|
|
9. Bubin spominski tek na Javornik | |
|
COL 13 04 |
Karavana primorskih, slovenskih in italijanskih gorskih tekačev se je v soboto, 13. aprila, udeležila tretjega teka v pokalu primorskih gorskih tekov, 9. Bubinega teka na Colu. Ta se letos ni končal na Javorniku, kot je to bilo do sedaj v navadi; organizator je moral traso teka zaradi kronično dolge zime in obilice snega na pogorju Javornika nekoliko spremeniti. Spremenil pa se ni vrstni red najboljših v moški konkurenci, saj je Simon Alič iz Žirov (ŠD Nanos Podnanos) potrdil primat na primorskih gorskotekaških tekmovanjih, med dekleti pa je zmagala vzhajajoča zvezda primorskih tekov Jana Bratina (Ad-Venture.si) iz Ajdovščine. Teka se je udeležilo 71 tekačev. 13. april tokrat ni bila srečna številka za organizatorja teka ŠD Trillek (http://www.trillek.si/) s Cola, saj mu je snežena zima diktirala spremembo trase. Tokrat 8,2-kilometrska proga ni bila speljana le v klanec, temveč je organizator našel elegantno rešitev s krožno speljano progo. S tem se je zahtevnost proge bistveno zmanjšala, saj je po prvih treh kilometrih asfaltnega klanca sledilo prav toliko spusta, pred ciljem pa je organizator tekmo popestril z dodatnim vzponom, ki je marsikateremu tekmovalcu po spustu predstavljal kar nekaj težav. Absolutno prvi je bil, kot je že v navadi na primorskih gorskih tekih, Simon Alič pred klubskim kolegom, domačinom Markom Tratnikom, tretji pa je bil Jošt Lapajne (KGT Papež). Med dekleti je zmagala Jana Bratina pred Petro Tratnik in Mihaelo Tušar (obe ŠD Nanos). Zmagovalka v ženski konkurenci je za Ljudstvo tekačev povedala: »S tekom in samim profilom proge sem zelo zadovoljna, saj mi na progi zelo ustrezajo tudi spusti. Na progi sem čutila nekaj utrujenosti, saj se je poznal trening z novim gorskim kolesom, ki sem ga dobila pretekli teden.« Na tekmi PGT smo videli tudi nekaj novih obrazov. Aleš Mrevlje iz Ajdovščine pravi, da je »zelo zadovoljen s tekom, tako da četrto mesto v kategoriji niti ne predstavlja takšnega razočaranja, če veš, da v konkurenci tekmujejo tekmovalci, ki že nekaj let krojijo prva mesta. Primorskih gorskih tekov se bom zato še naprej z veseljem udeleževal.« Predsednik ŠD Trillek Sandi Škvarč je tako povzel tekmovanje: »Letos smo zaradi obilice snega traso morali nekoliko spremeniti in jo napraviti krožno. Problem tekmovanja se ne bi pojavil zgolj z vzponom samih tekmovalcev na Javornik, ampak bi to zaradi snega bistveno otežilo vso logistiko na ciljnem prostoru. Letos smo z udeležbo zelo zadovoljni, tako da se naslednje leto že veselimo desetega vzpona. Za ta jubilej bomo verjetno pripravili kakšno presenečenje, morda bomo izpeljali tudi tekmovanje tudi v mladinski konkurenci.« Organizacija teka je bila zelo dobra, za ŠD Trillek je to že obvezni standard, tako da se tekači lahko že zdaj veselijo jubilejnega vzpona na Javornik. Izidi:Absolutno, moški:
Absolutno, ženske:
Zmagovalci po kategorijah:
Vse izide najdete na povezavi.
Več fotografij najdete na povezavi. Video je na povezavi. |
|
|
|
Na Colu se je med gorske tekače po hudi bolezni vrnil Milan Kogoj, sosed skakalnega šampiona Jake Hvale.
Zadnji klanec je zabelil sicer krajšo, a razgibano progo.
V skupini italijanskih tekačev je bila tudi Tržačanka Federica Lippi.
|
|
18. Vipavski (olimpijski) tek | |
|
VIPAVA 06 04 |
V soboto, 6. aprila, se je v Vipavi odvijal drugi iz serije Primorskih pokalnih (ravninskih) tekov v letu 2013, ki ga je organiziralo Tekaško društvo Burja iz Vipave. Letos je bil ta tek tudi olimpijski tek, sodelovala je olimpijka Brigita Langerholc Žager. Udeležilo se ga je 299 tekačev vseh starosti. Najhitrejša sta bila Marko Tratnik (ŠD Nanos Podnanos) in Neja Kršinar (KGT Papež Kamnik). Karavana primorskih tekačev od prejšnjega prizorišča (na velikonočni ponedeljek so se pod okriljem istega organizatorja spopadli s klancem pri Gradišču nad Vipavo) ni imela dolge poti do naslednje postaje. Vipavski tek je bil deležen še posebne pohvale s tem, ko je bil izbran v serijo slovenskih olimpijskih tekov v letu 2013. Olimpijski komite Slovenije v ospredje posebej postavlja tek, ki ni zgolj tekmovalen, ampak je tudi druženje in aktivno preživljanje prostega časa. Več o olimpijskih tekih na povezavi. Tokrat je bila 8,5-kilometrska proga skoraj povsem ravninska, potekala pa je na zelo vetrovnem polju med Vipavo, Vrhpoljem, Dupljami, z vmesnim baročnim Zemonom, katerega