|
|
Kroženje z nasmehom | |
|
NOVA GORICA, KOPER 05 06 |
Približno sto Goričanov se je odzvalo na poziv društva Vztrajaj – Never give up, domače tekačice Aleksandre Fortin in nekaterih tekaških organizacij (med njimi tudi Istrskega maratona in Ljudstva tekačev), da se udeležijo četrte izvedbe humanitarne akcije 10 krogov za 10 nasmehov v Novi Gorici 5. junija 2014. V soboto, 7. junija, bo akcija potekala v Kopru, na atletskem stadionu, kjer bodo tekli med 16. In 20. uro. S to tradicionalno akcijo društvo Vztrajaj – Never give up (nikoli ne odnehaj) zbira prispevke za pomoč socialno ogroženim družinam po Sloveniji. Odrasli tekači prispevajo vsaj 10 evrov, za kar dobijo darilno vrečko društva Vztrajaj – in možnost, da v času štirih ur v svojem tempu pretečejo toliko krogov, kot si zaželijo (ali zmorejo). Na Goriškem je pri vabljenju k udeležbi levji delež prispevala desna roka predsednika društva, triatlonca Mateja Markoviča, domača tekačica Aleksandra Fortin . Nekaterih vidnejših tekačev s tistega konca Primorske, ki so se že udeleževali te prireditve, sicer tokrat ni bilo videti na novogoriškem tartanu, zato pa so bili zanesljivi udeleženci člani DLT Filipides in pripadniki tekaške skupine Počasni, a drzni. V Novi Gorici je teklo približno sto tekačev, zbrali so nekaj več kot tisoč evrov. Akcija, izpeljana v desetih slovenskih krajih, se bo iztekla v nedeljo, 8. junija, v Ljubljani.
V Novi Gorici so tekli tudi Tržačan Alessandro Maraspin, Novogoričanka Aleksandra Fortin (v ospredju) in člani letos organizirane novogoriške tekaške skupine Počasni, a drzni pod vodstvom Renata Lešnika (v ozadju).
Fotogalerija je na povezavi: https://plus.google.com/photos/103862101339423963519/albums/6021760886641463441
VJ |
|
|
|
|
|
Tek na Špičasti vrh | |
|
ZADLOG 01 06 |
Prve udeležence 11. Gorskega teka na Špičasti vrh je kmetija Pr' Bizar v Zadlogu v nedeljo zjutraj pričakala še nepripravljena, a so v nekaj minutah organizatorji iz društva Trma vzpostavili vse, kar je potrebno za izpeljavo postopka prijave, vključno s tradicionalno kavo. Dež je nekaj poskušal, a je hitro obupal, tako da so se tekači, našteli smo jih kar 83 (68 odraslih in 15 otrok), podali na suho progo. Zmagala sta Simon Alič in Petra Tratnik, ki ji sobotno stokilometrsko kolesarjenje med Ljubljano in Brdi ter Petelinjski tek, na katerem je zmagala, očitno nista vzela preveč energije. Petra je ima za izvoz! Najprej so se pomerili otroci. Med njimi sta bila na dvokilometrski progi najhitrejša starejši deček Matjaž Lozar in mlajša deklica Elizabeta Habe. Oba vsako leto dodata svoji starosti 12 mesecev, času na progi pa odštejeta kakšno minuto. Elizabeta je tokrat prehitela dve leti starejšo sestro Angelo. Tega, kakšen je rekord te proge, nam v nedeljo niso znali povedati, iz poročanja LT o lanskem teku, ko smo zapisali, da je bil čas Davida Pivka 12:13 rekord, pa lahko sklepamo, da je letos Matjaž rekord izboljšal, saj je uro ustavil pri 11:44. Teče strašno hitro, za naslednje leto pa bi bilo dobro, da nekoliko potrenira še dajanje izjav po tekmi – to sodi med obvezne spretnosti zmagovalcev (tokrat je bil na cilju zelo redkobeseden). Odrasli so tekli po odlično urejeni in označeni progi. Zmagovalec Simon Alič (kdo drug kot on?!) o postavljanju rekorda ni razmišljal, na cilju je povedal, da je bilo za to nekoliko preveč soparno, glavni razlog pa je bil počasen začetni tempo. Marku Tratniku je »dal« minuto in pol, Borutu Malavašiču pa