urša Trobec in Mihaela Tušar sta se nečemu nasmejali do solz.

Božička je na tek povabila Milojka Klobas.

Med 77 gorskimi tekači in tekačicami je bilo tokrat videti kar nekaj novih obrazov. Klementina Lemut (št. 25) je bila zelo hitra.

Jana Bratina in Danilo Pudgar na cilju.

Tomaž Štenkler, šef teka na Črno prst, se je tokrat preizkusil kot tekač.

Najboljši v skupnem seštevku PGT 2013. Igor Reščič (desno) nadomešča odsotnega Danijela Vinčeca, manjka pa tudi Andrej Lindič.

Jana in Simon sta na koncu razrezala torto.

Fotogalerija je na povezavi.

Video je na povezavi.

Matej Curk, VJ

ŠTANJEL

07 12
 2013

Zadnji od letošnjih tekov pokala PPT, 14. Štanjelski tek, je razrešil še zadnje dileme okrog uvrstitev na lestvicah sezone. Tomaž Ferjančič si je z drugim mestom priboril skupno zmago in se pridružil Sergeji Lipušček, ki si je nov naslov priborila že pred časom. V prelepem poznojesenskem dnevu je teklo 236 tekačev, kar je nov rekord, organizator, ŠK društvo Hruševica, pa je tudi tokrat vse izpeljal brez napake. Zmagovalca sta bila Ljubljančan Peter Kastelic in Batujka Lucija Krkoč.

Letošnja proga je bila v predzadnjem kilometru spremenjena in za nekaj sto metrov daljša (9 km, 120 m vzponov). Miro Vogrič je že na ogrevanju povedal, da je sprememba prispevala k dodatni privlačnosti proge, na tekmi pa je to podkrepil z uvrstitvijo na peto mesto, v družbi veliko mlajših tekmecev.

Tudi Petru, športnemu novinarju, do nedavnega specialistu za srednje proge, ki pa je v Ljubljani odtekel svoj prvi maraton, se je proga zdela »super«, tako kot vreme, potem ko »prideš iz meglene Ljubljane z minus pet na plus sedem«. Na Kras je prišel skupaj s prijatelji in si z zmago prislužil posebno pesmico. »Po maratonu sem počival in danes sem se kar utrudil. V klanec mi je šlo težko, na ravnini pa sem prišel k sebi. Računal sem, da bo Tomaž na koncu psihološko podlegel – in je res.« Zmagovalec in njegov ducat članov ŠD Gibit so popestrili dogajanje v Štanjelu, za prihodnje leto pa napovedali še bolj množičen prihod.

Tomaž je izid pokomentiral iz svojega zornega kota: »Vedel sem, da nimam možnosti v šprintu, čeprav sem bil 500 metrov pred ciljem še spredaj. A potem se je začel Petrov znameniti šprint. Morda bi bilo drugače, če bi pri Kobjeglavi v hrib še malo bolj stopnjeval in povečal prednost ...« Vendar se ni obremenjeval z obžalovanjem, veselil se je novega skupnega naslova.

Marko Tratnik je končal na tretjem mestu, po prihodu na cilj pa si je z olajšanjem sezul copate in osvobodil trpeči palec brez nohta, davek ljubljanskemu maratonu.

V ženski konkurenci je zmagovalka Lucija, ki po poškodbi spet trenira, povedala: »Tekma mi je služila kot trening. Nisem več vajena teči s konkurenco in sem se morala kar potruditi. Sem super zadovoljna, tudi s časom, čeprav noga še malo boli.«

Druga je bila Gorenjka Petra Race, tretja pa še ena rekonvalescentka, Aleksandra Fortin: »Od junija se lovim s poškodbami (tetiva in mišica), nimam nobenih treningov hitrosti. Upam, da mi bo zdaj uspevalo trenirati brez bolečin, na vrsti so počasni teki z nabiranjem kilometrov. Današnji dan je tako lep, v Štanjel pa sem prišla na trening.«

S primorskega severa je prišla na Kras skupinica tekačic, recimo jim kar »buške čeče«, bovška dekleta. Če smo si prav zabeležili njihova imena, so to Maja Kokove Hrovat, Roberta Kereki, Greti Gaberšček in Barbara Černuta. Prav vse so se na progi potrudile, ko se je le dalo (zaradi različnih prihodov v cilj jih fotoreporter ni uspel zbrati na kup). S tistega konca je tudi ena najbolj tekaških primorskih družin, Tia, Tina, Nejc in Boštjan, ki slišijo na priimek Žagar oz. Fratina Žagar. Oni so tekli v parih, dekleti skupaj in fanta skupaj.

Kraševec Stojan Rodica je ravno na dan teka praznoval rojstni dan. »Rojstni dan in ta tek sta se prvič poklopila. Malo je sicer nerodno, ker je danes štanjelski tek, jutri gremo v Gaberje, treba pa bo še praznovati, bo naporno, da bom preživel. No, res bi bilo dobro, če se oba teka ne bi srečala na isti vikend.«
Bližal se je tudi rojstni dan vodje teka Rajka Grče. Sodelavci niso pozabili nanj, ob tem pa so mu vsi skupaj voščili še na mnoge teke. Rajko se je veselil novega rekorda udeležbe, staro število 235 udeležencev je zamenjalo novo: 236 (in to kljub temu, da tokrat izjemoma Dolenjcev ni bilo). Povedal je: »S prireditvijo sem izredno zadovoljen, vreme je bilo lepo, tudi vsi ostali člani društva so se potrudili in zbrali veliko nagrad za tekače.«

Mariborčan Uroš Maček je osvojil medaljo v svoji kategoriji, za LT pa je povedal: »Tu nisem prvič. S prijatelji iz različnih krajev se dobivamo nekajkrat na leto na tekih, in eden od teh tekov je tudi štanjelski. V Štanjelu sem bil gotovo že petkrat. To je super prireditev!«

Novogoričanka Vilma Brešan je bila med zmagovalkami sezone, kljub temu, da je bila tokrat pred njo Stanka Batagelj. Za njo je zelo uspešna sezona. »Današnji tek je bil zelo lep, krasno vreme, super proga, čeprav sem se malo bala bolj spustiti navzdol. Organizatorji si zaslužijo vse pohvale.« Od Vilme, v zasebnem življenju stroge uslužbenke Dursa, smo izvedeli zanimivo podrobnost. Letos je nastopila na obeh maratonih (Ljubljana, Trst) in polmaratonu (Celovec) Alpe Adria Gold Cupa, zlatega pokala. V ženski konkurenci je zasedla tretje mesto, za kar ji je pripadla denarna nagrada. Najbrž je Vilmi kar odleglo, ko so jo povprašali po davčni številki, da uredijo vse potrebno za plačilo davka, smo jo podražili. »Ja, bi morala intervenirati, če bi šlo kaj narobe,« je odgovorila brez oklevanja.

Za anekdoto je poskrbel tudi sindikalist Dušan Semolič, vedno prisoten na štanjelskem teku: »Pred dvema letoma je bila tako mrzlo, da smo do starta ždeli v avtomobilih. Ko je starter dal znak, smo odprli vrata in zašprintali po progi.«

Kot je že običaj, so v Štanjelu razglasili tudi izide letošnjega tekmovanja za Kraški pokal. Na tekmi sta bila najmlajša Maksi Filipčič in Tia Žagar, najstarejša pa Stanka Batagelj in Fabio Ivančič. Slednji je na oder povabil vse sotekače iz najstarejše kategorije, nad 70 let. Konkurenca je bila impozantna, zbralo se je kar deset »mladeničev«!

Štanjelski tek, na katerem še nismo videli kamer katere od slovenskih televizij, je tokrat pritegnil pozornost italijanske državne televizije RAI. Med sogovorniki novinarjev je bil tudi komenski župan Danijel Božič, redni obiskovalec tega teka.

Izidi:

Absolutno, moški:

1. Peter Kastelic (Gibit) 31:31.2
2. Tomaž Ferjančič (ŠD Nanos) 31:32.1
3. Marko Tratnik (Col) 31:54.3

Absolutno, ženske:

1. Lucija Krkoč (ŠD Nanos) 34:32.3
2. Petra Race (AD Mass) 35:10.4
3. Aleksandra Fortin (ŠD Nanos) 37:04.2

Zmagovalci po kategorijah:

• Ž +55: Stanka Batagelj (Tekači Vipavske doline)
• Ž 45-54: Sergeja Lipušček (DLT Filipides)
• Ž 35-44: Petra Race
• Ž 25-34: Lucija Krkoč
• Ž -24: Monika Bajc (ŠD Nanos)
• M +70: Vladimir Savić (AK Pivka)
• M 65-69: Milan Doganoc (Pantera Logatec)
• M 60-64: Cveto Tavčar (ŠD Tabor Žiri)
• M 55-59: Miro Vogrič (DLT Filipides)
• M 50-54: Klavdij Torkar (ŠD Nanos)
• M 45-49: Ivan Sokol (TD Burja)
• M 40-44: Tomaž Ferjančič
• M 35-39: Mitja Curk (ŠD Nanos)
• M 30-34: Peter Kastelic
• M 25-29: Marko Tratnik
• M -24: Borut Albreht (AD Kladivar)

Vsi izidi so na povezavi.

Nekaj sekund pred startom.

Najhitrejši (manjka Marko Tratnik, ki se mu je spet mudilo na delo v gozd).

Tako je s silovitim finišem zmagal Peter Kastelic.

Lucija Krkoč v cilju.

Maja Kokove Hrovat in Roberta Kereki, »buški čeči«.

Vilma Brešan.

Najboljši v Kraškem pokalu.

Fotogaleriji sta na povezavi in na povezavi1.

Video je na povezavi.

VJ

KOPER, IZOLA, PIRAN

01 12
 2013

Organizatorji Istrskega maratona (13. aprila 2014) so na svoji spletni strani (povezava) objavili razpis prve izvedbe tega novega tekaškega tekmovanja. Istočasno se je začelo vpisovanje za tri najdaljše teke, maraton (start v Kopru ob 11.00), polmaraton (start ob 12.00 v Piranu) in 8,5-kilometrski rekreativni tek (start ob 12.00 v Kopru). Pripravili bodo tudi krajše Teke generacij, namenjene družinam oziroma otrokom, ki bodo brezplačni, podrobnosti pa bodo objavljene kasneje.

Do konca leta se bodo tekači lahko prijavljali ob plačilu najnižjih tarif (maraton in polmaraton 25 evrov, rekreativni tek 20 evrov), nato pa se bodo te dvigovale. Skupinske prijave bodo deležne popustov.
Društvo Istrski maraton, v katerega rokah je izvedba Istrskega maratona, je napovedalo, da bodo sredi decembra pripravili tiskovno konferenco, na kateri bodo predstavili še druge podrobnosti glede premierne izvedbe te prireditve. Med drugim bodo objavili imena osmih ambasadorjev Istrskega maratona, vrhunskih športnih osebnosti iz Slovenije in sosednje Italije.

Istrski maraton želi postati tradicionalna športno-rekreativna prireditev ter se uvrstiti med večje primorske in slovenske tekaške dogodke. Ne bo povezala samo vseh treh občin slovenske Istre, temveč tudi številne pristaše teka iz tega konca sveta. Meje med državami padajo, tek pa postaja vse bolj dejaven element spoznavanja in sožitja ljudi. Zdrav življenjski slog, ob njem pa optimizem, ki ga poraja tek, zamenjujeta strahove iz preteklosti in gradita medsebojno razumevanje, temelj za sodelovanje na vseh področjih družbenega življenja, katerega pomen daleč presega športno-rekreativne okvire, so zapisali organizatorji v tiskovnem sporočilu, s katerim so pospremili objavo razpisa in začetek sprejemanja prijav.

Nova tekaška prireditev hoče biti del nastajajoče, prijaznejše stvarnosti na stičišču različnih kultur, presegajočih toge državne razmejitve. Sledeč temu izhodišču bodo organizatorji tekaško dogajanje obogatili z dodano vrednostjo gostoljubja slovenske Istre na pragu pomladi in na začetku letne turistične sezone, s širino in globino istrske tradicije in kulture. Ob nadvse zanimivih, slikovitih in razgibanih tekaških progah bo Istra predstavila tisto, zaradi česar je tako priljubljen cilj za obiskovalce od blizu in daleč. Teki še zdaleč ne bodo vse, kar bo ponudil Istrski maraton.

Takšna je spletna stran Istrskega maratona.

Progi maratona in polmaratona sta speljani tudi skozi Piran. Prek Tartinijevega trga bosta tekače vodili do morske obale, Fiese z njenim sladkovodnim jezerom in naprej proti Pacugu.

VJ

BRIŠČIKI PRI OPČINAH

24 11
 2013

V prelepem nedeljskem dopoldnevu, proti pričakovanjem vremenarjev, so člani gorskotekaške sekcije tržaškega planinskega društva (CAI-CIM), tako kot od leta 1996 veleva tradicija, izpeljali enega najbolj zanimivih tekov, kar jih pozna svet, kronometer po Veliki jami (Grotta Gigante), imenovan Cronotraversata del Maestro. Zmagala sta Michele Ermacora in Daniela Da Forno, oba že večkrat na najvišji stopnički v prejšnjih izdajah tega teka.