vinogradi se še niso kopali v pravih pomladanskih temperaturah. Tekaško društvo iz Vipave je svoje ime tokrat povsem upravičilo, saj je domači severovzhodnik – burja - bil glavni razlog za slabše dosežke večine tekačev. Burja je tako tekmovalcem priskrbela dodaten trening moči, ki se bo prav gotovo pokazala v naslednjih tekih. Jasno, kolegom iz drugih koncev je treba pokazati, kako je trenirati v burji ... Udeležba je bila odlična, saj se je teka udeležilo kar 170 odraslih tekačev, zelo množično pa je bilo tudi tekmovanje v mladinski konkurenci (129 tekačev). Tekači so v Vipavo prišli tudi iz oddaljenih koncev Slovenije. Med mladimi je bil najuspešnejši sosedski klub Nanos s štirimi zmagami pred Bovcem, ki je domov odnesel tri zlate medalje, tekači iz Posočja so bili tradicionalno uspešni, razveseljivo na začetku sezone pa je dejstvo, da je tekmovalo tudi kar nekaj mladih iz Istre. Med odraslimi je zmagal Marko Tratnik iz Cola (Žagolič), prihod v cilj pa je bil povsem v olimpijskem duhu, saj je zmagovalec ciljno črto prečkal skupaj s klubskim kolegom Tomažem Ferjančičem. Merilci so za zmagovalca določili mlajšega, in če so se že morali odločati, so se prav, kar je potrdil tudi naš video posnetek. Tetji je bil Nejc Lokar (ŠD Slano blato Lokavec). V ženski konkurenci je prvih mest že vajena Neja Kršinar, ki je zmagala pred Matejo Andrović iz Ljubljane in Mojco Kermavnar. Vsi rezultati so na povezavi. Drugouvrščeni v moški konkurenci je tako povzel prihod v cilj: »Videl sem, da je Marko takoj za menoj in da je zelo močan, zato sem se odločil, da cilj prečkava skupaj.« V cilju pa je bil zelo zadovoljen tudi šestouvrščeni, (skoraj) domačin Mitja Curk iz Budanj, ki je za Ljudstvo tekačev povedal: »Zelo sem zadovoljen z doseženim časom; le-ta je posledica kakovostnega treninga v zimskem času, ko - za razliko od prejšnjega leta - razen kratkotrajne bolezni nisem imel težav s poškodbami.« Zelo dober čas je dosegel tudi eden od najzvestejših udeležencev primorskih tekov, Gorenjec Cveto Tavčar iz Žirov, ki pravi: »Kljub sneženi zimi sem treniral kar veliko, predvsem na tekaških smučeh. Rezultat je sicer slabši kot lani, vendar pa moram biti zaradi močne burje kljub temu zadovoljen z njim.« Na koncu še beseda o organizatorju, ki je tudi tokrat poskrbel, da v startno-ciljnem prostoru nič ni manjkalo. Maruša Petrič iz TD Burja Vipava pravi, da je organizacija teka »kar zahtevna, saj priprave nanj potekajo praktično ves teden«. Da je vse teklo tako kot mora, je skrbelo 13 članov društva. Za vloženi trud se organizatorju tekači lahko oddolžijo s številno udeležbo. Z njimi teče tudi Ljudstvo tekačev, in tako bo tudi na naslednjem primorskem pokalnem gorskem teku na Javornik prihodnji konec tedna. Organizatorjem s Cola nekaj težav trenutno predstavlja obilen sneg. Če bodo odstopanja od dosedanjih napovedi, bodo o njih pripadniki Ljudstva tekačev obveščeni tako po posebni elektronski pošti kot z SMS sporočili.
Izidi:Absolutno, moški:
Absolutno, ženske:
Zmagovalci po kategorijah:
Mladina - zmagovalci po kategorijah:
Vsi izidi so na povezavi.
Za tega malega junaka na 300-metrski progi nihče ne more reči, da se je s tekom začel ukvarjati prepozno ...
Bitka do zadnjega centimetra
Častna gostja je bila ambasadorka OKS ( ta je sodeloval pri izvedbi prireditve) Brigita Langerholc Žager, četrta na 800 m na olimpijadi v Sydneyu
Več fotografij je na povezavi. Video na povezavi. |
|
|
|
|
|
13. Gradiški gorski tek | |
|
GRADIŠČE PRI VIPAVI 01 04 |
Drugi letošnji tek iz serije Primorskih gorskih tekov, 13. Gradiški tek, je bil ves slogu zime, ki kar noče in noče oditi. Sneženje sicer ni preprečevalo poti iz notranjosti Slovenije do Vipavske doline, je pa marsikdo moral skozi sneg – da bi se z njim srečal še na progi nad Vipavo. A česa hujšega ni bilo, snežinke v finišu proge, dolge štiri kilometre, z višinsko razliko 550 metrov, so bile bolj za idilo kot ovira. Zmagovalec Simon Alič je za rekordom Mitje Kosovelja na spolzki progi zaostal točno za minuto, najhitrejša med ženskami Jana Bratina pa je za Matejo Kosovelj zaostala še za dodatnih pet minut. Udeležba, ki je presegla stotico (88 odraslih in 18 otrok), je bila spričo vremenskih razmer lep dosežek, zaradi katerega je bil vodja organizatorjev iz TD Burja Vipava Darko Hrovatin zelo zadovoljen: »Udeležba je super, tako pri otrocih kot pri članih. Upam, da so zadovoljni tudi tekači, ki jih vabim k nam tudi v soboto, na 18. Vipavski tek, tokrat tudi olimpijski. Ekipa, ki se je danes izkazala, se bo izkazala tudi 6. aprila!