več kot dve minuti. V deseterico najhitrejših sta prišla tudi Simon Strnad, kolesar, ki je odkril, da je zelo hiter tudi v gorskem teku in da je družba gorskih tekačev še prijetnejša od kolesarske (letnik 1967), in Goričan Tomaž Devetak (letnik 1960), po »poklicu« ravninski tekač, a ga je poškodba prepon začasno pregnala med gorske tekače. »V ravnini ne morem teči z dolgimi koraki, zato sem se letos posvetil teku v hrib. Moji vtisti? Krasno, krasno! Tudi drugi iz Italije, ki prihajajo na te teke, povedo, da so domači, lepi, a tudi kakovostni. In še posebej poudarjajo, da je tu vse enostavno, kajti v Italiji je vse komplicirano. V tej sezoni si obetam čim boljše izide. Rad bi tudi, da bi mi gorski teki pomagali pri polmaratonu, ko bom spet zdrav.« Med ženskami tokrat ni bilo serijske zmagovalke iz Trsta Daniele Da Forno. Zaradi Gira, ki je Trst postavil na glavo, je morala delati še v nedeljo. Petra Tratnik je prepričljivo zmagala pred veteranko Mihaelo Tušar in Vipavko Klementino Lemut iz Slapa (letnik 1981), Marta Šorli, ki jo je za nekaj mesecev ustavilo »popravilo« nog, pa se je v igro vrnila s petim mestom. V Zadlogu je teklo precej tekačev, ki so nastopili že v soboto v Petelinjah. Med njimi je bil Albert Lazar, o katerega starosti pripoveduje anekdota. Priljubljenega »Bertota« so pred kratkim vprašali, koliko let pravzaprav ima. Berto ni izustil besede, samo dvakrat je nakazal, kot da se useda. Niso razumeli, zato je moral pojasniti: »Dvakrat sedem. Star sem 77 let.« Štirikilometrsko progo s 400 višinskimi metri je zmogel v malo več kot 41 minutah. Vsi tekmovalci so bili deležni praktičnih darilc in priložnostnih (roza) majic, zmagovalci še dodatnih daril, stopničke pa so prinesle tudi znamenite matucke, priprave za tlačenje krompirja. Predsednik Trme, gostitelj Jošt Rupnik, se ni pozabil posebej zahvaliti Dragu Kavčiču, zaslužnemu za zlikano progo vse do vrha Špičastega vrha, sicer pa vodju merilne službe na cilju. Za uspešno izvedbo teka skozi z žledom ranjeni gozd je bil njegov prispevek bistven. Spomnili so se tudi, da sta Luka Rupnik in Darko Hrovatin edina, ki sta od enajstih odtekla deset tekov na Špičasti vrh. Izidi:Absolutno, moški:
Absolutno, ženske:
Zmagovalci po kategorijah:ml. dečki: Tone Pivk (OŠ Črni Vrh) ml. deklice: Elizabeta Habe (OŠ Črni Vrh) st. dečki: Matjaž Lozar (OŠ Črni Vrh) st. deklice: Kristina Pivk (OŠ Črni Vrh) ml. člani: Anej Likar (ŠD Nanos) člani: Marko Tratnik st. člani: Simon Alič ml. veterani: Simon Strnad (KD Brda) veterani: Tomaž Devetak (GMG Gorica) st. veterani: Danilo Pudgar (TD Burja) ml. članice: Sindis Čufer (TD Burja) članice: Petra Tratnik st. članice: Tina Mavrič (PGT) veteranke: Mihaela Tušar st. veteranke: Rada Milič (ŠD Kraški tekači)
Vsi izidi so na povezavi: http://www.primorskigorskiteki.si/images/rezultati_tekov/teki_2014/R_Zadlog_S2014.pdf
Tomaž Devetak je na Špičastem vrhu nadaljeval serijo uspešnih nastopov na PGT.
Matjaž Lozar je postavil rekord na mladinski progi.
Za mizo vrh Špičastega vrha: Simon Strnad, Borut Malavašič, Marko Tratnik, Simon Alič.
Vse hitrejša Klementina Lemut napoveduje, da bo v prihodnji sezoni »frontalno napadla« in se borila za še višje uvrstitve v primorskih pokalih. V njeni družbi je večni mladenič Danilo Pudgar.
Fotogalerija je na povezavi: https://plus.google.com/photos/103862101339423963519/albums/6020032051730664401
Video je na povezavi: https://www.youtube.com/watch?v=U9C-HiFFbcU&feature=youtu.be.