Tek (dolg 1650 m) se začenja na dvorišču pred jamskim muzejem v Briščikih, kjer je tudi cilj, izhod iz podzemlja, približno kilometer ga je speljanega po površini, nato pa ponikne v globino. Po 500 stopnicah se tekmovalec spusti proti dnu Velike jame, največje turistične jame (podatek se nanaša na volumen osrednje dvorane) na svetu, tudi domovanja jamskega medveda. Stometrski spust zamenja stometrski vzpon z novimi 500 stopnicami, izhod je hkrati tudi cilj dirke. Za oglede so jamo odprli leta 1908. Medtem ko je zunaj temperatura letnemu času primerna, notranjost jame ponudi stalnih 11 stopinj Celzija in zelo visoko vlažnost (96 %). Izbira primernega oblačila za dve temperaturno tako različni območji je težavna, a je zato manj dilem pri vprašanju o uporabi rokavic; te so močno priporočljive, saj se tekmovalec skoraj ves čas v jami oprijema ograje. Ta je bila še pred nedavnim iz železa in zarjavela, in že zato nevarna, sedaj pa, po popolni posodobitvi in ureditvi notranjosti, nerjaveče jeklo omogoča boljši oprijem in razbremenitev nog.

Našteli so 209 tekmovalcev, delež žensk je bil nadpovprečen, če ta tek primerjamo z drugimi. Slovencev je bilo za kakšno desetino. Vipavski tekaški zanesenjak Darko Hrovatin, eden rednih udeležencev, ugotavlja: »To je lepa, kratka dirka, in prav škoda, da ni tu več Slovencev. Včasih jih je bilo več, pa tudi zmagovali so že.«

Najhitreje je s progo opravil neuničljivi veteran Michele Ermacora, deset sekund za njim je bil na cilju Gorenjec Matjaž Mikloša, eden od najboljših tekačev v ekstremnih strminah na svetu, gorski tekač in turni smučar, ki se letos posveča predvsem tekom po stopnicah stolpnic. Michele je za LT povedal: »Lepa tekma, čeprav moj čas ni bil kdove kako dober. Pomembno je, da si tudi zunaj hiter, v jami pa moraš tvegati, si veliko pomagati z rokami, da se noge ne utrudijo prehitro.« Takšna taktika, ki mu jo omogoča kljub štirim križem na plečih redna vsestranska telesna vadba, se mu je tudi tokrat izplačala.

Matjaž ni imel nobenih izkušenj s čem takim, zato je na cilju lahko razmišljal, kje ima še rezerve za odštevanje sekund: »Zdaj vem, kako ta tek izgleda, drugič se ga bom lotil še z večjim veseljem. Zdaj sem že na rolkah, pripravljam se na zimsko sezono, tu pa potrebuješ poseben trening. Kakšne pol minute bi se že dalo pridobiti.« Slovenski šampion je v primerjavi z italijanskim izgubljal na začetni ravnini in v spustu, zato pa je bil najhitrejši pri vzponu. Da ne razglabljamo o tem, kako si je že na prvem ovinku zvil gleženj ...

Matjaževa spremljevalka Jasmina Klančnik je bila za las prekratka, da bi tudi ona stopila na stopničke. Dala je vse od sebe, osvojila četrto mesto – in postala bogatejša za lepo tekaško izkušnjo. Med ženskami je bila spet najboljša Daniela Da Forno, članica ŠD Nanos iz Podnanosa, čeprav je na cilju negodovala: »Mislila sem, da bom popravila svoj najboljši čas, pa sem tekla za 12 sekund počasneje od osebnega rekorda. Ni mi uspelo, za razliko od teka na Nanos, kjer sem svoj rekord letos popravila za pol minute. Sem pa vesela, da sem na cilj prišla cela in zdrava.«

Jasmina je povedala: »Najlepši del teka je bil navzdol. Res sem uživala! Ukinila bi ravnino, te pa res ne maram! Ampak za prihodnje leto jo bo treba natrenirati.«

Dobre volje je bil tudi Divačan Niko Dolgan; tudi on je v Briščikih pogosto. »Pogruntal sem novo tehniko. Pri spustu po strmih stopnicah sem stopal na vsako drugo stopnico, na koncu pa se prijel za ograjo in jih preskočil po pet. Navzdol mi je tako šlo bolje kot po navadi, dosegel sem odličen čas (13:21); za to, kar sem vložil, je prva liga!«

Tek je bil všeč tudi dvema novincema iz Kopra, tekačici Tini Bržan in univerzalnemu športniku Luki Mezku.

Sprehod po podzemlju je pritegnil tudi urednika tekaškega spletnega portala runinternational.eu, Nemca Hendrika Bottgerja, odličnega tekača (za las je presegel mejo desetih minut, uvrstil se je na 14. mesto). Spremljali sta ga boljša polovica Anja Zechner in prijateljica Kristina Bahtina, Ukrajinka, doma iz Amsterdama. Hendrik je v videu, ki ga objavljamo na povezavi, slikovito opisal ta tek (v angleščini). Na voljo je tudi video organizatorjev (povezava1), za dodatek pa si lahko pogledate še video o skoku s padalom v Veliki jami (base jumping) – povezava2.

Fotogalerija je na povezavi3. Reportažo portala runinternational.eu najdete na povezavi4. Stran organizatorja z izidi in drugimi podrobnostmi je na povezavi5.

Izidi:

moški:

1. Michele Ermacora (GSA) 8:22.5
2. Matjaž Mikloša (KGT Papež) 8:32.9
3. Alessandro Morassi (ASD Aldo Moro Paluzza) 8:46.4

...

6. Paolo Glavina (CAI-CIM) 9:36.5

ženske:

1. Daniela Da Forno (ŠD Nanos) 10:40.7
2. Serena Kuhar (GS San Giacomo) 11:32.4)
3. Alionka Kornijenko 11:53.8

...

4. Jasmina Klančnik (KGT Papež) 12:01.5

Najboljši moški, Matjaž Mikloša z belo kapo.

Daniela Da Forno v akciji.

Luka Mezek na cilju.

Najuspešnejša slovenska dvojica, Jasmina in Matjaž iz KGT Papež.

VJ

PALMANOVA

17 11
 2013

Polmaraton mesta spomenika Palmanova je spet postregel z rekordi. Najprej glede udeležbe, temu pa moramo dodati, da je idealne razmere za tek veliko tekačev izkoristilo za doseganje osebnih rekordov na tamkajšnji ravni in hitri progi. Zmagala sta Dolenjec Mitja Krevs in Italijanka Isadora Castellani, na tretjo stopničko je stopila Mariborčanka Mojca Grandovec.

Na cilju 11. polmaratona so našteli 3047 tekačev (2305 moških in 742 žensk), kar pomeni, da se je ta tek uvrstil na četrto mesto po velikosti med italijanskimi polmaratoni; glede na razvitost teka v Italiji je to vsega spoštovanja vreden dosežek. Slovenija je za te številke prispevala skoraj tisoč tekačev; Palmanova je nekakšna romarska pot slovenskih tekačev v pozni jeseni, na nobenem teku izven slovenskih meja se ne zbere toliko Slovencev. Nekdaj je to mesto pri Slovencih slovelo kot nakupovalna meka, zdaj, ko tudi pri nas kar mrgoli trgovskih mega središč, pa jo poznamo predvsem po teku. In če že iščemo povezavo med tekom in nakupi, potem lahko omenimo, da v Palmanovi tradicionalno skrbno izberejo športno oblačilo, ki ga delijo tekačem. Marsikdo se temu delu ponudbe (startnina ni pretirana) težko upre.

Organizatorjem je bilo veliko do tega, da se uvrstijo med prve štiri v Italiji, seveda pa visoke številke spremljajo logistični problemi. A zdi se, da imajo v Palmanovi še nekaj rezerve, vsekakor pa so z dobro organizacijo prometa kos tako gneči ob prihodu kot ob zapuščanju mesta dogajanja.

Po Mitji Kosovelju in Tonetu Kosmaču je Mitja Krevs tretji Slovenec, ki je stopil na vrh stopničk. To je bil njegov solo tek, vanj je vložil tudi zadnje atome energije, kar je bilo očitno po prihodu na cilj – Mitji se je od napora zvrtelo in na izjave so novinarji morali čakati dalj časa, kot je to običajno. A tudi na njegove zasledovalce so morali čakati dolgo, Novomeščan, letnik 1989, je drugega za sabo pustil za dve minuti in pol. Svoj lanski čas, s katerim je takrat pobral srebro, je izboljšal za pol minute. Za LT je povedal: »Zadovoljen sem, vso progo sem tekel sam, rezultat pa je OK. Razmere so bile danes fenomenalne, boljše ne bi mogle biti. Na koncu sem iz sebe iztisnil prav vse.« Zmagovalec je tako polmaratonski zmagi na Ljubljanskem maratonu dodal še palmanovsko, pri tem pa tudi postavil osebni rekord.

Med 20 najhitrejših moških se je zapisalo še pet Slovencev, najhitrejši Primorec je bil Marko Tratnik, v kategorijah pa so Slovenci zbrali še tri zmage. V ženski konkurenci se je med prvih 20 uvrstilo sedem Slovenk, temu izkupičku so dodale še eno zmago v kategoriji.

Zmagala je Isadora Castellani, dve minuti in pol za njo je na tretje mesto z osebnim rekordom pritekla Mariborčanka Mojca Grandovec. Peta je bila najboljša Primorka Lucija Krkoč. Mojca je za LT povedala: »To je moj šesti polmaraton in prvi, ki mi je res všeč. Kar letelo mi je, proga je izredno hitra, bila sem hitrejša, kot sem pričakovala, saj sem bolj specialistka za teke do deset kilometrov.«

Batujka Lucija Krkoč je bila na cilju dobre volje, povedala pa je: »Po nekaj mesecih pavze zaradi poškodbe treniram šele zadnja dva tedna. Tekla sem za dolžino, sicer pa so bolj trpele noge kot pljuča.«

Med tistimi, ki so v Palmanovi v nedeljo postavljali osebne rekorde, je bil tudi Marko Žužek iz Ilirske Bistrice. Povedal je: »Kar v redu je šlo. Proti koncu, po 15. kilometru, sem imel malo krize, a sem stisnil zobe in naredil osebni rekord.«

Novogoričanka Meta Špacapan je imela polmaratonsko premiero, ki jo je odlično prestala. Za progo je porabila samo dve uri in pet minut. »Tek je bil v redu, vendar je bilo po 18. kilometru naporno. Z mano je tekel mož Marko, ki me je spodbujal. Današnji čas je super, sploh glede na to, kako malo sem trenirala. Naslednji cilj pa je teči pod dvema urama!«

Polmaraton sta odtekla tudi mariborski tekaški legendi Lojzka Bratuša in Polde Dolenc. Lojzka je (ob someščanki Mojci, ki je ob absolutnem bronu pobrala tudi kategorijsko zlato) bila še ena najboljša Slovenka v starostni kategoriji; čas dveh ur je presegla za pičlih 11 sekund.

Izidi:

moški:

1. Mitja Krevs (AD Kladivar) 1:06:58
2. Steve Bibalo (Atletica Brugnera Friulintagli) 1:09:22
3. Fabio Bernardi (Violetta Club) 1:09:35
...
7. Aleš Žontar (AADS) 1:10:57
11. Gregor Kustec (Škofja Loka Team) 1:12:16
14. Marko Tratnik (ŠD Nanos - K2 Sport) 1:13:12
18. Matej Jeza (Tekaška akademija za odrasle) 1:13:22
19. Leon Bedrač (Tekaška akademija za odrasle) 1:13:27

zmagovalci v kategorijah:

A - Jošt Lapajne (Žiri)
E- Franci Teraž (KGT Papež)
F - Cveto Tavčar (Žiri)

ženske:

1. Isadora Castellani (Maratonina Udinese) 1:18:28
2. Ambra Vecchiato (Audace Noale) 1:19:10
3. Mojca Grandovec (Maribor Team) 1:20:51
...
5. Lucija Krkoč (ŠD Nanos - K2 Sport) 1:21:54
6. Zala Praprotnik (Urbani tekači) 1:22:40
8. Tina Čačilo (Tekaška akademija za odrasle) 1:23:10
15. Mateja Mlinar (Urbani tekači) 1:27:03
18. Petra Tratnik (ŠD Nanos - K2 Sport) 1:28:55
20. Jana Kotar Ilijaš (DLT Filipides) 1:29:42

zmagovalka kategorije:

G - Lojzka Bratuša (Tekaška sekcija Radenska)

(časi so realni)

Izidi so na povezavi.

Trije najhitrejši, v sredini Mitja Krevs.

Najboljši moški na stopničkah.

Najboljše ženske na stopničkah (Lucija Krkoč prva z desne).

Vsi, ki so prišli na cilj, so prejeli spominske medalje.

Uspešnega nastopa se veselita Barbara Novak Erjavec in Tomaž Kristavčnik.

Tekel je tudi Franci Ohnjec iz organizacijskega odbora Istrskega maratona. Tekačem so delili letake z osnovnimi podatki o novem slovenskem maratonu (13. aprila 2014).

21 kilometrov je za ultramaratonca Zdravka Čufarja mala malica.

Video je na povezavi.

VJ

SEŽANA

09 11
 2013

V soboto, 9. novembra 2013, so v Sežani pripravili Tekaški pozdrav jeseni na Krasu. Tradicionalno prireditev ob koncu tekaške sezone sta organizirala Zavod za šport, turizem in prosti čas Sežana in Društvo tabornikov Rod jrt.

V sežanskem športnem parku naj bi po programu ob 10.20 šli na progo najprej otroci, vendar so organizatorji zaradi slabega vremena tek odpovedali. Pred pričetkom glavnega teka smo se ogreli v družbi super trenerjev iz Pulz športa. Kljub napovedi slabega vremena se je na startu zbralo 455 pogumnih tekačev iz vse Slovenije. Prijavljenih je bilo nekaj več kot 600 tekačev iz vse Slovenije, a se jih je nekaj ustrašilo dežja. Na Krasu je med tekom padlo nekaj kapelj, hujšega pa ni bilo.