« Izdatno so k specifični teži teka pripomogli Gorenjci. Če zmagovalca Simona zaradi klubske barve štejemo med Primorce, še vseeno ostane peterica odličnih gorenjskih tekačev iz KGT Papež na mestih 2-7, ta plaz prekinja zgolj »skoraj« domačin Marko Tratnik na tretjem mestu. Gašper Bregar je bil drugi, Bojan Ambrožič četrti, Marjan Zupančič peti. Marjan je povedal: »Zanimiv tek, tukaj sem bil nazadnje pred kakšnimi osmimi leti. Tokrat sva prišla z Bojanom odteči ta tek za trening, v nadaljevanju dneva pa bova šla še pogledat po transverzali od Razdrtega prek Vremščice do Škocjanskih jam. Slovensko planinsko pot nameravam letos delati v avgustu.« »Delati« pomeni, da bo poskusil postaviti nov hitrostni rekord, pedantni Gorenjec pa se bo pred tem temeljito seznanil z vsakim metrom poti. Na vprašanje o zimi, snegu in teku pa je Gorenjec presenetil: »Sovražim zimo!« A njegovih besed ne gre jemati dobesedno. Je veliko predober turni smučar, da bi te besede jemali za zlato; res pa je, da letošnja zima že preseda. Bojan bo o Gradiškem teku zagotovo poročal na svojem blogu. Simonu se je tekma zdela »lepa, proga je bila skoraj brez blata, le malo burje je bilo čutiti«, tempo pa že od začetka ni bil naklonjen iskanju poti do novega rekorda proge. »Začeli smo počasi, proti cilju pa smo nato tekli vsak po svojih močeh,« je brez velikih besed opisal tekmo tekaški boem. Tako on kot Jana Bratina sta v tej sezoni 100-odstotna, zmagala sta tudi na prvi tekmi v Gaberjah. Ajdovka prav tako ni prijateljica velikih besed: »Progo sem poznala in rekla sem si, da bi se bilo dobro držati ta glavnih deklet. Po ravnini sem skušala teči, potem me spodbujali kolegi na progi, na koncu pa sem nekoliko dvignila tempo.« Irena Gruntar je v Ljubljano odnesla medaljo, a o svojih letošnjih načrtih, v katerih je zagotovo veliko tekov v naravi, pa tudi nekaj ultramaratonov, ne govori. »Ker se lahko ne uresničijo! Danes pa sem tekla dobro, bolje, kot sem sprva mislila. Ampak kaj ste naredili, Primorci!? Saj set rekli, da bo tukaj sonce! Nič hudega, sem vseeno preživela.« Boštjan Jezeršek iz Hotavelj je med organizatorji tekov v PGT (Tek na Blegoš, 18. maja) in zagotovo v Gradišče ni prišel zgolj teč, temveč si je ogledal tudi organizacijsko mašinerijo. »Dobil sem lep vtis, svoj pridih pa je dodalo še vreme, ki je malo popihalo in pomočilo. Odlično! Kar zadeva tek, pa sem, glede na mojih 105 kil, kar zadovoljen« (37:50 je odličen čas, op. a.). Teka se je udeležilo tudi nekaj tekačev iz Hotedršice, tako da lahko bralcem zastavimo naslednje vprašanje: Kako se imenujejo prebivalci Hotavelj in kako prebivalci Hotedršice? Na razpolago imamo Hotenjce in Hotaveljce ... Udeleženci teka so spoznali novo odlično tekačico. Mojca Kermavnar prihaja iz Logatca, teče pa za »klub« Tek je lek. Njenega poklica ne bo težko uganiti ... Druga najhitrejša med ženskami je za LT povedala: »Prvič sem tukaj, sicer pa sem se lani udeležila Šmarskega teka. Proga mi je všeč, po dolgem času sem spet šla malo v klanec. Moram reči, da mi je bilo všeč in da bom zagotovo še prišla. V kratkem se po službeni dolžnosti selim na Primorsko, v Izolo, tako da bom še več na tem koncu. Kot mlada zdravnica bom začasno v novem zdravilišču, ki ga odpirajo v Sečoveljskih solinah.« Med najboljšimi dekleti je bila na Gradišču Kristina Bele, Pivčanka, ki je predlani osvojila primorske ravninske teke. Je spremenila specializacijo? »Nisem ravno opustila ravninske teke, bom pa delala ene in druge. Vseh mi ne bo uspelo, ker bom tekla malo v notranjskem, malo v primorskem ravninskem in malo v primorskem gorskem pokalu. Tam, kjer sem doma, imamo veliko hribov, več kot ravnine. Teč grem na Osojnico, Primož, Sveto Trojico ...« Teka se je udeležila tudi petčlanska delegacija družine Habe iz Zadloga, člani ekipe Dream Team Habe. To je slaba polovica tekaškega potenciala Habetovih. Osvojili so tri medalje (če smo dobro šteli) in očitno bodo na domačem teku lahko startali na še višji dosežek. Organizatorji so se izkazali, za konec so pripravili še srečelov, edina pripomba, ki jo je burja prinesla na uho, pa je letela na spolzko progo. Ampak pri tem itak niso imeli glasovalne pravice ...
Izidi:Absolutno, moški:
Absolutno, ženske:
Zmagovalci po kategorijah:
Vsi izidi so na povezavi.