VJ, foto: Katja Furlan in VJ
|
|
|
|
|
|
30. Petelinjski tek | |
|
PETELINJE 31 05 |
V Petelinjah so se z izvedbo svojega jubilejnega, 30. teka izkazali kot še nikoli. Petelinjski tek, drugi najstarejši v pokalu PPT, je pritegnil 353 tekačev, od katerih je bilo kar 214 otrok. Petelinje so postale pravi raj za teke mladine. V tej konkurenci so največ zmag odnesli mladi tekači ŠD Nanos, med člani pa sta na daljši progi, ki je štela za točke PPT, slavila Jernej Šemrov in Petra Tratnik. Organizatorjem iz Petelinj in Pivke (Vaško društvo Petelinje in Atletski klub Pivka), ki so izvrstno zaokrožili 30 izvedb svojega Teka presihajočih jezer, je šlo na roke tudi vreme; to krajih pod Javorniki v maju kaj rado postreže z dežjem, tokrat pa je bilo bleščeče sonce njegov prispevek k praznovanju. Ob 30. izvedbi je bilo kar nekaj novosti. Organizatorji so uredili novo spletno stran, uvedli predprijave (s katerimi si tekači pridobijo popust v višini dveh evrov), uredili so prostor za razglasitve (fotografe bi razveselila nekoliko močnejša osvetlitev) in v njem fotografsko razstavo posnetkov Mojce Štunf s prejšnjih tekov, dogajanje je potekalo pod budnim očesom velikega lesenega petelina, zaščitnika teka, otrokom so zagotovili animacijo med prireditvijo, zabavala pa sta jih še petelinčka maskoti ... Že doslej so v Petelinjah mladini posvečali posebno pozornost, šolarjem nikoli ni bilo treba plačevati startnine, letos pa so bili do njih še dodatno radodarni (vrečke z darilci), za prihodnje leto pa vodja organizatorjev Samo Debevc napoveduje še več: »Naš tek je ob 30. rojstnem dnevu v dobri formi. Verjetno ga bomo še malo reorganizirali, če bom še vodil organizacijo, bomo še večji poudarek namenili mladini. Letos so dobili majice odrasli tekači, mladina pa zapestnice, prihodnje leto pa bodo – če bo to le mogoče – mladi tekači dobili tekaške majice. Oni so naša prihodnost. In seveda bo ostalo tudi pri tem, da startnine ne plačajo.« Med posebnostmi Petelinjskega teka je tudi brezplačni topli obrok. Pasulj in golaž, skuhana v nekdanji vojaški poljski kuhinji letnika 1952, do popolnosti obnovljeni, je ponudil Toni iz bližnjih Selc, poskusil pa ga ja lahko prav vsakdo, ki se je udeležil prireditve. In obrok zaokrožil s slaščicami domačih gospodinj za majhen denar, kot običajno namenjen obnovi domače cerkve. Občino Pivka je tokrat zastopal Ernest Margon, ki je pomagal deliti priznanja. Petelinje je nadaljevalo letošnjo serijo izredno dobro obiskanih mladinskih tekov. Tako kot v Ajdovščini je število mladih tekačev preseglo 200, v nekaterih kronično slabo zasedenih starostnih kategorijah pa so se tekmovalci kar drenjali na startni črti. Pivčanke (in Postojnčanka) so v letniku 2001 namesto štirih na vseh dosedanjih tekih vpisale kar 13 imen. Največ uspeha so poželi tekači ŠD Nanos s petimi zmagami, po dve pa so zabeležili mladi tekači AK Postojna, TD Bovec, AD Posočje in AD Piran. Nekateri mladi tekači so si po petih letošnjih tekih praktično že zagotovili končno zmago (teči morajo najmanj pet tekov, za točke pa šteje šest najboljših uvrstitev). Novo zmago je vpisala Tanja Žgajnar iz Bovca (letnik 2000), njen bratec Tim (2005) pa je bil tokrat tretji. Čeprav je Tanja že nedosegljiva za tekmice, namerava teči še vse preostale teke: »Zmaga niso vse, enostavno rada hodim na te teke.« Najuspešnejša družina na mladinskih tekih PPT pa so Kopatinovi z Goriškega. Brata Jan Franc (2004) in Rok (2006) ne poznata poraza, zelo uspešna je tudi sestrica Sara (2008). Vsi trije so pred petelinjsko tekmo vodili v svojih konkurencah, fanta sta na vrhu tudi ostala, Saro pa je za točko prehitela Miša Sardoč, a Vipavka ima tekmo manj. Jan Franc je zmagal z veliko prednostjo, kljub temu, da je bilo očitno, da zmaga ni ogrožena, je uprizoril močan finiš. Vprašali smo ga zakaj. »Vem, da sem imel veliko prednost, a gre mi za čim boljši čas. Mislim, da ne bo problemov s končno zmago, tudi zato, ker mojih prijateljev in tekmecev na zadnjih tekih ni bilo. Tudi mlajšemu bratu bo verjetno uspelo zmagati, Sara pa bo tudi najbrž prišla med prve tri v skupni razvrstitvi.