Pištola je ustrelila ob enajstih, takoj po primorski himni. Podali smo se iz Sežane po lepo urejeni razgibani makadamski poti v Orlek, od koder smo se po asfaltni cesti vračali nazaj v športni park. Zanimivost nove 10-kilometrske krožne trase je, da nas je popeljala skozi Živi muzej Krasa. Tako sploh nismo imeli izgovora, da nam je dolgčas!

V cilj je prvi pritekel Marko Tratnik, ki se je - kot kaže - že zelo dobro regeneriral po odlično odtečenem maratonu v Ljubljani. Sledila sta mu Mirko Janjatovič in Matej Beke. Markovi moški zmagi za ŠD Nanos sem dodala še žensko, druga je bila Ana Radivo in tretja Petra Tratnik.

Po teku smo se okrepčali z odlično joto in klobaso ter se sprehodili skozi tržnico kraških dobrot in športni sejem. Vsak udeleženec je prejel spominsko kamnito medaljo in brisačo, ki nam je prišla še kako prav po teku.

Pohvaliti moram celotno organizacijo teka. Trasa je bila dobro označena, redarjev je bilo dovolj; Sežanci so pokazali, da se da martinovati tudi na malo drugačen način.

Najhitrejša dekleta: Ana Radivo (2.), Lucija Krkoč (1.), Petra Tratnik (3.).

Lucija Krkoč

LOŽE

05 11
 2013

Pri Reharju v Ložah na Vipavskem, v tradicionalnem gostišču primorskih tekačev, so se 5. novembra 2013 zbrali predstavniki organizatorjev primorskih ravninskih tekov in koordinatorji (DLT Filipides ter odgovorni za članske in mladinske teke). Pregledali so sezono, ki se je pravkar iztekla, in zasnovali novo.

Na seznamu tekov z letnico 2014 je kar nekaj novosti. Le-ta še ni dokončen, kajti nekateri organizatorji morajo še sprejeti in sporočiti svoje odločitve o morebitnem sodelovanju. Novogoriški tek po Panovcu se s februarja seli na september, v čas občinskega praznika. Divaškega teka ne bo v PPT, ker organizatorji niso pokazali dovolj zavzetosti. Vipavski tek bo izgubil mladinske teke, prihodnje leto bo namenjen samo odraslim. Stadionski tek na 5000 metrov se bo iz Nove Gorice preselil v Koper. Tek v Idrijski Beli se po zaslugi idrijskih študentov vrača v PPT, obnovljen in prežet z energijo mladih. In še jagoda vrh smetane: v Istri bodo pripravili Istrski maraton s tremi teki, maratonom, polmaratonom in 9-kilometrskim rekreativnim tekom, vsi bodo šteli za udeležbo, najdaljši pa bo veljal za primorsko odprto prvenstvo v maratonu.

Pregled dogajanja v letošnji sezoni je pokazal, da je število odraslih tekačev upadlo, pri mladini pa so se – razveseljivo - vrtele podobne številke kot lani. Organizatorji poznajo predvsem dva vzroka: padec življenjske ravni, ki je prizadel zlasti družine z več tekači, in nadaljnji porast števila tekov. Predstavnik Timinga Poljane, ki opravlja meritve za PPT, Aleš Šubic, je predstavil nekaj tehtnih ugotovitev o stanju tekov, pri čemer je izhajal iz primerjave gorenjske in primorske tekaške prakse. Povedal je, da klasični pokali izgubljajo naboj, uveljavljajo pa se novi teki, temelječi na marketinških prijemih in vstavljeni v nove tržne niše. V porastu so teki, ki predstavljajo posebne zgodbe, so nekaj izjemnega, tematskega, zanimivega (denimo nočni teki, teki po starih mestnih središčih, prek mostov ...). Kriza klasičnih tekov ni nujno nekaj slabega, morali bi jo jemati kot priložnost za nov zalet, vsekakor pa potrebujejo prenovo in osvežitve. Opirati se morajo na sodobna sredstva komuniciranja (lastne spletne spletne strani, prisotnost na družabnih omrežjih, mailing liste ...).

Nekaj teh prvin je opaziti tudi pri primorskih tekih, žal pa prevladuje pomanjkanje idej in neprilagajanje novim razmeram. Organizatorji denimo tarnajo, da se je udeležba zmanjšala, ne naredijo pa dovolj za to, da se primerno predstavijo na spletu in tudi sicer v javnosti. Za zgled se lahko postavi ajdovski Majski tek. Tam so izpeljali nekajtedenske priprave na sodelovanje v tem teku, opremili so se s posebnimi majicami in ves čas sokrajane opozarjali na bližajoči se tekaški dogodek. K sodelovanju so povabili šole in si zagotovili obilnejšo udeležbo na mladinskem teku, lotili pa so se tudi pritegovanja otrok v vrtcih. Izkoristili so priložnost, ki jo nudi njihov športni center, ponudili so kopanje v bazenu (in tega naslednji dan izpraznili, saj so – po pričakovanju – tekači kopanje izkoristili tudi za umivanje po teku).

Z 299 udeleženci je bil letos najštevilneje obiskan Vipavski tek.

Tudi v sezoni 2014 bodo veljala uveljavljena pravila tekmovanja v pokalu, startnina ostaja pri desetih evrih, za kar tekač dobi praktično darilo, topli obrok, osvežitev ob progi, novost pa je, da bodo organizatorji dodatne praktične nagrade delili po svojih zmožnostih (doslej je bila to obveza).

Neuradni seznam tekov PPT 2014 (možne so spremembe)

marec

Posoški mali maraton, Gorica, 2.3., udeležba člani

april

Vipavski tek, 5.4., točke člani
Tek sotočja, Tolmin, 12.4., točke mladina
Istrski maraton, Koper, 13.4., udeležba člani, odprto prvenstvo Primorske v maratonu
Idrijski tek, Idrijska Bela, 19.4., točke člani
Bovški tek, 27.4., točke člani in mladina

maj

Majski tek, Ajdovščina, 17.5., točke člani in mladina, olimpijski tek
Tek prijateljstva, Hotedršica, 24.5., točke člani in mladina
Petelinjski tek, 31.5., točke člani in mladina

junij

Kneški tek, Mašun, 7.6., točke člani
Bistrški tek, 14.6., točke člani in mladina
Dobravski tek, 29.6., točke člani in mladina
Primorsko prvenstvo na 5000 m na stadionu, Koper, točke člani, termin je odvisen od zasedenosti stadiona na Bonifiki

avgust

Tek na Tabor, Sežana, 23. ali 30.8., točke člani

september

Goriški tek ali Tek po Panovcu, Nova Gorica, 6. ali 7. 9., točke člani
Kraški tek, Povir, 13.9., točke člani in mladina
Tek po ulicah Cerkna, 20.9., točke mladina

oktober

Mali maraton Nabrežina, 5.10., udeležba člani, odprto prvenstvo Primorske na 21 km (ni še gotovo, ali ga bodo organizatorji iz Trsta pripravili)

december

Štanjelski tek, 6.12., točke člani

Možen je tudi Tek v Trnovem ob Soči za mladinske točke, a še ni znana dokončna odločitev organizatorja.

Organizatorji Majskega teka (Ajdovščina) so letos pokazali največ novih idej pri izvedbi prireditve. Letos bodo gostili tudi olimpijski tek.

VJ

ANKARAN, MILJE

03 11
 2013

Zmagovalec sedmega Evromaratona, 23-kilometrskega traila, speljanega po poteh in stezah Miljskih hribov oziroma Miljskega polotoka, je Novogoričan Mitja Kosovelj. Slovenski svetovni prvak v gorskem maratonu je za seboj pustil sedemkratnega svetovnega prvaka v gorskem teku Jonathana Wyatta in svetovnega podprvaka v gorskem maratonu Gabrieleja Abateja. Med ženskami je zmagala svetovna prvakinja v gorskem maratonu Antonella Confortola, druga je bila Štajerka Andreja Godec.

Po tem, ko je koprska občina odstopila od soorganizacije Evromaratona, čezmejne tekaške prireditve, ki so jo šestkrat izpeljali po asfaltu med Miljami in Koprom, so sedmi tek 3. novembra 2013 izpeljali kar Miljčani sami, prvič tudi po stranskih poteh in stezah, zelo malo pa po asfaltu. Tamkajšnjemu športnemu društvu Evinrude, ki ga vodi predsednik Graziano Ferlora, je uspelo na startu traila Evromaraton, imenovanega tudi EcoTrail della penisola di Muggia (ekotrail Miljskega polotoka) nekakšnega podaljšanega krosa z 800 metri vzponov, zbrati kar tri članske svetovne prvake v teku: sedemkratnega svetovnega prvaka v gorskem teku, Novozelandca Jonathana Wyatta, dvakratnega svetovnega prvaka v gorskem maratonu Mitjo Kosovelja in svetovno prvakinjo v gorskem maratonu Antonello Confortola-Wyatt. Družbo jo jim delali svetovni podprvak v gorskem teku iz leta 2005 Gabriele Abate in še nekaj manj kot 300 tekačev, večinoma rekreativcev, med katerimi je bilo 52 žensk. Slovenci so predstavljali desetino tekačev.

Na blatno in spolzko progo (noč pred tekom je deževalo, med samim tekom pa ne), ki so jo na slovenski strani uredili člani udarne skupine OPD Koper z Aldom Zubinom na čelu, so se podali sredi Ankarana in nato prekrižarili Miljske hribe, tek pa končali v trgovskem središču Montedoro, kjer so zadnjih nekaj sto metrov odtekli pod streho, po hodnikih mimo trgovin, polnih nedeljskih nakupovalcev. Sprva je vlekel Gabriele in vodilna skupina s tekmovalci slovečih imen je tekla strnjeno do šestega kilometra, ko je Mitja pospešil – in nato tri četrtine proge odtekel v solo teku. Jonathan mu ni bil kos ne v klanec ne v spustu in edina prava težava, s katero se je moral soočiti Novogoričan, so bile pomanjkljive usmeritve na progi. Na srečo ni zašel s poti, da bi se moral vračati. Na cilj je pritekel z več kot dvominutno prednostjo; pokazalo se je, da so mu takšni teki pisani na kožo. Njegova tekmovalna sezona se je že končala, rednih treningov nima več, zato je tekel sproščeno, brez vsake obremenitve, na svežino.

To je ena lepših Mitjevih zmag. Dosežena je bila prepričljivo in brez popustov, ki bi mu jih dajali tekmeci. »Gabriele je močan tekmec, pa tudi Jonathan je dobro pripravljen, sicer ne bi prišel na tekmo. Oba sta bila motivirana za zmago. Toda danes sem bil boljši v vseh pogledih, niti Jonathan ni bil nevaren v vzponih, kar bi bilo sicer pričakovati. Takšne zmage ne dosežeš vsak dan,« je nekaj ur po tekmi z zadovoljstvom analiziral Mitja. In kakšna se mu zdi nova proga Evromaratona? »Proga je super, tudi če dežuje in je blato, sploh pa, če je lepo vreme. Tečeš skozi vinograde, oljčnike, odpira se lep razgled na Tržaški zaliv. Trasa je razgibana, polna vzponov in spustov, konča pa se na toplem, v nakupovalnem centru. Zame je to nekaj novega. Problem so bile samo označbe. Nekajkrat, denimo na vstopu v Milje, sem se moral ustaviti in se razgledati. Če bosta čas in zdravje, bom sem še prišel.«

Med najboljšimi desetimi je bil še en Primorec, mladinec Jošt Lapajne. Prve tri kilometre je tekel z ramo ob rami z legendarnim Jonathanom, a mu je ta v ravnini pobegnil. »Proga je bila spolzka in me je z zadnjim vzponom kar malo presenetila,« je povedal Jošt, potem pa si privoščil masažo, ki so jo ponudili organizatorji. »Res je bilo spolzko, spusti so bili kar nevarni,« je pritrdil Ajdovec Aleš Štor, dvanajsti absolutno, tretji najhitrejši Slovenec. »Označbe ob progi so bile zgolj približne, tista na 20. kilometru je bila zagotovo napačno postavljena. Če se programiraš za določeno dolžino, potem pa je proga nekaj kilometrov daljša, je problem.« 

Antonella ni imela prave tekmice, njena prednost pred drugouvrščeno je bila na cilju kar deset minut. To pa niti najmanj ni kalilo veselja Štajerke Andreje Godec, po osnovnem športnem »poklicu« kolesarke, ki je prišla do srebra. Na cilju je povedala: »Proga je bila zelo lepa. Težka, a mi je ustrezala. Če bi tekli po suhem, bi bila verjetno manj uspešna. Ne vem, kakšen je moj zaostanek za Confortolo, a drugo mesto je odlično.« Zadnje dni pred tekmo ji je ponagajalo zdravje, tako da ni mogla trenirati, a očitno ji bolezen ni izpila preveč moči. »Morda pa je to vzrok za dober tek, ker sem se odpočila.«

Izidi:

Moški:

1. Mitja Kosovelj 1:28:47
2. Jonathan Wyatt 1:30:56
3. Gabriele Abate 1:31:38
...
8. Jošt Lapajne 1:35:59

Ženske:

1. Antonella Confortola-Wyatt 1:48:16
2. Andreja Godec 1:58:19
3. Eva Paternoster 2:07:06
...
10. Sara Kocjančič 2:19:22

Vsi izidi so na povezavi.

Zakonca Jonathan in Antonella sta iz Italije, kjer živita, po Šmarni gori že drugič to jesen prišla v Slovenijo.

Eden od mladih upov slovenskega teka Jošt Lapajne.

Pred startom v Ankaranu je bilo razpoloženje sproščeno. Na fotografiji: Antonella in Jonathan pozirata skupaj s kolegico, desno Gabriele preverja, ali je glava na mestu, v sredini jih opazuje slovenski reprezentant Jošt, Mitja zateguje copat, Tržačan Marco Moretton (levo, z ruto na glavi) pa je z mislimi verjetno že na progi (bil je sedmi).