Več fotografij je na povezavi. Video je na povezavi. |
|
|
|
Tako je med snežinkami v cilj pritekel Marko Tratnik
|
|
13. Mali kraški maraton | |
|
SEŽANA 24 03 |
Zoprno vreme, tri stopinje nad ničlo, burja, rosenje ... A v Sežani se je na 13. Malem kraškem maratonu na 21-kilometrsko progo odpravilo 1465, na 8-kilometrsko pa 1055 premraženih tekačev, skupaj 2510. Ko so se ogreli, ni bilo več težav, z izjemo nekaterih, ki jim je padec energetskih rezerv v telesu priskrbel tresenje še nekaj časa po prihodu v cilj. Dvojna poraba baterije seveda veliko prej izprazni. Tokrat je bila krajša proga zanimivejša od daljše. Merili sta se maratonka, olimpijka Žana Jereb, in Lucija Krkoč, ki se po poškodbi vrača na steze. Hitrejša je bila Lucija, ki je na cilju povedala: »Dve tekmi, dve zmagi (še na DP v krosu, op. a.), super, če bo šlo tako naprej, bom zadovoljna. Mišica še vedno ni dovolj močna, moram še kar paziti. Prav na polno nisem mogla iti, ker sem ta teden naporno trenirala in sem utrujena. A sem zadovoljna.« Žana pa je povedala: »Tudi jaz sem čisto zadovoljna s svojim tekom. Glede na to, da je ta proga kar precej krajša od maratona, kar mi niti ne ustreza preveč, pa še razgibana je, ne maram klancev ... Tekmo sem vzela kot dober trening, to ni moja najpomembnejša tekma v sezoni.« Žana je lani tekla na 21 km, bila je druga. Kako pa komentira mraz, dež in burjo? »Zelo me moti, a tega se moram navaditi, kajti vse je v glavi. Odklopiti moraš - to bom morala še popraviti, ja. Sicer pa je za vse enako.« Med moškimi je bil na krajši progi z izdatno prednostjo zmagovalec Žanin mlajši brat Urban Jereb. V polmaratonu Tone Kosmač ni imel konkurence, najbližjega zasledovalca je prehitel za skoraj šest minut (in zato dalj časa zmrzoval v pričakovanju razglasitve treh najboljših). Glede na neugodne vremenske razmere je postavil zelo dober čas. Atlet pogreša izdatnejšo sponzorsko podporo, tudi tu se pozna kriza, a vse kaže, da njegov trening prav nič ne trpi. Ljubljančan Aljoša Smolnikar – Muc, redni udeleženec primorskih tekov, je stopil na tretjo stopničko, za Ljudstvo tekačev pa povedal: »Pihalo je, bilo je zelo naporno in težko. Moram večkrat priti na Primorsko, da se navadim na burjo. Sicer pa je bilo super. Do 15. kilometra smo šli skupaj, bilo nas je pet, potem pa vsak po svoje, kot gre, gre.« In njemu je šlo odlično. Morda pa niti ni vedel, da bi ga s stopničk lahko zrinil Simon Alič. A se je moral ustaviti in odtočiti. Na cilju je bil četrti, od Muca počasnejši za 25 sekund ... Med ženskami je zmagala Anja Rugelj z razmeroma skromnim izidom, tretja pa je bila triatlonka Anita Kos, strokovna sodelavka Ljudstva tekačev za področje prehrane, ki za našo spletno stran pripravlja nasvete o športni prehrani. Povedala je: »Glede na vremenske razmere nisem vedela, kaj naj pričakujem. A ker sem čez zimo izkoristila sneg in veliko hodila v hribe, sem čutila, da imam veliko moči. Ta mi je pomagala v klance in proti burji. Tako sem lahko tekla zelo, zelo hitro. Čas je dober, moram sicer še preveriti, a mislim, da sem tekla osebni rekord. Zadovoljna sem, glede na to, da nisem še nič delala na hitrosti, posvečala sem se namreč vzdržljivosti in treningu za moč.« Anito konec julija čaka ironman v Španiji, poglavitna preizkušnja sezone.
Izidi:21 km, moški:
21 km, ženske:
8 km, moški:
8 km, ženske:
Vse izide najdete na povezavi.
Tako napravljeni so tekači kljubovali kraškim vremenskim razmeram, ki niso bile še prav nič spomladanske.
Fotogalerijo najdete na povezavi. |
|
|
|
|
|
38. Supermaraton Zagreb-Čazma | |
|
ZAGREB 24 03 |
Slovenske tekačice in tekači so vedno dobrodošli gostje prireditve Od kaptola do kaptola, ki povezuje Zagreb in Čazmo. Letos so se prijatelji dolgega teka morali odpovedati teku v Sežani, saj sta obe prireditvi potekali na isti dan, že tako pa jih precej izbira teke, daljše od polmaratona. Slovenci so dvakrat stali na drugi stopnički. Letošnji Supermaraton, organizirajo ga turistični in športni delavci obeh mest, je bil že 38. po vrsti. Ves čas je rahlo snežilo, mrzel in močan veter je tekmovalce zelo utrudil. Ceste so zelo podobne našim, tako da je bil del tekme tudi izogibanje lužam. Sneg je poskrbel za lepo dekoracijo sadja na okrepčevalnih postajah, v ponudbi je bilo »snežno voće«. Številni policisti in varnostniki so bili to nedeljo v službi predvsem zaradi varnosti tekačev pri izhodu iz Zagreba in po cestah do Čazme. Delo so opravili odlično, tako kot vsako leto. Tudi letos je 61,3 km dolgo progo najhitreje pretekel Madžar Janos Zabari, že štirikratni zmagovalec tega teka, pri ženskah pa je zmaga ostala doma, najhitrejša je bila Veronika Jurišič. Slovenci smo tako pri ženskah kot pri moških zasedli drugo mesto, pri ženskah je presenetila članica TD Bistrc Katja Rutar (tretja je bila domačinka Mirjana Kolar). Pri moških je bil drugi Boris Ivanovič - Zajc, ki se je nekaj časa kosal z Madžarom, vendar so slovenski tekmovalci hitro ugotovili, da je precej boljši in se niso spustili v bitko za zmago. Tako so se od tretjega do sedmega mesta uvrstili Jensterle, Sojer, Kopic, Krnič in Pintarič, nato pa je bila na cilju že »super« Veronika. Najboljši pri moških in ženskah so poleg medalj in pokalov prejeli tudi denarne nagrade. Vsi tekmovalci so dobili majico, medaljo, priznanje za dokončani tek in darila sponzorjev. Deležni so bili obilnega kosila, še prej pa so se lahko uredili in odpočili v motelu tik ob cilju. Prireditev je vedno izvedena brez plačila startnine za tekmovalce. Tek je končalo osem žensk in 53 moških. V teh težkih razmerah je odstopilo samo 10 tekmovalcev. Pred leti je bila tekma v novembru, organizatorji pa tako zimskega vremena ne pomnijo. Za en dan pa smo tekači prehiteli še slabše vreme, Zagreb je namreč v noči na ponedeljek prekrila debela snežna odeja.