« V teku odraslih na 12,4-kilometrski progi, štel je za točke PPT, je slavil Jernej Šemrov. Po neuspehu v Ajdovščini je zmagal v domači Hotedršici in zmago ponovil v Petelinjah. Zadovoljen je ugotavljal: »Dobro je bilo, forma se le izboljšuje.« Marko Tratnik je skupaj s sestro Petro dopoldne odkolesaril 100-kilometrski Maraton češenj in pristal na tretjem mestu, za drugim Nejcem Lokarjem. Petra je kljub kolesarskemu naporu spet zmagala in premagala Ano Radivo (po rodu iz sosednje Košane), ostaja pa vtis, da bi lahko bilo drugače. Dekleti sta namreč dolgo tekli skupaj, potem pa se je Ani pri pitju vode zataknilo; ko je prišla k sebi, je že preveč zaostajala za Petro, da bi vrgla vse karte na mizo in jo skušala prvič premagati. Na rekreativni, 4,2-kilometrski progi sta bila najhitrejša domači tekaški up Emil Pašič in Postojnčanka Rebeka Petrovčič. Tik pred razglasitvijo izidov odraslih tekačev, ta je zaradi težav časomerilcev zamujala, je nastopila domača ženska plesna skupina Facemame iz ŠD Pike, druga na državnem prvenstvu v svoji kategoriji plesno navijaških skupin pom pon. Dva od tekačev, ki sta s seboj pripeljala tudi mlade tekače in se na prizorišču zaradi časovnega razmika med starti mladih in odraslih (14.00 in 17.00) načakala, sta predlagala, da se urniki dvojnih tekem spremenijo. Ervin Furlan meni: »Čas med startoma otrok in odraslih, kar se dogaja na nekaj tekmah PPT, bi lahko skrajšali vsaj na dve uri. Tako traja ves dan, če prideš z otroci in tudi sam tečeš.« Istega mnenja je tudi Stojan Rodica: »Vse skupaj traja predolgo. Sem smo prišli ob enih, potem pa sem na svoj start moral čakati kar štiri ure.« Izidi:Absolutno, moški:
Absolutno, ženske:
Zmagovalci po kategorijah:Ž +55: Vilma Brešan (ŠD DURS) Ž 45-54: Sergeja Lipušček Ž 35-44: Jerica Sardoč (ŠD Nanos) Ž 25-34: Petra Tratnik Ž -24: Urša Kosič (TD Bistrc) M +70: Lucijan Lipušček (DLT Filipides) M 65-69: Edi Kutin (TKK Srpenica) M 60-64: Cveto Tavčar (ŠD Nanos) M 55-59: Miran Kavs (ŠD Kraški tekači) M 50-54: Klavdij Torkar (ŠD Nanos) M 45-49: Andrej Kutin (ŠD Boka – TKK Srpenica) M 40-44: Mark Strohmaier (STV Global – Faber Team) M 35-39: Mitja Curk (ŠD Nanos) M 30-34: Matej Železnikar (DLT Filipides) M 25-29: Nejc Lokar M -24: Jernej Šemrov Zmagovalci tekov mladine po kategorijah:Deklice 2007 in mlajše: Miša Sardoč (ŠD Nanos) Deklice 2006: Lana Kokotec (AD Piran) Deklice 2005: Julija Kuzmin Delgiusto (AD Piran) Deklice 2004: Ema Rodman (ŠD Nanos) Deklice 2003: Lara Likar (OŠ Dobravlje) Deklice 2002: Zala Istenič (AD Mass) Deklice 2001: Ana Kolenc Milavec (AK Postojna) Deklice 2000: Tanja Žgajnar (TD Bovec) Deklice 1999: Manca Kerkoč (TD Burja) Dečki 2007 in mlajši: Mark Žgur (ŠD Nanos) Dečki 2006: Rok Kopatin (ŠD Nanos) Dečki 2005: Andrej Skočir (AD Posočje) Dečki 2004: Jan Franc Kopatin (ŠD Nanos) Dečki 2003: Andrej Skočir (AD Posočje) Dečki 2002: Matic Kenda (TD Bovec) Dečki 2001: Alen Cvijanovič (AD Posočje) Dečki 2000: Denis Pašič (AK Pivka) Dečki 1999: Jaka Grže (AK Postojna)
Vsi izidi so na povezavi:
Najhitrejši člani: Nejc Lokar, Mitja Curk, Jernej Šemrov, Marko Tratnik.
Kopatini so najuspešnejša družina na PPT.
Jubilejni tek sta obiskali maskoti, petelinčka.
Na prvi tek pred 29 leti spominja črno-bela fotografija.
Najhitrejša dekleta na 12,4-kilometrski progi.
Tanja Žgajnar teče v cilj.
Fotogalerija je na povezavi: https://plus.google.com/photos/103862101339423963519/albums/6020067172537934849
Video je na povezavi: https://www.youtube.com/watch?v=XcNHCTR7qv0&feature=youtu.be
VJ, foto: Katja Furlan in VJ
|
|
|
|
|
|
43. Tek prijateljstva | |
|
HOTEDRŠICA 24 05 |