Tako so se pognali na progo. Dež se je uvidevno umaknil proti severu.

Mitja v cilju.

Trije najhitrejši: Jonathan, Mitja, Gabriele.

Andreja Godec daje izjavo italijanskemu novinarju. 

Fotogalerija je na povezavi.

VJ

LJUBLJANA

27 10
 2013

Ljubljanski maraton, tokrat z imenom glavnega sponzorja Volkswagna, je spet postavil rekord po številu udeležencev, našteli so jih 19.335. Na cilj maratona sta pritekla 1202 tekača.

Vreme je bilo tekačem prijazno kar zadeva temperaturo (nenavadno visoka je bila, od 12 je v nekaj urah zrasla proti 20 stopinjam Celzija), nadležen pa je bil veter, ki je na posameznih odsekih tekače zaustavljal in verjetno je kriv za to, da ni bilo novih hitrostnih rekordov. Opazno več kot prejšnja leta je bilo gledalcev oz. navijačev ob progi; njihova spodbuda je marsikaterega tekača odvrnila od razmišljanja o odstopu. Tekači so v humanitarni akciji zbrali 5000 evrov za Pediatrično kliniko.

Udeleženci primorskih pokalnih tekov so se tudi letos množično udeležili LM in zasedali visoka mesta. Kljub težavam z obutvijo je (s tekaškim copatom v roki) Valda Dornik prišla do medalje, Jasmina Praprotnik (Urbani tekači) pa je štiri dni po dnevu, ko bi morala roditi (še eno tekačico v družini, seveda), skupaj z možem Urbanom pretekla polmaraton. Pa ni bila osamljena, na progo se je podala še najmanj ena tekmovalka v visoki nosečnosti. Med najuspešnejšimi zakonci na LM sta bila Milojka in Peter Čufer iz Podbrda, prva s kategorijsko zmago na maratonski, drugi s srebrom na polmaratonski progi.

Izidi:

Maraton:

Moški:

1. Wami Mulugeta (Etiopija) 2:10:26
...
9. Anton Kosmač 2:24:57
10. Robert Kotnik 2:36:40
15. Marko Tratnik 2:43:24

Kategorije:

D – 1. Mirko Janjatovič
      2. Andrej Kutin
J –  2. Vladimir Savić

Ženske:

1. Caroline Chepkwony (Kenija) 2:27:27
...
7. Žana Jereb 2:42:09
9. Mojca Kermavnar 3:09:05

Kategorije:

D – 1. Katja Rakušček
E –  1. Marinka Lapanja
      3. Mihaela Tušar
G – 1. Milojka Čufer
      3. Valda Dornik

Polmaraton:

Moški:

1. Mitja Krevs 1:09:00
...
3. Rok Puhar 1:11:16
4. Urban Jereb 1:13:23
11. Tomaž Ferjančič 1:15:33 (D – 3.)
14. Nejc Lokar 1:16:17
18. Jernej Krkoč 1:16:49 (C – 2.)
20. Marco Moretton 1:17:00

Kategorije:

C - 3 .Mitja Curk
H – 1. Cveto Tavčar
      2. Dušan Magajne
      3. Štefan Lešnik
I –  2. Peter Čufer
      3. Edvard Sivec

Ženske:

1. Lidija Cerkovnik 1:22:35
...
14. Petra Tratnik 1:30:26
17. Sergeja Lipušček 1:31:31 (E – 1.)
18. Jana Kotar Ilijaš 1:31:47

Kategorije:

G – 2. Ivanka Širca
H – 1. Nadja Finžgar

10 km:

Moški:

1. Blaž Grad 32:03
...
6. Bor Grdadolnik 34:51
7. Emil Pašič 35:02
9. Denis Guzelj 35:27
15. Borut Albreht 36:44

Ženske:

1. Maruša Mišmaš 35:21
...
7. Sara Jesenko 41:32

Šolski teki:

Učenke 2000:

3. Tanja Žgajnar (OŠ Bovec)

Dijakinje 94-96:

1. Sara Jesenko (ŠC Vena Pilona Ajdovščina)

Ekipno OŠ:

4. Bovec
7. Žiri

Ekipno dijaki:

5. Gimnazija Jurija Vege Idrija

Ekipno dijakinje:

7. Gimnazija Jurija Vege Idrija

(navajamo zmagovalce in najboljše izmed udeležencev primorskih pokalnih tekov)

Marko Tratnik (levo) je bil najhitrejši maratonec s Primorske. Družbo mu delata David Curk in sestra Petra.

Valda Dornik je dobršen del maratona pretekla z enim copatom v roki. 

Peter in Milojka Čufer, verjetno najuspešnejši par 18. LM.

Tako je svoj maratonski tek zmagoslavno zaključil Wami Mulugeta.

Fotogaleriji sta na povezavi in na povezavi1.

VJ

PODNANOS

13 10
 2013

S tekom na Nanos se je zaključila letošnja sezona primorskih gorskih tekov - PGT 2013. Sedemnajsti tek v letošnji sezoni je 13. oktobra pripravilo planinsko društvo iz Podnanosa. Zmagovalec je bil isti kot zadnjih nekaj let, Simon Alič, na progi pa je bil tokrat 29 minut in 25 sekund. Tudi pri ženskah je lansko zmago s časom 37:31 ubranila Tržačanka Daniela Da Forno, na cilj je prišla dobrih 30 sekund hitreje kot lani. Oba zmagovalca tečeta za podnanoški tekaški klub.

Za nekaterimi tekači je bil v nedeljo že pester tekmovalni vikend, kljub temu pa je k lovski koči »Vojkovo« na Nanosu teklo 82 tekačev, od tega trije v otroških kategorijah. 5,6-kilometrski tek s 700 višinskimi metri nima ekstremnih strmin, zato se ga radi udeležijo tudi ravninski tekači, predvsem pa vsi tisti, ki se radi naužijejo lepih razgledov z nanoške planote. Eden takih je Nejc Lokar, ki letos odlično nastopa v PPT, ravninskih tekih, na Nanosu pa je pritekel kar na četrto mesto. Letos je tekmovalcem nekaj težav delalo le blato na začetnem delu proge.

Zmagovalec Simon Alič je imel, za razliko od prejšnjih let, resnega tekmeca v Roku Bratini iz Tolmina, ki je do polovice proge tekel skupaj s kasnejšim zmagovalcem. Za Ljudstvo tekačev je tako komentiral: »Teka sem se udeležil prvič. Proga je zares lepa, ne preveč strma, zadovoljen sem tudi z rezultatom. Do polovice sem tekel skupaj s Simonom, nato pa je prišel asfaltni del, kjer mi je nekoliko ušel in zadržal prednost vse do cilja. Če mi bo uspelo, se bom prihodnje leto poskušal udeležiti več tekem za primorski gorski pokal, s ciljem, da se uvrstim čim više«.

Zmagovalec tekme, ki je letos zbral dovolj nastopov za zmago v seštevku PGT, je v cilju dejal, da je že nekoliko utrujen od preteklih tekem in da tudi trenira bistveno manj.

Dobre volje je v cilju bil tudi Jošt Lapajne, ki je v cilj pritekel tretji, s tem pa se je zavihtel na drugo mesto v pokalu PGT. Tretje mesto v skupnem seštevku je osvojil Danijel Vinčec. Med ženskami prvi dve mesti že nekaj časa pripadata Jani Bratina in Mihaeli Tušar, je pa Urša Trobec s tretjim mestom na Nanosu potrdila enako uvrstitev v skupnem seštevku. Med mlajšimi dečki je zmagal Žan Drole, letnik 2001, pred tri leta mlajšim Manuelom Mislejem, med starejšimi dečki pa je bil edini nastopajoči Marcel Mislej.

Podelitev priznanj je potekala v oblačnem in nekoliko bolj mrzlem vremenu kot prejšnja leta, zato bi organizator lahko z njo nekoliko bolj pohitel.

Sedaj si bo večina tekmovalcev privoščila nekaj gorskotekaškega tekmovalnega premora, 8. decembra pa bo na vrsti že prvi tek za sezono 2014, v Gaberjah pri Ajdovščini, tej tekmi pa bo sledila podelitev nagrad najboljšim za sezono 2013, kar bo tudi priložnost za druženje. Vabljeni torej vsi gorski tekači, da skupno vstopimo v naslednjo sezono.

Izidi:

Absolutno moški:

1. Simon Alič (ŠD Nanos Podnanos) 29:25
2. Rok Bratina (KGT Papež) 29:33
3. Jošt Lapajne (KGT Papež) 31:27

Absolutno ženske:

1. Daniela Da Forno (ŠD Nanos Podnanos) 37:31
2. Giulia Della Zonca (CAI CIM TS) 38:21
3. Urša Trobec (ŠD Setnik) 39:42

Zmagovalci po kategorijah:

• M 1988 in mlajši: Rok Bratina
• M 1987-1978: Danijel Vinčec (ŠD 3šport)
• M 1977-1970: Simon Alič
• M 1969-1962: Ivan Sokol (TD Burja Vipava)
• M 1961-1954: Slavko Prezelj (PD Podbrdo)
• M 1953 in starejši: Marijan Jereb (Idrija)
• Ž 1988 in mlajše: Ana Čufer (TD Burja Vipava)
• Ž 1987-1978: Giulia Della Zonca
• Ž 1977-1968: Daniela Da Forno
• Ž 1967-1958: Urša Trobec
• Ž 1957 in starejše: Rada Milič (ŠD Kraški tekači)

Vsi izidi so na povezavi.

Rok Bratina, šesti na letošnjem EP v gorskem teku med mladinci, se je odlično upiral Simonu Aliču, a mu je na koncu ta le pobegnil za osem sekund.

Luciano Comelli, eden od italijanskih tekačev, ki radi pridejo na Nanos.

Neja Bonifer je med mlajšimi članicami osvojila srebrno medaljo.

Najhitrejši člani na Nanosu, z leve: Bratina, Alič, Lapajne.

V ženski konkurenci je bil na vrhu dvojec iz Trsta. Z leve: Della Zonca, Da Forno, Trobec.

Med mlajšimi dečki je bil Žan Drole na cilju pred Manuelom Mislejem.

Fotogalerija je na povezavi.

Matej Curk

NABREŽINA (AURISINA)

06 10
 2013

V Nabrežini, na italijanskem Krasu, je športno društvo Marathon iz Trsta v rahlem rosenju, ki pa ni bilo moteče, pripravilo 35. Kraški mali maraton (Maratonina del Carso), ki je v resnici polmaraton (21 km). Kot že nekaj let so tudi tokrat prijazni gostitelji v okviru tega teka nudili gostoljubje primorskemu (odprtemu) prvenstvu v teku na 21 kilometrov, za katerega so upoštevali uvrstitve slovenskih tekačev. Primorska prvaka sta postala brat in sestra Tratnik iz Žagoliča pri Colu, Marko in Petra, ki sta tako še tretjič v tej sezoni osvojila dvojni dvojček (hkratni zmagi obeh), če si sposodimo besednjak košarkarjev; pred tem sta zmagala še v Dobravljah in Povirju.

Ker so v Vidmu na isti dan imeli še eno veliko tekaško prireditev, število tekačev v Nabrežini ni preseglo števila 400. Organizatorji so našteli 376 finišerjev, od tega je bilo 65 Slovencev, razvrščenih v kategorijah primorskega prvenstva. Glede najboljših na Primorskem (od vseh prisotnih Slovencev) že kmalu ni bilo več dvomov, da bosta na vrhu stopničk stala brat in sestra Tratnik iz Žagoliča. Petra je bila med vsemi dekleti tretja, za Giulio Schillani in znanko s primorskih tekov Valentino Bonanni, Marko pa je bil za mesto slabši; boljši so bili Patrick Nasti, Simone Gobbo in David Daris. Patrick je izstopal, tako z visoko postavo kot hitrostjo. Doma je iz Trsta in je eden upov italijanske atletike, nastopa na 3000 m z zaprekami, letos je bil tretji na univerzijadi, nastopil je tudi na SP v Moskvi in je v igri za nastop na olimpijadi v Riu. Zanimivo je, da je bil to njegov sploh prvi nastop na 21-kilometrski razdalji. Z dosežkom je bil zadovoljen, pred zasledovalcem je pridelal dobri dve minuti prednosti, njegov trener pa je prepričan, da zmore še za kakšne tri minute boljši čas.

Novi primorski prvak Marko Tratnik je še zadihan povedal: »Odlično, odlično. To je proga zame, gor-dol, tudi čas je dober. Nisem si niti mislil, da mi bo šlo tako dobro.« Sestra Petra je za pet sekund zaostala za Bonannijevo, a se z morebitno zamujeno priložnostjo ni ukvarjala: »Fajn mi je šlo, svoj osebni rekord sem krepko popravila (prej 1:36), spustila sem se pod uro in pol. Tudi vreme je bilo dobro, razmere so bile super, ni bilo vroče. Zadovoljna sem.« Tratnika bomo znova spremljali na Ljubljanskem maratonu.

V razvrstitvi za primorsko prvenstvo je bilo nekaj zmede, a so odgovorni pri DLT Filipides podatke uspeli urediti. Tudi pri Petrini uvrstitvi ni šlo gladko, vendar so organizatorji (ob posredovanju Valentine Bonanni) popravili napako, ki so jo zagrešili ob razglasitvi najboljših žensk, ko je primorska prvakinja ostala brez stopničk.

Ker novi predsednik Marathona Trieste Tullio Bellen napoveduje spremembe v letnih načrtih tega kluba, se utegne prihodnje leto zgoditi, da bo nabrežinski polmaraton odšel v zgodovino.