Roman Koprivc
Izide najdete na povezavi. Fotogalerijo najdete na povezavi.
Postojnčan Igor Stegel (Tekaški forum) je bil 44. in je z uspehom prestal težavno vremensko preizkušnjo.
Bistričan Roman Koprivc (ŠD Kraški tekači) je bil po manj uspešnem lanskem nastopu tokrat zadovoljen z 48. mestom. |
|
|
|
|
|
Soline povezalo več kot 1600 tekačev | |
|
SEČA, STRUNJAN 17 03 |
Portoroški ŠKID Jaz sem najboljši je v hladnem in vetrovnem vremenu pod vodstvom Mojmirja Kovača odlično izpeljalo letošnji tek in pohod Povežimo soline, edino bobiče bi lahko hitreje delili. Naslova kralj in kraljica povezovalcev solin sta si z najboljšima časoma prislužila Davorin Cimermančič in Barbara Černič. Organizatorji so našteli več kot 1600 udeležencev te tradicionalne prireditve iz vseh koncev Slovenije in iz sosednjih držav. Poskrbeli so za avtobusni prevoz iz notranjosti Slovenije, tako da – denimo - tekači iz Maribora in Prekmurja niso pokurili preveč bencina. Istra je dišala po pomladi, čeprav je vleklo in je bilo tekačem vsako minuto po koncu teka bolj mraz. A ne za Mojco Pečnik Dessardo in Mojco Ujčič iz tekaškega kolektiva Lucija teče, ki sta si privoščili kopanje v morju. Med sodelujočimi je bila tudi Mariborčanka Helena Javornik. Z njo je bila skupina rekreativcev, ki jih organizira v štajerski prestolnici, in tekla je v njihovi družbi. Za 1. maj jih bo odpeljala na tekaški tabor v Umag. Naslov najpovezovalke si je prislužila Petra Mezinec z Gorjanskega, ker je s seboj pripeljala največ tekaških začetnikov. Vsi začetniki so doživeli krst ter prejeli posebna obeležja in priznanja. Tudi tokrat so za srečo metali sol prek ramena, te morske dragocenosti so si lahko nabrali tudi za domov, etno tržnica z domačimi dobrotami je napolnila roke večine udeležencev, za stotnijo najhitrejših (pri prijavah) pa so po teku pripravili še izlet v Novo vas. Zmagovalka Barbara Černič je doma iz Podlipoglava pri Ljubljani, za Ljudstvo tekačev pa je povedala: »Tek je bil fajn, razmere so bile kar v redu. Lepo je bilo teči, le zdaj je malo bolj mraz.« S taperini (solinarska obuvala) in rožami so nagradili po 11 najhitrejših (tek je bil sicer netekmovalnega značaja in časov niso merili). Ob koncu razglasitve so se zbrali okrog kralja in kraljice, ki so jima namenili kraljevsko oblazinjena stola (na fotografiji). Slišati je, da ŠKID Jaz sem najboljši skupaj s še drugimi organizatorji za prihodnje leto (april) pripravlja še večji tekaški dogodek, Istrski maraton. Kaj več naj bi bilo znano v naslednjih tednih in mesecih.
Izidi:Moški:
Ženske:
|
|
|
|
|
|
2. Kokoš trail 2013 | |
|
BAZOVICA 10 03 |
V nedeljo 10.3.2013 se je v italijanski Bazovici, na še slovenskem etničnem ozemlju, odvijal 2. »Kokoš trail 2013«. Za razliko od prve prireditve pred letom dni, ko je sonce že napovedalo pravo pomlad, je letošnji tek potekal v bistveno drugačnih vremenskih razmerah. Dež je v preteklih dneh dodobra namočil tla, k sreči pa kraški svet, razen na nekaterih odsekih, ni bistveno poslabšal tekaške podlage – še več, dež je stalil sneg na vrhu najvišje točke teka, na Kokoši, in s tem malo olajšal napore na zadnjem vzponu. Kljub deževni vremenski napovedi se je tudi tokrat uresničila ugotovitev poročevalca prejšnjih tekov. Karma tekačev očitno res pozitivno vpliva na vreme, saj je dež ponehal praktično pred tekom, deževati pa je znova začelo takrat, ko je vsaj polovica tekačev že bila v cilju. Kljub temu je organizator prireditve Euromarathon tekačem dal vedeti, da tekma vendarle poteka v deževnem vremenu. Start 14 km dolge proge je za razliko od prejšnjega leta na začetku potekal v drugo smer, skozi borov gozdiček. Steza je bila tam dodobra razmočena, zato barva copat že po nekaj sto metrih ni bila več razločna. Proga je od tu dalje preko lokalne ceste zavila desno do kraškega roba, v vasi Jezero po divjem spustu pripeljala do nekdanje železniške proge v dolini Glinščice in zatem strmo premagala steno. Sledil je spust, raven odsek ter drugi vzpon, kjer je trasa prečkala magistralno cesto Kozina – Bazovica, proga pa je nato tekmovalce peljala še v zadnji, za nekatere že kar dolg klanec (ki je malenkost drugače trasiran) do vrha italijanske Kokoši (približno 670 m). Sledil je samo še blatni spust ter ravni odsek do startno ciljnega prostora nogometnega igrišča Zarja (377 m). Skupaj se je tako nabralo približno 500 višincev. Udeležba se je od lanskega leta bistveno povečala (413 tekmovalcev), tekači s tem najbrž kažejo, da imajo zime vendarle dovolj. Bistveno večje je bilo tudi število slovenskih tekmovalcev, najpomembnejše pa je vendarle sledeče: slovenski tekmovalci so vrnili italijanskim za lanski poraz, saj je bilo zelo lepo pogledati vrstni red prvih treh: 1. mesto: Mitja Kosovelj (58:40), 2. mesto Gašper Bregar (1:00:44), 3. mesto Simon Alič (1:01:52). Med ženskami je 1. mesto