Najstarejšega teka iz primorske pokalne serije, 43. Teka prijateljstva, ki ga prireja ŠD Hotedršica, se je udeležilo 257 tekačev (101 član in 156 otrok). Z zmago se je na skupno prvo mesto v pokalni razvrstitvi povzpela Sergeja Lipušček, med člani pa je lansko zmago obranil Jernej Šemrov, ki je skupno tretji. Organizatorji so prvič izpeljali kombinacijo kolesarjenja in teka, poimenovali so jo kolotek. Med ekipami šolarjev je bilo najuspešnejše ŠD Nanos s štirimi zmagami, sledila sta TD Bovec in TK Kobarid s po tremi zlatimi medaljami. Kvalifikacijska tekma gorskih tekačev v Domžalah je bila kriva za odsotnost nekaterih udeležencev PPT, ki jih v tej sezoni videvamo v ospredju uvrstitev. Marko in Petra Tratnik sta tako izgubila prvi mesti v skupni razvrstitvi pokala, Marka je zamenjal Anej Likar (Podraga), kljub temu, da je bil v Hotedršici »samo« tretji v kategoriji, Pred Petro pa je z zmago skočila Sergeja Lipušček. Veselje Idrcev je dopolnila Saša Pisk z drugim mestom, Lucija Dolenc Čuk pa je odlično izkoristila domačo progo in presenetila s skupnim bronom. Jerneju je ob navijanju domačih pristašev uspelo obraniti lansko zmago (delil si jo je z Nejcem Lokarjem), napad na lastni rekord izpred dveh let (41:29) pa je visoka temperatura obsodila na neuspeh. Pravzaprav se zaradi vročine niti ni preveč trudil za nov najboljši dosežek, je priznal takoj po prihodu na cilj: »Nisem hotel, da bi bilo tako, kot je bilo v Ajdovščini.« Na Majskem teku je namreč zaostal za najboljšimi in se uvrstil na šesto mesto. Drugi je bil 17 let starejši Jože Petkovšek z Rakeka. Jože je pred leti na tem teku zmagoval, v svojih najboljših tekaških časih je znal premagati tudi legendarnega Romana Kejžarja, dolgoletnega rekorderja stare, daljše proge hotenjskega teka. Sedanja trasa je dolga 11,8 kilometra, vzponov je za nekaj več kot 200 višinskih metrov. Veteranka Sergeja je znova pokazala, da njen »stroj« deluje v vseh razmerah. Polovico teka je pustila predse (tako rekoč) sosedo Sašo Pisk, potem pa odšla naprej in si do cilja pritekla prednost skoraj 50 sekund. Saša je v Hotedršici tekla prvič. »Malo me je presenetil vzpon, bila sem prepričana, da je proga bolj ravninska, a takšna konfiguracija mi ustreza. Edino vročina mi ni bila pogodu.« Na vprašanje LT, ali je Sergeja premagljiva, pa je odgovorila jedrnato: »Potrebovala bi več treninga. Se bom potrudila.« V konkurenci deklic je tek minil brez predstavnic dveh letnikov. Ajdovka Manca Kerkoč bi lahko nastopila za najstarejšega (1999), kjer nima prave konkurence, vendar se ji je zdel bolj zanimiv nastop med članicami. V najmlajši ženski kategoriji je osvojila srebro, presenetljivo pa jo je premagala tri leta mlajša Ljubljančanka Loti Marinko. Tekaški dan so popestrili s svojo iznajdbo, kombinacijo kolesarjenja in teka, kolotekom. Sestavili so dvojice kolesarjev in tekačev. Najprej so šli na (isto) progo kolesarji z gorskimi kolesi, sledili pa so jim tekači. Časa kolesarja in tekača so sešteli in dobili vrstni red koloteka, v katerem je bil najhitrejši par Davor Kacin-Jernej Šemrov pred paroma Borut Albreht-Urban Brenčič ter Robi Mikuž-Dean Bratuš. Predvsem po zaslugi tekača je bil na četrtem mestu par Luka Skvarča-Petkovšek, peto mesto pa sta zasedla Andrej Mikuž in Matej Šimenc. Andrej je komentiral: »Letos sem slabše pripravljen, za priprave sem imel zaradi zdravstvenih težav malo časa. Ni mi šlo najbolje, vendar sva z Matejem dobro sodelovala. Res pa je tudi, da so uvrstitve določali časi tekačev, kajti med kolesarji so bile zaradi kratke proge majhne razlike.« Veselko Španić je potožil, da ga je tek kar dobro zdelal, kajti dan prej je opravil Orodjarski tek med Postojno in Senožečami. To je tek, ki ga Veselko za tekače iz kolektiva postojnskega Liva pripravlja že 15 let. »Zmagal je Bojan Požar, sam pa sem bil tretji. Dobil pa sem stavo glede svoje uvrstitve, kolega, ki sem ga premagal, mi dolguje zaboj piva!« Priznanja je podeljeval logaški župan Berto Menard. Organizatorji so vsakemu od tekačev namenili praktično darilo; navada, ki v teh kriznih časih polagoma izginja. Za spremljevalce tekačev so pripravili ogled zanimivosti Hotedršice. Dodajmo še zanimivost na temo tekov prijateljstva. 24. maja 2014 so pripravili dva Teka prijateljstva, ob 43. hotenjskem še 10. Tek prijateljstva v Benečijo (Robič-Špeter Slovenov). Dan pozneje, 25. maja 2014, pa so v Domžalah pripravili 8. Tek prijateljstva in sodelovanja.