Izidi:

Absolutno:

Moški:

1. Patrick Nasti (G.A. Fiamme Gialle) 1:06:17
2. Simone Gobbo (A.S.D. Atletica San Rocco) 1:08:21¸
3. David Daris (Podistica Fiamma Trieste) 1:13:53
4. Marko Tratnik (ŠD Nanos) 1:14:46

...

6. Mirko Janjatovič (KGT Papež) 1:17:10
7. Boštjan Jenčič 1:17:38
8. Mitja Curk (ŠD Nanos) 1:17:41
10. Boštjan Potočnik 1:17:53

Ženske:

1. Giulia Schillani (Sportiamo) 1:25:04
2. Valentina Bonanni (Atletica Brugnera Friulintagli) 1:29:26
3. Petra Tratnik (ŠD Nanos)1:29:31

...

10. Marinka Lapanja 1:34:46

Prvenstvo Primorske na 21 km:

Moški:

1. Marko Tratnik
2. Mirko Janjatovič
3. Boštjan Jenčič

Ženske:

1. Petra Tratnik
2. Marinka Lapanja
3. Jerica Sardoč (ŠD Nanos) 1:35:48

Primorski prvaki po kategorijah:

MA: Marko Tratnik
MB: Mitja Curk (ŠD Nanos) 1:17:41
MC: Mirko Janjatovič
MD: Miro Petrovec (ŠD Tek je lek) 1:24:32
ME: Cveto Tavčar (ŠD Tabor Žiri) 1:27:25
ŽA: Petra Tratnik
ŽB: Jerica Sardoč
ŽC: Marinka Lapanja
ŽD: Valda Dornik (DLT Filipides) 1:42:43

Vsi izidi so na povezavi.

Najboljši na startu: zmagovalec Patrick Nasti drži trak, desno je Simone Gobbo, vmes sta Mitja Curk in Marko Tratnik.

Marko Tratnik na polovici proge.

 Petra Tratnik v zadnjih metrih polmaratona, na katerem je krepko popravila osebni rekord.

Zmagovalka Giulia Schillani in Valentina Bonanni.

Marinka Lapanja je bila v Nabrežini dobre volje.

Fotogaleriji sta na povezavi1 in na povezavi2.

Video je na povezavi.

VJ

DOLEGNA DEL COLLIO

06 10
 2013

Pri iskanju novih maratonov blizu in daleč smo se na dan teka v Nabrežini odločili za tek v Goriški pokrajini. Dolegna del Collio je letos gostila 5. maraton Citta del vino. Posebnost maratona je ta, da sta start in cilj vsako leto v drugi vasi - ali mestu, kakor pač vzamete. Zraven so še Manzano, Buttrio, Premariacco, Čedad, Prepotto, Corno di Rosazzo in San Giovanni al Natisone. Start polmaratona je bil letos v Buttriu.

Na tek smo se družno odpravili Tadej, Goran, Igor in pisec članka. Na startu nas je bilo še nekaj Slovencev. Glede na ime maratona smo pričakovali bolj vaško tekmo, v stilu že ugaslega Rokovega teka (Šmarje-Podčetrtek). Vendar to nikakor ni bila vaška tekma. Organizacija je bila na vrhuncu. Urejena parkirišča, tekoč sprejem startnih številk ... No, tu se je zataknilo. Natančni prireditelji so zahtevali doplačilo za tujce. Rešili smo se z zdravniškimi potrdili in z malo znanja italijanščine. Tudi izkaznica AZS je pripomogla. Maratonski tek je štel za prvenstvo Furlanije-Julijske krajine, zato je bilo vse po predpisih italijanske in mednarodne atletske zveze. Poskrbljeno je bilo za garderobe, tuše in spravilo prtljage. Okrepčevalnice so bile na 5 km, vmes še gobice in voda za osvežitev, na vseh okrepčevalnicah so bila tudi stranišča, kar se na tekih v Italiji ne dogaja prav pogosto.

Proga je lepa, razgibana, nekoliko težja v drugih 21 km, naprej od Buttria. Vreme je bilo idealno za tek, oblačno in brez dežja. Skupaj se po podatkih organizatorja nabralo za približno 140 m višinske razlike. V vsakem od zgoraj omenjenih krajev je bila postavljena tudi stojnica z domačimi vini, namenjena pokušini, vendar smo se med tekom temu raje odpovedali. Seveda, tek je namenjen predstavitvi krajev ter njihove turistične in vinarske ponudbe, ki je izdatna. Tudi proga je bila speljana tako, da so bili vinogradi povsod na očeh. Vodila je skozi Čedad, prav v stari del mesta, ravno toliko, da smo se pokazali številnim gledalcem.

Zmagovalec teka pri moških je bil Italijan Marco Boffo (2:39:38), pri ženska pa je bila najhitrejša Hrvatica Marija Vrajić (2:59:05). Najhitrejša polmaratonca sta bila Francesco Tamigi in Micaela Bonessi. Zelo uspešno je z malim maratonom opravil član Kraških tekačev Miran Kavs, skupno je bil peti in premočno prvi v svoji kategoriji. V cilju je vsak dobil spominsko medaljo, zraven pa – seveda, imenu teka primerno - steklenico vina. Najboljši so dobili še posebne nagrade, podelitev je bila seveda ob vinskih sodih. Kozarec domačega vina je bil dostopen po simbolični ceni, prav tako tudi ostali priboljški.

Izidi so na povezavi.

Vse o maratonu najdete na povezavi.

Start vinskega maratona.

Roman Koprivc, Igor Stegel in Miran Kavs v družbi Cesarea Ballabena, ki je nepogrešljiv voditelj na pomembnejših tekih v Furlaniji-Julijski krajini.

Miran Kavs (desno) je prišel po nagrado za zmago v svoji kategoriji.

Roman Koprivc, foto: Darja Verbič

IDRIJA

28 09
 2013

Na cilju 13. gorskega teka na idrijske Hleviše, tik pod planinsko kočo, so najprej pričakovali nekoga iz trojice papirnatih favoritov, reprezentantov Marka Tratnika in Jošta Lapajneta ter Koprčana Danijela Vinčeca, toda zgodilo se je presenečenje: s progo je najprej opravil na Primorskem komajda znani Goran Ikič iz Žirov. In to kako!

Rekord Mitje Kosovelja, dvakratnega članskega svetovnega prvaka v gorskem maratonu in najboljšega Slovenca v gorskem teku, je popravil za dobrih 17 sekund, kljub temu, da je rosilo in je bila v zraku visoka vlažnost, prvih nekaj sto metrov po startu pa razrita idrijska ulica tudi ni dovoljevala maksimalnega izkoristka odriva! Kako dober je izid 26:15.95, dokazuje lanski čas Simona Aliča, ta je svojevrsten kriterij za merjenje kakovosti dosežkov na primorskih tekih, 26:58. Tokrat Simona ni bilo, odločil se je za 2. Storžič Vertikal kilometer, kot še nekateri drugi udeleženci PGT.

Goranu, 34-letnemu kolesarju in tekaču iz Žirov, sta s precejšnjo zamudo sledila Marko in Jošt. Na cilju je zmagovalec priznal, da je »malo vseeno računal na zmago«, preden je startal, pa je pogledal tudi, kakšen je rekord. Med tekom je o njem nekoliko razmišljal in na plin pritiskal bolj, kot bi sicer, in uspelo mu je. Očitno je tačas zelo dobro pripravljen in prav škoda je, da ga tekmovanja »niti ne zanimajo preveč«, kot pravi, saj bi mu najverjetneje uspelo po kratkem postopku priti celo v gorskotekaško reprezentanco.

Jošt se tekmi v bližini doma ni hotel odreči, poleg tega pa je tako ostal v tekmi za najvišja mesta v skupnem seštevku; na zadnji tekmi na Nanos zna s sedanjega sedmega mesta skočiti celo na drugega, za Simonom, ki je že prvi s 100-odstotnim izkupičkom (osem zmag v osmih tekmah). Povedal je: »To je domača tekma, zato sem ji dal prednost pred Storžičem. Saj me ta tudi zanima, a bom šel tja prihodnje leto. Morda pa tekmi ne bosta na isti dan.« Na vprašanje, ali ni mokra proga dodatno otežila napad na rekord, pa je odgovoril. »Ne, proga je bila čisto v redu, vremenske razmere niso imele vpliva.«

Zmago v edini otroški kategoriji, ki je imela udeležence (mlajši dečki), si je priboril Žan Drol. Tokrat je bil nekoliko bolj zgovoren kot sicer: »Proga zame ni bila prekratka, ravno prav dolga je bila. Bila pa je lažja od drugih gorskih, ki sem jih že pretekel. Mislim, da sem imel na njej še nekaj rezerve. Skupno zmago imam že v žepu, bom pa vseeno šel tudi na Nanos.«

Sergeja Lipušček le zelo poredko spušča domačo tekmo. Kraljica Hleviš si je tudi tokrat nadela krono. V šoli sicer predava matematiko, a na vprašanje, kolikokrat je že zmagala na tej progi, ne zna odgovoriti. »Tega sploh ne vem. Je pa ta proga povsem po mojem okusu, razen začetka, ki mi ni najbolj všeč. Vsekakor sem tudi tokrat uživala,« je povedala tekačica, za katero je izredno uspešna sezona.

Za konkurenco članic sta poskrbeli Tina Bržan in Dunja Barbarič s Koprskega. Tina postaja vse bolj navdušena planinka in v knjižici transverzale pridno zbira žige: »Danijel (Vinčec, op. a.) je vedel za ta tek in naju je povabil. Z njim sva tudi malo trenirali. To nama je pomagalo, saj si sicer ne bi upali teči. Celo do medalj sva prišli – ampak pomembno je sodelovati. Proga je prijetna, skoraj lepša kot tista na Kokoši, kjer sva tudi tekli. V knjižici se je nabralo že kakšnih deset žigov s transverzale, čeprav sem začela šele junija. Moj cilj je, da zberem vse žige.«

Organizator se je odločil, da bodo tudi mlajši dečki tekli po isti progi kot člani in veterani (5,8 km, 470 v/m)., tako da se ne smemo čuditi, da sta tekla samo dva mlada tekača. Vprašanje je, ali je tako težaven tek za letnik 2001 in mlajše primerna preizkušnja. Žan Drole in Matej Miklavčič sta sicer tekla že tudi daljše in težje teke, vendar sta izjemno pripravljena, sodelovanje na takšnih tekih pa je njuna osebna oz. odločitev njunih staršev.

Na seznamu izidov pogrešamo klubsko oz. krajevno pripadnost posameznih udeležencev, v naših izidih (spodaj) smo se ravnali po navedbah organizatorjev drugih tekov. Organizatorji bi se lahko pozanimali, v katerem pokalu so; navajajo namreč ime pokala, ki že leta ne velja več. Z razglasitvijo so preveč oklevali, sicer pa je bila izvedba prireditve korektna. Žrebali so tudi nagrade in med drugim tekmovalcem namenili dva pršuta. Res škoda, da je vreme razredčilo število udeležencev. Skupaj s kolesarji se je na Hleviše povzpela stotnija rekreativcev (od tega 54 tekačev). Za popestritev dogajanja je s ponudbo svoje športne trgovine poskrbel nekdanji kolesarski profesionalec Valter Bonča.

Izidi:

Absolutno, moški:

1. Goran Ikič (Etiketa Žiri) 26:15.95
2. Marko Tratnik (ŠD Nanos) 27:50.70
3. Jošt Lapajne (KGT Papež) 28:09.00

Absolutno, ženske:

1. Sergeja Lipušček (DLT Filipides) 33:45.33
2. Petra Tratnik (ŠD Nanos) 35:23.95
3. Urša Trobec (ŠD Setnik) 36:04.71

Zmagovalci po kategorijah:

• ml. dečki: Žan Drole (PD Podbrdo)
• ml. deklice: /
• st. dečki: /
• st. deklice: /
• ml. člani: Jošt Lapajne
• člani: Goran Ikič
• st. člani: Borut Malavašič (Etiketa Žiri)
• ml. veterani: Ivan Sokol (TD Burja)
• veterani: Slavko Prezelj (Graparski kerlci)
• st. veterani: Cveto Tavčar (ŠD Tabor Žiri)
• ml. članice: Petra Tratnik
• članice: Tina Bržan
• st. članice: Tina Mavrič (ŽNC Šavrinkice)
• veteranke: Sergeja Lipušček
• st. veteranke: Rada Milič (ŠD Kraški tekači)

Vsi izidi so na povezavi.

Goran Ikič je odlično tempiral svoj tek in postavil rekord.

Tina Bržan se je spoprijateljila z idrijsko progo.

Žan Drole ima skupno zmago že v žepu.

Ivan Sokol ni samo zmagal v svoji kategoriji, temveč je v strmini tudi pomagal mladi kolesarki proti cilju.

Najhitrejše ženske z domačinko Sergejo Lipušček na čelu.

Najhitrejši moški. Goran Ikič je zavihtel pršut.

Fotogalerija je na povezavi.
Video je na povezavi.

VJ

CERKNO

21 09
 2013

Osnovna šola Cerkno je tudi letos pripravila zadnjo tekmo šolarjev v njihovem pokalu PPT. Med 136 mladimi tekači so bili najuspešnejši člani ekipe TK Kobarid s petimi zmagami. Tekli so v vseh kategorijah, z izjemo najstarejših fantov (letnik 1998), v Cerknem smo spoznali še zadnjih šest zmagovalcev letošnjega pokala.

Najzanimivejšo zgodbo sta napisala Matic Kenda in Tobi Gaberšček iz letnika 2002, prijatelja in kolega iz TD Bovec. Vso sezono sta se borila za prvo mesto in se izmenjavala na prvem mestu, Povir sta oba izpustila, v Cerkno pa sta prišla s po štirimi zmagami in tremi drugimi mesti, v popolni remi poziciji, kot bi rekli šahisti. Toda če je kdo pomislil, da igrata in da bosta tudi na zadnji tekmi prišla v cilj skupaj, se je zmotil. Pred startom sta napovedala, da se bosta borila z vsemi močmi, in tako je tudi bilo.