prav tako osvojila slovenska tekačica Mateja Kosovelj (1:09:12), 2. pa je bila Aleksandra Fortin (1:11:49). Med prvimi stotimi tekmovalci na koncu najdemo kar 24 slovenskih. Absolutno prvi, Mitja Kosovelj, je takole povzel tekmo: »Nastopil sem s povabilom organizatorja, tekma pa je bila zelo lepa. Mislim, da takih tekem kar manjka. Razmere na progi me niso nič motile. Trenutno se pripravljam na polmaraton v Padovi že čez dober mesec dni, kjer nameram izboljšati osebni rekord«. Gašper Bregar, ki je z lanskega 4. mesta napredoval na 2., pa je dodal: »Glede na to, da je bila proga nekaj metrov daljša od lanske, sem s časom, ki je podoben lanskemu zelo zadovoljen«. Na splošno so si bili tekmovalci enotni v tem, da je trasa proge zelo lepa in razgibana, hkrati pa tudi kar težka. Organizator se je dobro odrezal z okrepčilom, vsak tekmovalec je dobil tekaški rekvizit. Nekaj težav je imel le s pogostitvijo nastopajočih, kar pa je za deževno vreme pričakovano. Kar je najpomembneje: tekmovalci smo domov odhajali vedrih obrazov, tako, da že pogledujemo na »3. Kokoš trail 2014«.
Matej Curk
Rezultati na povezavi.
Nagrade so tako prejemali slovenski tekmovalci/ke: Mitja Kosovelj, Gašper Bregar, Mateja Kosovelj, Saša Rot
|
|
|
|
»Pralnica«
»primorska debata«
Prvi trije
|
|
35. Posoški čezmejni mali maraton | |
|
GORICA 03 03 |
Nedelja je ponudila čudovit sončen dan, kot bi si ga tekači lahko samo želeli. Kakšnih 700 udeležencev goriškega polmaraton (35. Maratonina Isontina Transfrontaliera), drugega letošnjega teka iz serije PPT (veljal je za člansko udeležbo) je uživalo. Teklo je, kot običajno, zelo veliko Slovencev in med njimi Primorcev. Zmagala sta Novogoričan Mitja Kosovelj in Gorenjka, slovenska olimpijka Žana Jereb. Mitja Kosovelj, od letos član KGT Papež, se je pred kratkim vrnil s priprav na Portugalskem, kjer je kilometre nabiral s sestro Matejo. Polovico proge je tekel sam, glede na sedanjo fazo priprav kakšnega posebnega časa ni načrtoval, a je 1:05:01 vseeno nov rekord proge. Takšen začetek sezone je obetaven, na Primorskem ga bomo verjetno videli že naslednji vikend, na Kokoši. S polminutno zamudo mu je sledil Tone Kosmač (Štajerska, K2), tretji pa je bil Kenijec Edwin Kemboi. Pri ženskah se je meril tako rekoč vrh slovenskega teka. Zmagala je Žana Jereb pred Nežo Mravlje in Matejo Kosovelj. Za zmagovalko so težki treningi, pričakovala je nekaj boljši čas (tekla je 1:17:47), a večino proge so dekleta tekla skupaj, v umirjenem tempu. Tomaž Ferjančič iz Podnanosa (ŠD Nanos) že deset let z velikim veseljem prihaja na goriški polmaraton. Tokrat je bil sedmi, dobrih uvrstitev pa mu v desetih letih ne manjka: »Vedno se pripravim na ta tek, ki mi je zelo všeč, je eden najlepših tekov, kar jih poznam. Moj čas se vrti med 1:11 in 1:13, danes sem tekel enega boljših. Razmere so tu običajno idealne za tekače, v teh desetih letih ne vem, da bi imeli samo enkrat slabo vreme. Zdaj pa grem naprej na primorske teke, maja gremo v Skopje – in sezona bo mimo.« Cerkljanka Mihaela Tušar (ŠD Nanos) se je veselila sonca: »Pri nas je še prav ta prava zima, tako da je to letošnji prvi malo hitrejši tek. Doslej sploh ni bilo možno trenirati hitrosti. Res lepo vreme in lep tek!«
V Gorici smo bili priča enemu najhitrejših tekov slepega slovenskega tekača. Sandija Novaka je do izida 1:22:42 vodil (tekača sta povezana s trakom) Roman Kejžar, najboljši slovenski dolgoprogaš zadnjih dveh desetletij, zdaj pa trener skupine vrhunskih slovenskih tekačev. Dan prej, na sobotni večer, so organizatorji Mednarodnega pokala polmaratonov (IHF) v Gorici razdelili priznanja najboljšim v lanski sezoni. Med prejemniki je bil tudi starosta primorskih tekačev Albert Lazar (DLT Filipides), ki se je prireditve udeležil, številni drugi Slovenci pa so ostali praznih rok, saj jim je bila dvakratna pot v Gorico v presledku nekaj ur odveč, presenetljivo pa organizatorji niti v nedeljo, ko so Slovenci pričakovali priznanja, le-teh niso pripravili. Vprašanje je, ali jih bodo sploh kdaj videli, kajti slišati je, da je organizatorjem zmanjkalo sape in da letos tega pokala ne bo več. Po kategorijah ima Slovenija sedem zmagovalcev IHF: Valda Dornik F55, Darko Tomič M30, Stanko Zupan M35, Robert Zrimšek M50, Miro Petrovec M55, Cveto Tavčar M60 in Albert Lazar M75. Srebrna sta Vilma Brešan F50 in Branko Lipnik M65, bronasta pa Vojko Maver M55 in Vladimir Gunjač M60. Valda Dornik (DLT Filipides) je za LT povedala: »Lani mi je šlo kar super, bomo videli, kako bo letos. Danes pa sem tekla po gripi in osmih dneh postelje. Kar vlekla sem se.« Žirovec Cveto Tavčar (ŠD Tabor) ima v vitrini že kar nekaj zmag na IHF in eno slabo izkušnjo: »Zmagal sem, res je, kot vsako leto. Trikrat sem bil prvi, enkrat drugi, enkrat pa so me vrgli ven.« Tekači so dobili felpe, ki se lahko primerjajo s tistimi iz Palmanove izpred dveh let – pohvaljeni. DLT Filipides je prejel nagrado in pokal za tretje mesto med sodelujočimi društvi za množičnost. Pri organizaciji nedeljskega teka, v njegovem središču so bili člani društva Gruppo Marciatori Gorizia, je sodelovalo 15 organizacij, med njimi ŠD Mark iz Šempetra, in 200 prostovoljcev. Prek mikrofona in z letaki so opozorili na prvo izvedbo Unesco Cities Maratona med Oglejem (Aquileia), Palmanovo in Čedadom (Cividale) 1. aprila. Maraton mimo draguljev zgodovine Furlanije-Julijske krajine bo veljal za absolutno italijansko državno prvenstvo in veteransko (master) prvenstvo (povezava). Izidi:Moški, absolutno:
Ženske, absolutno:
Vsi izidi na povezavi.
Mitja Kosovelj v zadnjem delu proge, ko je tekel sam
Več fotografij na povezavi. |
|
|
|
Žana Jereb je tekmicam zgodaj ušla in njena zmaga precej pred ciljem ni bila več vprašljiva
|
|
22. Tek po Panovcu | |
|
NOVA GORICA 24 02 |
Sneg je v nedeljo prizanesel Novi Gorici in vodja organizatorjev Teka po Panovcu Miro Vogrič je ob 7. uri razglasil, da tek bo. Kljub snežnim oviram se je na robu gozda Panovca zbralo več kot sto tekačev (102), ki so odprli letošnjo sezono Primorskih pokalnih tekov. Najhitrejša sta bila Domen Zupan in Neja Kršinar (oba KGT Papež). Presenetljivo veliko je bilo tekačev iz notranjosti Slovenije, svoj pečat je pustila ne preštevilna, vendar nadvse uspešna ekipa Slovenske vojske. Branko Vrečar iz Tacna se je z ženo Andrejo zjutraj na pot odpravil že ob šestih. »Do ceste imamo 200 metrov, kidala sva sneg in pravili so nama, da sva nora, ampak ko sva se prebila do ceste, je naprej šlo brez problemov, sto na uro po avtocesti.« Med tekom ni deževalo, to se je zgodilo šele po koncu letošnje premierne tekaške prireditve – kot se tekačem zelo pogosto dogaja, saj njihova energija menda vpliva tudi na vreme. Proga je bila ne nekaj odsekih zaradi blata zelo spolzka, vendar pa omembe vrednih težav zaradi tega ni bilo. Pripombe so letele na za nekaj minut prezgodnji start, sicer pa so se organizatorji izkazali. Vogrič je razdelil tudi priznanja starejšim udeležencem serije zimskih krosov, dogodek je popestril Marjan Božič iz Vrhpolja pri Vipavi, ki je predstavil svoj z lastnimi rokami izdelani električni avtomobil. Ker tekači sodijo med okoljsko najbolj zavedne ljudi, jih je njegova inovacija pritegnila (več na povezavi). Med vojaki je bil najhitrejši David Rihtarič, tretji absolutno, nekdanji atlet in kolesar. »Prejšnji teden sem tu treniral, zdaj pa prišel še na tekmo, prvo po petih letih. Bilo je super, teren mi ustreza, obutev tudi. Bolj je blatno, boljše je!« je zatrdil David. Najhitrejši Primorec, nekajkrat že zmagovalec Panovca, Tomaž Ferjančič, pa ni bil ravno srečen zaradi izbire tekaških copat: »Blata je bilo precej, vendar – če pogledam po Sloveniji - so tukaj odlične razmere. Obul sem copate brez profila in v blatu plaval. Tekmece sem moral loviti, ko smo bili iz blata, saj so mi ušli. Tudi Zupana sem dohitel, 200 metrov pred koncem sva šprintala in bil je močnejši.« Najhitrejša Primorka, še sveža nova predsednica DLT Filipides, Jana Kotar Ilijaš je izrazila upanje, da zaradi blata ni bilo preveč padcev, »drugače pa je bil tek prav fajn, glede na to, da smo februarja in da je vsepovsod naokrog sneg«. Vogrič je za LT povedal, da so imeli organizatorji tri težave: napoved snega ter razmočeno in razrito progo. Soško gozdno gospodarstvo je namreč po tem, ko so tekači progo pripravili za tekmo, vleklo iz gozda hlode , tako da so morali organizatorji v soboto ponovno pljuniti v roke. Sicer pa je bil Miro z udeležbo zadovoljen: »Glede na sneg po Gorenjski, Dolenjski in Notranjski je več kot sto udeležencev dober podatek.« Največ tekačev sta prispevala DLT Filipides in ŠD Nanos, sledili so jima Kraški tekači. Najstarejša udeleženca sta bila Vipavka Stanka Batagelj in Istran Fabio Ivančič. Fabio je kolege spravil v smeh z naslednjo šalo: »Pravijo, da je nemogoče ženo utišati, otroka umiriti in starca spraviti v tek. Dvoje je možno: ali to ne drži ali pa mi še nismo stari.« In ko so se tekači že razšli, se je malo pred 14. uro v avli novogoriškega dijaškega doma prikazala Ljubljančanka Metka Kenda, premražena in upehana. Zjutraj se je odpravila v Novo Gorico, pri čemer je avto morala pustiti doma. Niti mestni promet ni deloval, zato se je na železniško postajo odpravila peš. A je vlak zamujal, zato se je spravila na avtobus. Pa niti z avtobusom ni šlo bistveno bolje, po dolgih urah cijazenja pa je le prišla do cilja. Tek je zamudila, pokazala pa je, iz kakšnega testa je. Zato se ji tekači priklonimo in ji zaploskajmo! Aplavz si je prislužila prav tako kot najhitrejši tekmovalci, če ne še bolj! VJ IzidiAbsolutnoMoški:
Ženske:
Zmagovalci po kategorijah:Ž +55:Rada Milič (ŠD Kraški tekači)
Vsi izidi:Vsi izidi so na povezavi.