Izidi:Absolutno, moški:
Absolutno, ženske:
Zmagovalci po kategorijah:Ž +55: Vilma Brešan (ŠD GURS) Ž 45-54: Sergeja Lipušček Ž 35-44: Lucija Dolenc Čuk Ž 25-34: Saša Pisk Ž -24: Loti Marinko (Vič Ljubljana) M +70: Vladimir Savić (AK Pivka) M 65-69: Boris Žigon (DLT Filipides) M 60-64: Rajko Stevanović (Avtomehanika Valant) M 55-59: Miran Kavs (ŠD Kraški tekači) M 50-54: Anton Rok (TKD Sovica) M 45-49: Andrej Kutin (ŠD Boka – TKK Srpenica) M 40-44: Aleš Grošelj (TSK Idrija) M 35-39: Jože Petkovšek M 30-34: Mitja Šuligoj (Šempeter pri Gorici) M 25-29: Marko Žužek (TD Bistrc) M -24: Jernej Šemrov Zmagovalci tekov mladine po kategorijah:Deklice 2007 in mlajše: Evita Ivančič (TK Kobarid) Deklice 2006: Nena Kalanj (TK Kobarid) Deklice 2005: Lia Domevšček (TK Kobarid) Deklice 2004: Jana Beguš (TSK Logatec) Deklice 2003: Lara Likar (OŠ Dobravlje) Deklice 2002: Barbi Melihen (TD Bovec) Deklice 2000: Tanja Žgajnar (TD Bovec) Dečki 2007 in mlajši: Mark Žgur (ŠD Nanos) Dečki 2006: Rok Kopatin (ŠD Nanos) Dečki 2005: Jan Žgur (ŠD Nanos) Dečki 2004: Jan Franc Kopatin (ŠD Nanos) Dečki 2003: Andrej Skočir (AD Posočje) Dečki 2002: Tobi Gaberšček (TD Bovec) Dečki 2001: Alen Cvijanovič (SD Posočje) Dečki 2000: Dejan Hladnik (TSK Logatec) Dečki 1999: Jernej Jevšček (AD Nova Aurora)
Vsi izidi so na povezavi:
V Hotedršici se je merilo precej več mladih tekačev kot lani.
V teku letnika 2000 je Tanja Žgajnar (TD Bovec) med dekleti zmagala, med fanti pa je bil Denis Pašič (AK Pivka) drugi.
Start članskega teka na 11,8-kilometrski progi.
Finiš Saše Pisk.
Matej Šimenc in Andrej Mikuž sta bila eden od parov koloteka.
Fotogaleriji sta na povezavi1: https://plus.google.com/photos/103862101339423963519/albums/6017412116833341953 in povezavi2: https://plus.google.com/photos/103862101339423963519/albums/6020742043588050369
Video je na povezavi: https://www.youtube.com/watch?v=pjktKdJ8IyU&feature=youtu.be
VJ, foto: Katja Furlan |
|
|
|
|
|
Il Passatore | |
|
FAENZA, FIRENCE 24 05 |
»Bilo je že nekaj govora tudi o letu 2014 ...« Tako se je končalo moje lansko poročilo o legendarnem 100-kilometrskem teku Il Passatore. Nikogar od nas ni bilo treba preveč prepričevati. Tadej Zajc, Igor Stegel in moja malenkost smo se prijavili že v začetku leta. Po enoletnem premoru se nam je pridružil še Vlado Janko iz Mozirja. Ker se navade, ki se izkaže za dobro, ne spreminja, smo se v Italijo zopet odpravili dan pred tekmo in se nastanili v Faenzi. Predstavitev najboljših tekmovalcev so pripravili na osrednjem mestnem trgu; naslednji dan je bil tam cilj teka. Organizirana je bila pasta party. Za vse, tako da smo na svoj obrok čakali skoraj eno uro, saj so se v vrsto postavili tudi meščani, da bi dobili svoj obrok. Seveda smo pašto plačali. Sledila sta standardna namestitev v telovadnici in jutranji odhod z avtobusom v Firence. Lanska zmagovalka Marija Vrajić-Trošić je bila v družbi Neže Mravlje. Patriotsko smo napovedali zmago naše tekačice. Obetalo se je toplo vreme, glede na lanskoletni dež kar spodbudno. V Firence smo prispeli zelo hitro; ne spomnim se, da bi se bil kdaj z avtobusom peljal z tako hitrostjo. Do starta smo imeli še več kot štiri ure. Igor si je ogledoval mesto (lani mu je to preprečil dež), ostali smo bili njegovi vodiči. Start. Bilo je toplo, vendar ne tako kot leta 2011, ko sem bil prvič na tem teku. Po nekaj kilometrih sem ugotovil, da sem začel počasneje kot prejšnja leta. Seveda, pripravljenost ni več takšna, kot je bila, nabralo se je nekaj kilogramov, težave z starimi poškodbami, bolezen ... ostala pa je velika želja po tej tekmi. Prvi vzpon na Fiesole (265 m; startali smo na 65 m) mi ni delal težav, Igor je lovil svoj lanski čas, Tadej mi je bil blizu. Dohitel me je pred prvo časovno kontrolo z limitnim časom in možnostjo odstopa v Borgo san Lorenzo (195 m). Od tam naprej sva nekaj časa tekla skupaj, a je bil zame prehiter in vključil sem se v družbo italijanskih tekačev. Čez nekaj časa sva bila spet skupaj. Sopihal je, nekaj ni bilo v redu. Želodčne težave. Skupajsva jo mahnila proti vrhu Coll di Casaglia (913 m), kjer je druga odstopna točka in najvišja točka na progi. Seveda sva do vrha hodila, a zelo hitro. Na vrhu se nisva zaustavljala. Tadej je odbrzel naprej, sam pa sem tekel v svojem tempu. Tek