V cilj je prvi pritekel Matic, Tobi je za njim zaostal za dobri dve sekundi, ko je videl, da Matica ne bo uspel ujeti, pa je popustil in predse spustil še Jakoba Kurinčiča iz TK Kobarid. To ni spremenilo končne odločitve v pokalu, le cerkljanska medalja je bila malo manj žlahtna. Matic se je veselil in je za LT izrazil upanje, da bo še naprej tekel tako hitro in uspešno. Tobi ni bil prešerne volje: »Ni ravno veliko razlogov za zadovoljstvo, toda tekem bo še in v naslednjem letu bom poskusil uvrstitev popraviti.«

Preglejmo, kako so se iztekle bitke za prvo mesto, ki so jih bojevali na zadnji tekmi. Najprej deklice. V letniku 2006 (in mlajše) je Nena Kalanj zmagala še šestič in tako pustila Mišo Sardoč (ŠD Nanos) za sabo, vedeti pa je treba, da je Miša leto mlajša. V letniku 2004 je Lana Rogič premagala vodilni, tako Tio Žagar (TD Bovec) kot Žano Sovdat. Žana in Tia imata zdaj po 225 točk. Trenutno je na Filipidesovem seznamu izidov kot zmagovalka napisana Žana, kar pa verjetno ni prav. Pravila namreč določajo, da v primeru izenačenega števila točk zmaga tekmovalec, ki je odtekel več tekov – to pa je Tia, ki ni niti enkrat manjkala. V letniku 2002 je Karin Cukjati z zmago dobila tudi pokal, potem pa povedala: »Zmaga je bila kar težka. A sem se zanjo potrudila, treniram trikrat na teden. Prihodnje leto bom zmago gotovo ponovila!«

Povejmo še, da je v »izhodnem« letniku 1998 tekla samo Niki Kmetec, da ne bi morala na progo sama, pa se ji je pridružil – prav tako Koprčan, le da iz sosednjega kluba – Jernej Jevšček, ki je svoj nastop z odliko opravil malo prej. Niki si je tako pritekla končno tretje mesto. Tanja Žgajnar (2000) si je skupno zmago pritekla že pred časom, v Cerknem pa niti ni prav vedela, kolikokrat je zmagala v letošnji sezoni. Komentirala je z besedami: »Vesela sem, mislim, da je to moja prva skupna zmaga, super! V naslednjem letu bom seveda nadaljevala. Ukvarjam se še s folkloro, časa za to dvoje in učenje pa je čisto dovolj.« Tekače iz ekipe gostitelja, OŠ Cerkno, smo med letom le redkokdaj videli nastopati, tokrat pa so bili kar številni. Eno od dveh zmag je Cerkljanom pritekla Petra Klasič (2001), ki sicer teče bolj poredko, zato pa trenira plavanje. Ko smo jo povprašali po dosežkih v bazenu, je povedala: »Kar dobri so, na državnem prvenstvu sem bila med mlajšimi deklicami druga. Svojo športno prihodnost zato vidim v plavanju; v šoli pa mi tudi gre v redu.«

Pri fantih smo osrednji spopad že opisali (letnik 2002), v letniku 2000 pa je Denis Pašič vpisal svoj šesti nastop, kolikor jih šteje za skupno uvrstitev, in skočil na prvo mesto. Na vprašanje, ali bo šel po poti starejšega brata Emila, ki postaja eden najboljših slovenskih srednjeprogašev, je odgovoril: »Ne vem še. Tek me mika, v naslednji sezoni bom poskusil iti na vse teke. Sicer že treniram, a se da trenirati še bolj; pripravljen sem se treningu posvetiti tako resno kot Emil.« V letniku 1998 ni bilo tekmovalcev, zato bo po pokal na zaključni prireditvi prišel Matic Kerkoč, ki je izpolnil predpisani minimum petih nastopov, na katerih je zmagal štirikrat.

Izidi:

Zmagovalci po kategorijah:

• Deklice -2006: Nena Kalanj (TK Kobarid)
• Pokal 2013: Nena Kalanj
• Deklice 2005: Lia Domevšček (TK Kobarid)
• Pokal 2013: Lia Domevšček
• Deklice 2004: Lana Rogič (AK Koper)
• Pokal 2013: Tia Žagar (TD Bovec)
• Deklice 2003: Maša Kubik Živkovič (AK Koper)
• Pokal 2013: Lara Likar (OŠ Dobravlje)
• Deklice 2002: Karin Cukjati (TK Kobarid)
• Pokal 2013: Karin Cukjati
• Deklice 2001: Petra Klasič (OŠ Cerkno)
• Pokal 2013: - (nobena tekmovalka ni izpolnila minimuma tekov)
• Deklice 2000: Tanja Žgajnar (TD Bovec)
• Pokal 2013: Tanja Žgajnar
• Deklice 1999: Katja Rutar (AD Posočje)
• Pokal 2013: Manca Kerkoč (TD Burja)
• Deklice 1998: Niki Kmetec (AK Koper)
• Pokal 2013: Tinkara Gregorčič (AD Posočje)
• Dečki -2006: Mark Žgur (ŠD Nanos)
• Pokal 2013: Rok Kopatin (ŠD Nanos)
• Dečki 2005: Tim Žgajnar (TD Bovec)
• Pokal 2013: Tim Žgajnar
• Dečki 2004: Leon Korošec (TK Kobarid)
• Pokal 2013: Jan Franc Kopatin (ŠD Nanos)
• Dečki 2003: Svit Kramar Roš (TK Kobarid)
• Pokal 2013: Svit Kramar Roš
• Dečki 2002: Matic Kenda (TD Bovec)
• Pokal 2013: Matic Kenda
• Dečki 2001: Alen Cvijanovič (AD Posočje)
• Pokal 2013: Miha Rojc (ŠD Nanos)
• Dečki 2000: Uroš Šturm (OŠ Cerkno)
• Pokal 2013: Denis Pašič (AK Pivka)
• Dečki 1999: Jernej Jevšček (AD Nova Aurora Koper)
• Pokal 2013: Jernej Jevšček
• Dečki 1998: /
• Pokal 2013: Matic Kerkoč

Izidi so še neuradni.
Vsi izidi so na povezavi.

Matic Kenda (v sredini) in Tobi Gaberšček (desno) sta v Cerknem odločila o velikem pokalu z letnico 2013. Drugi je bil Jakob Kurinčič (TK Kobarid, levo).

Denis Pašič (v belem) si je z drugim mestom pritekel skupno zmago.

Ravnatelj OŠ Cerkno mag. Milan Koželj nagrajuje zmagovalko Petro Klasič z domače šole.

Prireditev je vodila, kot običajno, Ana Hadalin (desno).

Start deklic letnika 2002. V ospredju je v rdeče-modri opremi Karin Cukjati.

Fotogalerija je na povezavi.
Video je na povezavi.

VJ

POVIR

14 09
 2013

ŠD Brinj iz Povirja je 14. septembra 2013 pripravilo 18. Kraški tek, ki je veljal za točke tako v članski kot mladinski konkurenci PPT. Na razgibani progi sta zmagala sestra in brat, Petra in Marko Tratnik.

Primorska proslava v Lipici in državno atletsko prvenstvo za pionirje v Postojni sta razredčila vrste tekačev v Povirju, kjer sežanski šolarji običajno poskrbijo za zgledno množičnost, tako da so organizatorji 18. Kraškega teka, ŠD Brinj, našteli samo 90 odraslih tekačev in 79 šolarjev. A so zanje poskrbeli tako dobro kot še vsakokrat doslej.

V članski konkurenci je na 11-kilometrski progi (asfalt, makadam, gozdne poti in steze, travniki) skozi štiri naselja (Povir, Gorenje, Plešivica, Merče) prepričljivo slavil Marko Tratnik, član reprezentance na poljskem SP v gorskih tekih: »Od prvega metra sem tekel svoj tempo, po prvem kilometru sem se odlepil od zasledovalcev. V klanec mi je šlo dobro, sicer pa v nogah še čutim nastop na svetovnem prvenstvu.« Drugi je bil Emil Pašič, obetavni mladi srednjeprogaš iz Pivke, za katerega je bila proga nekoliko predolga, da bi jo odtekel v višjem tempu, tretji pa Borut Albreht iz Hotedršice. Vrh povirske razvrstitve je bila kombinacija mladosti (med prvimi desetimi so bili štirje tekači okrog 20 let ali mlajši) in izkušenj.

Petra Tratnik je poskrbela še za drugo polovico dvojne zmage družine Tratnik, podobno kot nedavno v Dobravljah, in morda bosta brat in sestra iz Žagoliča pri Colu do konca leta na katerem od primorskih tekov uprizorila še tretji dvojni dvojček – če se izrazimo po košarkarsko. Petra je povedala: »Šlo mi je dobro, nisem imela kriz. Proga je lepa, razgibana, na podobnih tečem tudi doma.« Monika Bajc je bila druga, Kristina Bele tretja, Jerica Sardoč (ŠD Nanos) četrta, ta trojica pa se bo do konca sezone borila za skupno drugo in tretje mesto (prvo je že oddano Sergeji Lipušček).

Na Kraškem teku je nastopila tudi skupina tekačev iz Trsta. Maria Pia Marchi, članica Bavisele, je v svoji kategoriji osvojila srebro, za LT pa povedala: »Tukaj sem prvič, za tek sem izvedela po naključju, prek interneta. Proga je zelo lepa, čeprav je zahtevna. Tudi ambient je krasen, užitek je bil teči med polji, v naravi. Z veseljem bi sem še kdaj prišla.«

Kot običajno je v svoji kategoriji zmagal Postojnčan Vladimir Savić. Prejšnji vikend je nastopil na balkanskih igrah atletov veteranov, kjer je Slovenija osvojila kar 160 medalj in bila najuspešnejša med državami udeleženkami, postojnski Doktor pa je zmagal kar štirikrat, na razdaljah 1500, 5000, 10.000 m in v polmaratonu. Na desetkilometrski razdalji je postavil rekord prvenstev 46:36.81, kljub temu, da je hranil moči za nastop na malem maratonu, ki ga je čakal dan pozneje. Njegov klubski kolega, Pivčan Anton Berne, je osvojil pet medalj v sprinterskih disciplinah.

Med šolarji, ti so tekli predzadnjič v sezoni, je bilo najuspešnejše ŠD Nanos s tremi zmagami. Med najmlajšimi deklicami (letnik 2006 in mlajše) je petič zmagala Nena Kalanj, vendar bo v izenačenem boju z Mišo Sardoč (ŠD Nanos) o skupnem prvem mestu odločila zadnja tekma v Cerknem. Cerkno bo odločalo tudi o zmagah v letnikih 2004 (možnosti imata Tolminka Žana Sovdat in Tia Žagar iz Bovca) in 2002 (v igri sta Karin Cukjati iz Kobarida in Tolminka Pia Gerbec). Eva Žgajnar (2003) je prvič zmagala, a je Lara Likar iz Dobravelj skupno zmago pobrala še pred časom, tako kot Tanja Žgajnar iz Bovca (2000). Manca Kerkoč (1999) je s šesto zmago končno nadoknadila, kar je zamudila v prvih treh tekih in je tudi letos osvojila skupno prvo mesto. Povedala je, da je zelo vesela skupne zmage, ki jo bo poskusila ponoviti tudi prihodnje leto; čez dve leti, ko bo prerasla mladinske teke, pa bo prihajala na članske teke. V najstarejši dekliški kategoriji (1998) je zmagala Koprčanka Niki Kmetec, edino njej je uspelo letos premagati skupno zmagovalko Tinkaro Gregorčič (AD Posočje). Tinkara je komentirala s sodobnim posoškim besednjakom: »Ne, Niki me ni presenetila, lahko bi šla njen tempo, ampak danes nisem imela zlo energije, tako da ... Z drugim mestom sem zadovoljna, zagotovila sem si skupno zmago. Krosi so mi všeč, z veseljem sem hodila nanje. Saj ta zmaga mi ne pomeni nekaj zlo, fajn pa je. Za naprej: tako in tako tečem na stadionu 300 in 400 metrov, s tem bom nadaljevala, za dolge krose pa ne vem; o tem bom še razmislila.« V dekliški kategoriji 2002 ni bilo tekmovalk.

Brata Rok (2006) in Jan Franc Kopatin (2004) sta z osmima zmagama še dodatno potrdila svojo premoč, sicer pa sta navijala za sestrico Saro (ŠD Nanos), najhitrejšo deklico letnika 2008, ki bo lahko prihodnje leto osvajala mesta na stopničkah. Sedmič je zmagal Tim Žgajnar (2005). Tekel je na vseh letošnjih tekih, ob komentiranju pa je bil jedrnat in odločen: »Sezona je bila dobra, tudi v šoli mi gre dobro. Zagotovo bom zmagal tudi v prihodnji sezoni!« V letniku 2003 je bilo vse odločeno že na prejšnji tekmi, medtem ko v letniku 2002 ob odsotnosti dveh protagonistov iz TD Bovec, Matica Kende in Tobija Gaberščka, ostaja zamrznjena popolnoma izenačena pozicija: oba imata po sedem nastopov, po štiri zmage in tri druga mesta. To utegne biti najbolj razburljiv derbi zadnjega tekaškega kroga v Cerknem. V letniku 2001 je Miha Rojc zabeležil šesti nastop in peto zmago, skupno zmagal in povedal: »Letošnja zmaga je bila malo težja, kot sem pričakoval. Prišli so novi tekači, močnejši, ali pa sem se jaz poslabšal – tega še ne vem. Začetek je bil nekoliko težji, potem pa je steklo, s treningi. Naslednje leto bom poskusil letošnji dosežek ponoviti.« Luka Drol (2000) ima same zmage, povirska je bila četrta, a premalo nastopov za skupno zmago. Z dobrim tekom v Cerknem jo utegne pobrati Denis Pašič (AK Pivka), Emilov mlajši brat. Luka je povedal: »Verjetno še ni konec sezone, šel bom še v Cerkno. Kombiniranje teka in kajaka mi je letos uspevalo, tako bom poskusil tekmovati tudi naslednjo sezono.« Visokorasli Jernej Jevšček (1999) je izpeljal letošnji načrt, s šestim nastopom in šesto zmago si je zagotovil skupno zmago: »Zadovoljen sem. Nekatere tekme niso bile najboljše, a v naslednjem letu bom vse nadoknadil. V decembru bom tekel na primorskih pokalnih krosih, aprila pa se začenja nova sezona.« V izstopnem letniku 1998 ni bilo nobenega tekmovalca, trenutno vodilni Matic Kerkoč (TD Burja) pa bo moral v Cerkno, če noče v zadnjem hipu zapraviti zmago.