Več fotografij je na povezavi 1 in povezavi 2. Video na povezavi. |
|
|
|
Tako zagrizeno sta se do zadnjega centimetra borila Dragan Nedimović (Portorož) in Robert Petrovčič (AK Pivka, desno)
Metka Kenda (levo) je zamudila tek, vendar prišla do cilja. Z njo je Jana Kotar Ilijaš.
|
|
Tretji gorski tek na Tabor | |
|
GABERJE 06 01 |
Sneg je prvi tek iz serije Primorskih gorskih tekov (PGT) v letu 2013 z decembra prestavil na januar. Organizatorji so s 6. januarjem zadeli pravo spomladansko vreme, pri tem ni trpela niti priložnostna torta za zaključno prireditev PGT 2012 – za mesec dni so jo spravili na hladno, ko so jo odtalili, pa je bila, kot da bi jo naredili istega dne. Prva letošnja zmagovalca sta bila Simon Alič in Jana Bratina. Številna udeležba na eni strani (70 tekačev), po organizacijski plati pa vse tako, kot smo vajeni v gosteh pri TD Burja in ekipi Darka Hrovatina: jota (vipavska juha) s klobaso, domač kruh izpod rok Damijana Čuferja, ponudba kalčkov ... Za drugi del dnevne ponudbe je poskrbela ekipa šovmena Klavdija Čendaka in mravljice Iva Keteja, obdanih z brhkimi dekleti, na slovesni razglasitvi najboljših v sezoni, ki jo je s svojo navzočnostjo počastila članica Olimpijskega komiteja Slovenije in predsednica koprske športne zveze Sonja Poljšak. Za zmagovalca Simona Aliča je bil ta tek prvi v letu: »Ja, to je prvi letošnji tek, nekaj dni pred novim letom smo pa tekli na Kališe. Današnja tekma je bila že skoraj pomladna, na tako lep dan. Ampak marca bo pa precej bolj mraz. Proga je zelo lepa. Začeli smo počasi, ni bilo norenja. Škoda, da konkurenca ni bila močnejša, sicer pa je bila to lepa tekma, čeprav izven prave tekaške sezone. Tačas opravim kakšen daljši tek, še najraje pa grem bolj po gričih in uživam.« Bo gorenjski šampion, član ŠD Nanos iz Podnanosa, tudi letos redno tekel na primorskih tekih? »Načrti so isti kot lani. Prišel bom, ko bom le utegnil, če se datumi ne bodo prekrivali s kakšnimi pomembnimi tekmami. Primorski teki so lepši kot recimo tisti v gorenjskem pokalu. Na Primorskem zelo uživam, ljudje so dobri, tu je prijetno. Imam stalno številko, a si je še nisem dal v glavo, tako da jo pogosto pozabljam doma. Tudi danes sem jo,« se je nasmejal Simon. Med ženskami je prvo zmago v sezoni pospravila Ajdovka Jana Bratina. Bila je hitrejša od lanske šampionke PGT Mihaele Tušar. Jano je v zadnjem klancu začela ogrožati, a je bila proga prekratka za kaj več. »Saj je že čas, da pridejo mlajše,« je komentirala Mihaela, 21 let mlajša Jana pa je povedala: »Nisem poznala proge, tu sem prvič. Približno so mi povedali, kam se gre. Na začetku sem šla v kar dobrem tempu, a ne prehudem, po kakšnih petih minutah sem dohitela Mihaelo in jo prehitela. Dobro mi je šlo, spust je bil super, kar letela sem, v končnem klancu pa sem bila pred cerkvijo že kar malo utrujena. Mihaela se mi je približevala, kaže, da ji bolj ustrezajo daljše tekme.« In kakšni so njeni letošnji načrti? »Lani sem tekla na treh tekmah, letos pa sem vzela stalno številko. Recimo, da se bom trudila, na teke bom prihajal iz zdrave tekmovalnosti. Prvi je bil kar fajn, ni bil sicer pravi gorski tek, ampak bilo je kar luštno.« Za boljšo obveščenost dodajmo podatek, da je Jana lani osvojila srebro na državnem prvenstvu v gorskem maratonu (GM4O) – in da ji očitno ležijo tudi daljše proge. IzidiAbsolutnomoški: 1. Simon Alič (ŠD Nanos Podnanos) 22:51 ženske: 1. Jana Bratina (Ad-Venture.si) 28:32 Zmagovalci po kategorijah:ml. člani: Likar Vsi izidi:Vsi izidi so na povezavi.
VJ
Več fotografij na povezavi. |
|
Ajdovka Jana Bratina ima letos stalno startno številko in se namerava boriti za visoka mesta v pokaluStran 32 od 32