navzdol zna biti zaradi utrujenih mišic nevaren. Spomnil sem se lanske preizkušnje in začel razmišljati, kako tekmo pripeljati do konca. Začel sem kombinirati tek in hojo, tudi več počitka sem si privoščil. V Marradiju, pri zadnji odstopni postaji, na 65. Kilometru, sem zasedel prosti stol pri okrepčevalnici in si zaželel malo počitka. Kolena so kazala prve znake utrujenosti. Ni lahko nositi nekaj več kot 90 kilogramov na tako dolgi poti! Takrat se je od nekod prikazal Tadej. Razmišljal je o odstopu. Težave z želodcem niso ponehale, čakalo pa ga je še 35 kilometrov teka. Ni vedel, kako naprej. Težka odločitev, tudi sam sem razmišljal, kaj ga še čaka do cilja. Verjetno bo vse težje, kilometri se bodo daljšali. Tadej je ostal pri okrepčevalnici in razmišljal, jaz pa sem šel naprej. Želja po cilju je bila neizmerna. Napredoval sem po receptu tek-hoja-počitek na vsaki okrepčevalnici. Tudi stol je dobrodošel. Kmalu me je dohitel Vlado in mi povedal, da je Tadej odnehal in da je že na poti v Faenzo. Ni mi bilo vseeno zanj, on nas je pravzaprav zasvojil z Passatorejem. Brez večjih težav sem se prebil do Brisighelle, 12 kilometrov pred ciljem. Ugotovil sem, da mi gre laže, kot sem predvideval. Faenza je bila vse bližje. Zaslišal sem peti petelina. Spomnim se, da sem ga slišal tudi lani približno na istem mestu. Tudi čas v težko pričakovanem cilju je bil zelo podoben lanskemu. Minuto sem bil hitrejši, vendar bistveno manj utrujen in z manj bolečinam kot lani. Medalja okrog vratu in vse je pozabljeno. Uspelo mi je. Marija Vrajić-Trošić je zmagala drugič zapored, takoj za njo je bila presenetljivo še ena Hrvatica, Veronika Jurišić (v Sloveniji je nastopala na GM4O), tretja pa Neža Mravlje. Mariji je uspel odličen tek, ostala je pod osmimi urami. Giorgio Calcaterra je zmagal devetič zapored. Ta rimski taksist je nepremagljiv. Kdo ve, do kdaj bo vztrajal, verjetno bo poskusil zbrati deset zaporednih zmag. Igor je izboljšal svoj lanski čas, prav tako Vlado, ki je na cilj prispel v 14 urah. Tek so končali tudi večkratni udeleženci Klavdij Maraž, Dušan Jović in Mija Loc (morda še kdo, vendar se nisem utegnil poglabljati v rezultate). Na poti domov smo seveda razmišljali že o naslednji preizkušnji v letu 2015, ki bo teden kasneje. Tako bo po Maratonu Radenci dva tedna počitka. Ideja, premagati celotno preizkušnjo z hojo in tekom ter zadrževanjem na okrepčevalnicah na robu limita 20 ur je v načrtu za eno od prihodnjih let. Morda v prijetni družbi ...
Roman Koprivc je tekel v majici Istrskega maratona.
Igor Stegel, Tadej Zajc in Vlado Janko pred startom.
Najhitrejše ženske, z leve: Veronika Jurišić, Marija Vrajić-Trošić, Neža Mravlje.
Roman Koprivc
|
|
|
|
|
|
Tekače na Blegošu dočakal sneg | |
|
HOTAVLJE 17 05 |
Peti gorski tek KBK, kot ga na kratko imenujejo tekači, je zbral še nekaj več ljubiteljev gorskega teka kot lani. Našteli smo jih 160, na cilj pa jih je prišlo 151 (nekateri od prijavljenih niso niti startali). Zmagovalec pa je bil isti kot tudi na prejšnjih štirih izvedbah, Simon Alič, ki mu je družbo na razglasitvi najboljših delala Valerija Mrak, tako rekoč domačinka (doma iz Gorenje vasi). Proga je bila tokrat spremenjena, za kar je kriv žled; podaljšali so jo za slab kilometer in ji dodali 50 višincev, tako da je merila dobrih 14 kilometrov, tekači pa so ob tem premagovali kilometer višine. Medtem ko je bila temperatura na startu v Kopačnici kar prijetna, je vrh Blegoša (1562 m) vladal mraz, kakšna stopinja je bila nad ničlo, nekateri tekači pa so se imeli priložnost srečati tudi s snežinkami – in zaplato snega tik pod vrhom. Zmagovalec je tokrat imel dodatno delo, dva od tekmecev je moral prehitevati kar dvakrat. Zgodilo se je namreč, da sta dva tekača iz skupine mlajših udeležencev zgrešila progo, ko sta se spuščala proti cilju, namesto po daljši poti sta jo ubrala kar povprek in se znašla pred od začetka teka vodilnim Simonom. Gorenjec se ni sekiral, prehitel ju je še drugič, kar pa ni uspelo Roku Bratini, ki ga je na cilju kar nekaj časa skrbelo, kako bo z uvrstitvijo. Organizatorji so bili prizanesljivi do dvojice, priznali so jima tek in tudi medalji v kategoriji, precej tekačev pa se s takšno odločitvijo ni strinjalo, pričakovali so namreč diskvalifikacijo. Simon je za Ljudstvo tekačev povedal: »Ta dva tekača sta šla po stari progi in pridobila kar veliko, kakšnih šest minut. Sama sta priznala, da sta zgrešila. Vreme je sicer zdržalo, razmere na progi so bile kar v redu.