Za orientacijo na članski progi je poskrbel najbolj znani povirski kolesar, ultramaratonec Miran Modic. Glavno besedo pri izvedbi teka (vključno z nastopom mladih plesalk in žrebanjem nagrad) sta imela predsednik ŠD Brinj Matevž Perhavec in vodja tekaške sekcije Matej Kocjan, ob podpori krajevne skupnosti, katere predsednik Franko Uršič je zagotovil, da bodo v Povirju tudi v prihodnje, po polnoletnosti teka, enako ali še bolje poskrbeli za svoje tekaške goste.

Izidi:

Absolutno, moški:

1. Marko Tratnik (ŠD Nanos) 39:47.4
2. Emil Pašič (AK Pivka) 40:38.6
3. Borut Albreht (AD Kladivar Celje) 41:39.1

Absolutno, ženske:

1. Petra Tratnik (ŠD Nanos) 47:21.4
2. Monika Bajc (ŠD Nanos) 49:13.6
3. Kristina Bele (AK Pivka) 50:42.2

Zmagovalci po kategorijah:

• Ž +55: Vilma Brešan (Nova Gorica)

• Ž 45-54: Alenka Draksler (Hruševje)

• Ž 35-44: Kristina Bele

• Ž 25-34: Petra Tratnik

• Ž -24: Monika Bajc

• M +70: Vladimir Savić (AK Pivka)

• M 65-69: Milan Doganoc (Pantera Logatec)

• M 60-64: Cveto Tavčar (ŠD Tabor Žiri)

• M 55-59: Robert Petrovčič (AK Pivka)

• M 50-54: Robert Zrimšek (ŠD Tek je lek)

• M 45-49: Rajko Skok (ŠD Kraški tekači)

• M 40-44: Aleš Štor (ŠD Nanos)

• M 35-39: Dragan Nedimovič (Portorož)

• M 30-34: Martin Zdauc (Balinarski klub Povir)

• M 25-29: Marko Tratnik

• M -24: Emil Pašič

Mladina - zmagovalci po kategorijah:

• Deklice -2006: Nena Kalanj (TK Kobarid)

• Deklice 2005: Lia Domevšček (TK Kobarid)

• Deklice 2004: Lana Rogič (AK Koper)

• Deklice 2003: Eva Žgajnar (TD Bovec)

• Deklice 2002: /

• Deklice 2001: Petra Klasič (OŠ Cerkno)

• Deklice 2000: Nika Bozja

• Deklice 1999: Manca Kerkoč (TD Burja Vipava)

• Deklice 1998: Niki Kmetec (AK Koper)

• Dečki 2006: Rok Kopatin (ŠD Nanos)

• Dečki 2005: Tim Žgajnar (TD Bovec)

• Dečki 2004: Jan Franc Kopatin (ŠD Nanos)

• Dečki 2003: Natan Maj Poženel (AD Posočje)

• Dečki 2002: Aljaž Tavčar (OŠ B. Magajneta Divača))

• Dečki 2001: Miha Rojc (ŠD Nanos)

• Dečki 2000: Luka Drol (AD Posočje)

• Dečki 1999: Jernej Jevšček (AD Nova Aurora Koper)

• Dečki 1998: /

Vsi izidi so na povezavi.

Tik pred startom članske preizkušnje.

Petra in Marko Tratnik si čestitata za zmagi.

Maria Pia Marchi iz Trsta je osvojila srebro v svoji kategoriji.

Marjan Korent, trener Emila Pašiča, in Vladimir Savić, člana AK Pivka.

Najhitrejši člani, z leve: Emil Pašič, Marko Tratnik, Borut Albreht.

Najhitrejše članice, z leve: Monika Bajc, Petra Tratnik, Kristina Bele.

Tim Žgajnar, najhitrejši iz letnika 2005.

Najhitrejši v letniku 2001, z leve: Vanč Florjančič (OŠ Cerkno), Miha Rojc, Luka Gaberšek (TK Kobarid).

Prijateljici in tekmici Tinkara Gregorčič (levo) in Klara Rutar, članici AD Posočje.

Fotogalerija je na povezavi.

Video je na povezavi.

VJ

KRYNICA-ZDROJ (POLJSKA)

08 09
 2013

Slovenska reprezentanca se z letošnjega SP v gorskem teku (disciplina gor/dol), ki so ga pripravili v termalnem in smučarskem središču Krynica na jugu Poljske, vrača s srebrno medaljo mladinke Lee Einfalt in novo najboljšo člansko uvrstitvijo na SP, četrtim mestom Mateje Kosovelj, pa tudi vsi drugi reprezentanti so svojo nalogo opravili. Sodelovalo je 335 tekačev iz 40 držav, medalje je osvajalo deset držav.

V času, ko na največjih tekmovanjih slovenski atleti nimajo kaj prida uspeha, so za slovenske barve spet dobro poskrbeli gorski tekači. Po dveh bronastih medaljah na letošnjem EP v gorskem teku (Mateja Kosovelj, Lea Einfalt) in naslovu svetovnega prvaka v gorskem maratonu (Mitja Kosovelj) se niti s SP na Poljskem ekipa 16 tekačev ni vrnila brez odličja. Osvojila ga je Lea, ki je tako izpopolnila svojo zbirko medalj s SP in se bo lahko prihodnje leto samozavestno vključila v boje članic – če je ne bo povsem posrkal tek na smučeh. Mateja je ponovno dokazala svojo visoko svetovno vrednost in najboljšo slovensko člansko uvrstitev pomaknila s (svojega) petega mesta na četrto. Če bo nadaljevala v tej smeri, smemo na naslednjem SP pričakovati prvo člansko medaljo.

Poljaki so SP pripravili v okviru Festivala teka v turističnem mestu Krynica-Zdroj. Zdi pa se, da je bilo to vrhunsko tekmovanje samo eno v seriji tekaških prireditev tistega vikenda; med drugim so pripravili tudi klasični maraton in 100-kilometrski ultramaraton, gorski tekači pa – denimo – na zaključni prireditvi niso ob odru za zmagovalce dobili niti svojega transparenta. Prav tako so zastave zmagovalnih trojic ob igranju himen predstavniki organizatorjev držali kar v rokah, pri čemer so Leino zastavo postavili kar na mesto, namenjeno zmagovalki. Namestitev v hotelu Krynica s štirimi zvezdicami je bila kraljevska, a samo do prvega obroka, ki so ga servirali. Izbira hrane je bila pičla, riža in slanih rib je bilo sicer na pretek, slaščice pa niti na recept (da ne govorimo o nepotešenosti ljubiteljev dobre kave, tiste »italijanske«). A so bile postelje odlične, za sicer pozitivno razpoloženje pa je skrbelo idealno vreme: sonce z ne previsokimi temperaturami. Slovenci so ugotavljali, da je na Poljskem slaščica št. 1 sladoled. Zanj so Poljaki pripravljeni v vrsti čakati tudi pol ure, in čeprav tega doma ne bi nikoli naredili, so člani slovenske odprave posnemali domačine, na koncu pa – s sladoledom mega dimenzij v roki – priznavali, da se je splačalo, kajti sladoled je bil domače izdelave in dvakrat cenejši kot v Sloveniji.

Na zelo zahtevni progi, krog je meril 4,2 km, vzpona/spusta pa je bilo za kakšnih 240 m, se je dogajalo marsikaj, kar nekaj je bilo poškodb, predvsem zvinov, nekateri trenerji so s skakanjem po trasi ovirali konkurenčne tekmovalce. Prednjačili so zlasti Turki, ki si športno etiko razlagajo nekoliko drugače kot večina drugih udeležencev SP. Sicer pa je bil prizor, ko so se na progo podali člani, s črnim vlakcem na čelu, impresiven: kot da bi v planino spustil krdelo divjih konjev. Tempo članske preizkušnje so diktirali tekači iz Ugande, to je bilo njihovo prvenstvo.

Mladinke so tekle en krog. Prvo poročilo s sredine trikilometrskega spusta je bilo senzacionalno: tretja Lea, četrta debitantka v reprezentanci Ana Čufer iz Dobravelj, v tistem hipu je bila Slovenija virtualna ekipna svetovna prvakinja! A nadaljevanje spusta in ubijalski nekajstometrski cikcakasti vzpon po smučišču, tekmovalce je spominjal na sloviti smučarskotekaški vzpon na Alpe Cermis, kjer je Petra Majdič z nečloveškimi napori držala korak s svojimi peresno lahkimi tekmicami, sta vrstni red spremenila. Lea, po športnem poklicu smučarska tekačica, je pridobila eno mesto, Ana pa je v preostanku spusta izgubila preveč, da bi lahko v vzponu, njeni močni strani, ostala pri vrhu. Na cilju se je Lea veselila brona, Ana pa uvrstitve med 20 najboljših na svetu, odličnega izida, o katerem najbrž pred tekmo ni niti sanjala. Lea je povedala: »Zelo sem zadovoljna, čeprav ni šlo čisto po mojih načrtih. V spustu sem imela namen biti bolj v ospredju, a mi je šlo toliko bolje v klanec. Zdaj imam vse tri medalje s SP.« Zmagala je Američanka Mandy Ortiz, tretja je bila Tubay Erdal iz Turčije. Ekipno je zmagala Velika Britanije pred ZDA in Rusijo, Slovenija je z minimalnim zaostankom pristala na petem mestu. To je bila najboljša ekipna uvrstitev naše reprezentance na Poljskem.

Primorska mladinka je komentirala: »V strmini mi je šlo fajn, drugo ne. Ta dolina je bila dolga, številne so me v spustu prehitele. A zlasti drugi del vzpona mi je šel dobro.« Njena ocena premiernega nastopa v reprezentanci (med 16 člani reprezentance je zabeležila četrto uvrstitev) je bila: »Za prvič je v redu.«
Med mladinci so v vodstvu odprave največ pričakovali od Tolminca Roka Bratine, državnega prvaka z Gor nad Idrijo, kjer je bila izbirna tekma. Na otvoritvi SP je nosil slovensko zastavo, na startu je bil v prvi vrsti. Čakala pa sta ga dva kroga. Prvi krog je odtekel v prvi dvajseterici, končal je na njenem robu. Zmagal je temnopolti, temperamentni Italijan Nekagenet Cripa, Turki so z Ramazanom Karagozom prišli do druge medalje, Manuel Innerhofer pa je Avstriji priboril bron. Ekipne zmage so se veselili Čehi, Italijani so se s srebrom razveselili drugič (sledili sta še dve zlati medalji ter še po eno srebro in bron – s šestimi medaljami so bili naši zahodni sosedje najuspešnejša država na SP), Velika Britanije je bila tretja. Slovenski mladinci so bili deveti.

Rok je svoj nastop komentiral z besedami: »Tekma je bila po pričakovanjih težka, še posebej drugi krog. Na spustu mi ni šlo najbolje, toda tisto, kar sem tam izgubil, sem spet pridobil na klancu. To je bilo moje prvo SP, z 21. mestom sem zadovoljen.« Rob dvajseterice je sicer manj kot šesto mesto na nedavnem EP (disciplina gor), a sta prvenstvi med seboj težko primerljivi. Rok se zaveda, da bo moral še marsikaj postoriti za to, da izboljša svoj tek navzdol, volje mu ne manjka. Noge mu je izklesalo kolo, toda po padcu na eni od dirk je zamenjal panogo in je zdaj dokončno v gorskem teku.

Drugi najuspešnejši mladinec je bil sosed kolesarske šampionke Tanje Žakelj, Jošt Lapajne z Ledin na Idrijskem. Ni bil še prav pri močeh po tem, ko je zaradi zastrupitve s hrano na pripravah izgubil kar štiri kilograme, a je končal v prvi polovici tekmovalcev. »To je bilo moje prvo SP, morda bom v članski konkurenci šel še na katerega, kajti mladinski staž zaključujem. Vsako EP (bil je na letošnjem EP v Bolgariji, op. a.) in SP je nova izkušnja, je drugačno. Dosežek je skladen z mojimi treningi, na spustih imam še veliko rezerve, ki jo bom skušal v prihodnosti izkoristiti, s klanci pa sem zadovoljen,« je povedal za LT.

Tudi članice so tekle dva kroga, v odsotnosti (poškodbe) nekaterih močnih Slovenk je največje breme obležalo na plečih Mateje Kosovelj, ki je do Krynice prinesla najvišjo člansko uvrstitev doslej (SP Kamnik 2010). Po prvem krogu je bila Mateja sedma, a tisti, ki jo poznajo, so vedeli, da še ni pokazala vsega. Res je v drugi polovici tekme pridobila nekaj mest in v slovenske anale prispevala novo najvišjo člansko uvrstitev. Četrto mesto je običajno nadvse nehvaležna uvrstitev, toda tokrat kaj več ni bilo dosegljivo, je ugotavljala naša najboljša gorska tekačica. Prve tri so bile dejansko najmočnejše: zmagovalka Alice Gaggi in druga Italijanka (na tretjem mestu) Elisa Desco ter Britanka Emma Clayton. Emma, znanka z Grintovca in Šmarne gore, je sicer dolgo vodila, a je na koncu morala predse spustiti Alice; ta si je tako pritekla najlepše darilo za rojstni dan. Ekipna zmaga je pripadla Italiji, Britanke so bile druge, Irke tretje. Slovenke (ostale tri so se uvrstile okrog sredine) so ponovile mladinsko deveto mesto.

Matejina izjava je izdajala umirjeno zadovoljstvo: »Že prej sem vedela, da sem navzdol manj močna. Tekla sem po svojih zmožnostih, morda je škoda le, da so mi druge preveč zbežale v spustu; za gor pa sem bila konkurenčna.«

Tekma članov, na start se je podala elita, 140 tekačev iz vseh koncev sveta, je bila adrenalinska. Kolono so v tri kroge povedli štirje Ugandci, ki sta jim družbo delala še temnopolta Američan in Eritrejec (Azeriya Teklay, zmagovalec Grintovca, tako rekoč pridruženi član KGT Papež). Gledalci so dobili vtis, da je strmina, ki je prej mučila tekmovalce, nenadoma izginila, s takšno lahkoto so leteli po pobočju, za njimi pa se je prašilo. Mitja Kosovelj se je vseskozi držal v prvi dvajseterici, skladno s svojo oceno, da bi bila takšna uvrstitev odlična in da se velja treh krogov lotiti premišljeno. Prvi krog je končal na 17. mestu, na cilj je prišel 16., Gašper Bregar je ujel prvo tretjino, Marko Tratnik pa polovico uvrščenih. V drugem krogu so Ugandci stopili na plin in si razdelili medalje, najboljši izven kroga Afričanov je bil Bernard Dematteis na petem mestu, šesti je bil Mehičan Carera Juan Carlos (ni iz plemena Tarahumar) ... Ekipni zmagovalci iz Ugande so imeli rekordno nizek seštevek, Italija srebro, Turčija bron. Slovencem je šlo še tretje deveto mesto.

Mitja je bil v svoji oceni na cilju lapidaren: »V nogah ni bilo prave svežine, čutil sem še maratonsko SP. Uvrstitev med prvih 20 je odlična, proga je bila težka, narejena je za Ugandce.« Marko Tratnik iz Žagoliča pri Colu je bil tretji med petimi slovenskimi člani, to je bil njegov debi v članski ekipi, še kot mladinec je leta 2005 nastopil na novozelandskem SP, kjer je bil 13., ekipa mladincev je takrat osvojila srebro. Povedal je: »Po osmih letih sem šel prvič na izbirno tekmo na Gore. Malo sem se pripravil in prišel v ekipo. Toda tekma na SP je čisto druga stvar! Dobro se mi je poklopilo, prišel sem v sredino in se odrezal bolje kot na Gorah. Zadovoljen sem, zdaj vem, kam sodim. Za naprej nimam posebnih ambicij, imam namreč toliko drugih obveznosti, da si jih ne morem privoščiti. Tečem za dušo.«

Tako vodja ekspedicije Dušan Papež, predsednik KGT Papež, kot trener Edvin Kosovelj sta bila z doseženim zadovoljna in sta se tekačem zahvalila za trud. Gorski tekači so ves čas dihali z enimi pljuči, čutiti je bilo privrženost ekipi, pa čeprav je tek individualen šport. Trener ocenjuje, da je ekipa perspektivna in da imajo vsi tekmovalci še precej rezerv, zlasti v spustu. In si želi, da bi na prihodnjem SP Slovenija nastopila s popolno žensko ekipo, ki bi bila sposobna osvojiti prvo člansko medaljo ...

Vrnitev so si člani reprezentance podaljšali z obiskom največjega koncentracijskega taborišča iz druge svetovne vojne Auschwitza.

Izidi:

Mladinke:

1. Mandy Ortiz (ZDA) 22:56
2. Lea Einfalt 23:07
3. Tubay Erdal (Turčija) 23:21

...
19. Ana Čufer 25:12
28. Sara Jesenko 26:36
Ekipno: 1. VB 9, 2. ZDA 17, 3. Rusija 19 ... 5. SLO 21

Mladinci:

1. Nekagenet Crippa (Italija) 38:58
2. Ramazan Karagoz (Turčija) 39:13
3. Manuel Innerhofer (Avstrija) 39:44

...
21. Rok Bratina 42:18
31. Jošt Lapajne 43:49
36. Anže Božič 44:15
41. Žiga Trontelj 44:52
Ekipno: 1. Češka 25, 2. Italija 29, 3. VB 32 ... 9. SLO 88

Članice:

1. Alice Gaggi (Italija) 42:47
2. Emma Clayton (VB) 43:12
3. Elisa Desco (Italija) 43:32
4. Mateja Kosovelj 43:51

...
49. Katja Kozjek 49:38
54. Valerija Mrak 50:35
65. Andreja Godec 53:02
Ekipno: 1. Italija 11, 2. VB 22, 3. Irska 51 ... 9. SLO 107

Člani:

1. Philip Kiplimo (Uganda) 54:22
2. Geoffrey Kusuro (Uganda) 55:06
3. Nathan Yeko (Uganda) 55:19

...
16. Mitja Kosovelj 58:05
38. Gašper Bregar 1:01:01
76. Marko Tratnik 1:05:29
83. Matic Plaznik 1:06:58
113. Gregor Mlakar 1:13:59
Ekipno: 1. Uganda 10, 2. Italija 40, 3. Turčija 83 ... 9. SLO 213

Vsi izidi so na povezavi.

Slovenska reprezentanca, z leve: Dušan Papež, Edvin Kosovelj, Katja Kozjek, Jošt Lapajne, Lea Einfalt, Mitja Kosovelj, Anže Božič, Mateja Kosovelj, Žiga Trontelj, Sara Jesenko, Rok Bratina, Ana Čufer, Andreja Godec, Tomo Šarf, Rafael Krkoč; čepijo, z leve: Gregor Mlakar, Matic Plaznik, Gašper Bregar, Marko Tratnik.

Lea (levo) na stopničkah med cvetlično razglasitvijo najboljših mladink.

Lea na progi. V vzponu je prehitela kar ducat tekmic in se zavihtela do srebra.

Najboljši slovenski mladinki Lea in Ana po tekmi.

Mateja (139, v sredini) v pričakovanju starta.

Mitja je bil po pričakovanjih najboljši od Slovencev.

Fotogalerija je na povezavi.

Video je na povezavi.

VJ

PODBRDO

07 09
 2013

Tradicija določa, da prvo soboto v septembru v Podbrdu tamkajšnje planinsko društvo, skupaj z GRS Tolmin in tolminsko občino, organizira Tek Ivana Anderleta na Črno prst. To je eden najzahtevnejših in najlepših gorskih tekov v Sloveniji. Tekači se na 6,3 kilometra dolgi progi povzpnejo za 1320 metrov. Tokratna organizacija je potekala v znamenju jubileja, saj je bil to že 20. Tek, udeležba 133 tekačev pa je bila zelo visoka. Zmagal je Simon Alič, ki je slavil s prednostjo skoraj petih minut pred drugim Danijelom Vinčecem, tretji pa je bil vse boljši Jure Šuligoj (letnik 1992), ki je svojo športno pot začel kot smučarski skakalec.

Na odcepu za vas Trtnik je sredi Podbrda, z namenom, da zagrizejo v zelo strm klanec, čakalo 133 tekmovalcev in tekmovalk. Temperatura in sopara sta bili kar visoki, tako da so se tekmovalci do domačije Pri Luku, kjer prek stopnic načnejo stezo, že dodobra spotili. Kljub veliki Aličevi prednosti je bil z drugim mestom Danijel Vinčec zelo zadovoljen. »Takoj po prvem strmem vzponu sem ostal v ospredju sam, pred prvo okrepčevalnico pa je Simon odšel naprej. Nadaljeval sem sam, kar se je poznalo na času. Z uvrstitvijo sem zelo zadovoljen, Simon pa je bil razred zase,« je v cilju povedal Koprčan, lani četrti.

V ženski konkurenci je med 23 nastopajočimi zmagala Urša Trobec. Druga je bila Janja Mikec, Mihaela Tušar pa je tokrat osvojila tretje mesto. Urša je pred tednom dni nastopila na veteranskem svetovnem prvenstvu v gorskih tekih na Češkem in v svoji kategoriji osvojila zelo dobro šesto mesto, dobro pripravljenost pa je uspela prenesti na Črno prst.

Na startu so bili tudi vsi trije tekači, ki so se udeležili prvega teka 9. avgusta 1970: Marko Dakskobler ter Ivan in Peter Čufer. Marko in Ivan sta svoje vtise strnila že v napovedi teka (povezava), Peter, edini, ki se je udeležil vseh dosedanjih tekov, pa je za LT pred startom povedal: »Takrat je bilo vsekakor slabše, kot je danes. Vsaj glede vremena. Bila je zelo gosta megla, na startu pa smo se pojavili samo trije, tako da smo na hitro zagrizli v klanec. Tudi na vrhu ni bilo nič kaj prijetno. Sem pa izredno zadovoljen, da se je tekma tako razvila in je danes na tako visoki ravni.«

Tradicionalno so na Črno prst tekli tudi člani gorske reševalne službe. Prvo mesto v njihovi konkurenci je zasedel Gorenjec Franci Teraž, letnik 1962, ki je dosegel absolutno peto mesto s časom 58:37, drugi je bil Marko Gruden (GRS Tolmin) s časom 59:17, tretji pa nerjaveči Milan Šenk (GRS Jezersko), letnik 1956, s časom 1:04:02.

Članica ekipe organizatorjev Miranda Bratkič, ki je z mikrofonom povezovala prireditev, je pred podelitvijo priznanj najboljšim dejala: »Letošnja organizacija je potekala v znamenju jubileja. To je odlična priložnost, da se zahvalimo vsem, ki so nam pomagali in ki nam pomagajo tudi sedaj pri organizaciji teka, zato jim bomo ob tej priložnosti namenili uradne zahvale. To so prostovoljci v pravem pomenu besede, njihovo število pa narašča in sodelujejo z velikim veseljem. Ob tej priložnosti smo pripravili še razstavo arhivskih fotografij vseh dosedanjih tekov.«

S tekom na Črno prst se je iztekla serija štirih gorenjsko-primorskih tekov (Kopačnica-Blegoš-Kopačnica, Ratitovec, GM4O, Črna prst), združenih v t.i. pušeljc. Vseh štirih tekov se je udeležilo 40 tekmovalcev in tekmovalk, ki so prejeli spominske majice. Jožko Dakskobler, vodja GM4O, je o pušeljcu gorskih tekov povedal: »Tekačem smo dali priložnost, da se povežejo v gorenjsko-primorskem pokalu. Pravilo je bilo le eno, in sicer udeležba na vseh štirih tekih. Presenečeni smo bili nad številom tekačev, ki so se udeležili vseh tekov, saj smo jih pričakovali bistveno manj. V imenu vseh štirih organizatorjev vam lahko zagotovim, da se boste pušeljca lahko udeleževali še mnogo let.«

Organizatorji so se tudi tokrat zelo izkazali s postrežbo in gostoljubnostjo. Na vrhu je vse udeležence čakala tradicionalna sadna kupa, tudi v cilju je bilo poskrbljeno za vse.

V letošnjem primorskem gorskem pokalu ostajata le še dve tekmi, 28. septembra tek na Hleviše, 13. oktobra pa tek na Nanos.

Izidi:

Absolutno moški:

1. Simon Alič (ŠD Nanos Podnanos) 52:02
2. Danijel Vinčec (ŠD 3šport) 56:50
3. Jure Šuligoj (SKK Ponikve) 58:06

Absolutno ženske:

1. Urša Trobec (ŠD Setnik) 1:07:26
2. Janja Mikec (Triatlon klub Novo mesto) 1:08:22
3. Mihaela Tušar (ŠD Nanos Podnanos) 1:09:31

Zmagovalci po kategorijah:

• M 1988 in ml.: Jure Šuligoj
• M 1987-1978: Danijel Vinčec
• M 1977-1970: Simon Alič
• M 1969-1962: Franci Teraž (GRS Mojstrana)
• M 1961-1954: Stanko Čufer (PD Ajdovščina)
• M 1953 in st.: Janez Udovič (AGP Pro)
• Ž 1988 in mlajše: Karmen Klančnik (ŠD Naklo)
• Ž 1987-1978: Janja Mikec
• Ž 1977-1968: Lea Oblak (Škofja Loka)
• Ž 1967-1958: Urša Trobec
• Ž 1957 in st.: Milojka Čufer (Podbrdo)

Vse izide nadete na povezavi.

Tokrat so spet tekli vsi trije slovenski pionirji gorskega teka. Na fotografiji je Marko Dakskobler, zmagovalec leta 1970.

Peter Čufer je imel, kot vselej, startno številko, ki je enaka zaporedni označbi teka. Devetnajstim je (edini) dodal še dvajseti tek na Črno prst.

Ivan Čufer je leta 1995 dal pobudo za to, da se tek, namenjen pripadnikom Gorske reševalne službe, odpre za vse, ki se ga želijo udeležiti. Tako je še danes.

Najhitrejše veteranke, z leve: Mihaela Tušar, absolutna zmagovalka Urša Trobec in Marta Šorli.

Fotogaleriji sta na povezavi1 in povezavi2.

Matej Curk