« Valerija Mrak je povedala, da je do zmage prišla na nov način, drugače kot do prejšnjih: »Sploh se nisem obremenjevala s taktiko in potekom tekme. Ubrala sem svoj ritem, tako da sem lahko dihala brez težav in so mi noge tekle. Zelo sem uživala, bila sem sproščena, kot že dolgo ne. Niti enkrat se mi niso noge zakislile ali me zabolele, vseeno pa sem zmagala.« Sproščeno se je teka lotila tudi mladinka Ana Čufer. Letos trenira resneje kot prejšnja leta, čeprav sama, po lastnem občutku, brez trenerja. »Če bi vse skupaj jemala preveč resno in delala s trenerjem, se bojim, da bi bilo zame pretirano naporno,« je povedala. Tačas rešuje kvadraturo kroga: kako priti do kluba z licenco, kar bi ji omogočilo tekme na najvišji ravni, a se hkrati ne obvezovati preveč, z drugimi besedami: teči resno, a vendarle pri tem uživati in se ne obremenjevati pretirano. Njena pripravljenost gre navzgor, na Javorniku je zmagala, na Blegoš pa je šla sprva zelo zadržano, v prijetnem klepetu, in šele kasneje se je »zbudila«. »Danes sem prišla na tekmo malo neprespana, rekla sem si, da bom začela bolj počasi in videla, kako mi bo šlo. In ker je šlo v redu ... Če bi se sekirala, bi bil uspeh slabši. Dobro mi je šlo, ker sem bila spočita, v zadnjih dneh nisem imela pretirano težkih treningov.« Ana pravi, da nima kakšnih velikih načrtov. »Najbolj si želim, da se ne bi preforsirala, da bi še naprej tekla s pametjo. Moji načrti so pravzaprav, da v teku uživam še naprej in se ne obremenjujem z izidi.« Med tistimi, ki so iz Hotavelj odšli z medaljo (srebrno v kategoriji), je bila tudi Marta Šviligoj. Odlična uvrstitev ji je uspela tudi na Teku trojk, njena trojka je v Ljubljani celo zmagala, kar je vse tri tekačice nadvse presenetilo. »Tako lepo je bilo, ko smo šli čez Golovec. Imela sem ogromno energije, prvič se mi je zgodilo, da sem na okrepčevalnici malicala in čakala kolegici, kajti v strmini se nisem uspela zadrževati. Niti vedele nismo, da smo zmagale, šele čez tri dni mi je to povedala prijateljica. Bile smo presrečne. Super smo se počutile, sama pa sem itak gorski tekač. Moj naslednji cilj je preteči Gorski maraton štirih občin. Do te proge gojim veliko spoštovanje, zdi se mi, da mi primanjkuje nekaj psihične motivacije. A upam, da mi bo uspelo. Današnji trening je bil zelo dobrodošel,« je povedala Marta, članica ŠD Hotedršica. Najboljši trije v posameznih kategorijah so dobili na izbiro tri nagrade: hlebec kruha, potico in ocvirkovco. Najprej je seveda izbiral zmagovalec. Janezu Udoviču, zmagovalcu med starejšimi veterani, se je posvetilo: »To je edina tekma, na kateri tečemo za kruh!« Organizatorji iz ŠD Marmor iz Hotavelj, pod vodstvom Boštjana Jezerška, so svoje delo opravili dobro. Tekače so sprejeli z domačnostjo in gostoljubnostjo, jim najprej ponudili kavo (in ta je bila zaradi zgodnje ure starta, ob 9.00, zelo dobrodošla), na koncu pa mednje razdelili 110 praktičnih nagrad. Prireditve so se lotili podjetno, s promocijo v tujini, povezali so tek in domače turistične zmogljivosti. Epizoda krajšanja proge pa je opozorilo, da morajo nekaj več pozornosti nameniti usmerjanju in varovanju ob progi. Zgodilo se je sicer na delu proge, kjer drugi tekači niso imeli težav z orientacijo, bilo pa je nekaj razpotij brez oznak, kjer bi se zgodba lahko ponovila. Tek sodi v Pušeljc štirih primorsko-gorenjskih gorskih tekov, enako kot lani (več na povezavi: http://www.gm4o.si/). Naslednji je na vrsti Ratitovec, 7. junija 2014. Odročnost Hotavelj je bila za številne tekače kar velika težava, tudi za Giorgia Turela. »Teže je bilo priti do sem z avtom kot odteči tekmo. Prišel sem z desetminutno zamudo, ves stresiran zaradi vožnje. Tekma pa je bila zelo lepa, na Blegošu smo doživeli celo sneg, organizacija pa popolna. Tukaj sem prvič, vzel pa sem stalno številko za PGT; morda bom naslednjič pri prijavljanju prihranil pet minut – glede na to, da rad zamujam,« je svoje težave z iskanjem Hotavelj humoristično pojasnil italijanski gorski tekač. Izidi:Absolutno moški:
Absolutno ženske:
Zmagovalci po kategorijah:MA 1989 in mlajši: Rok Bratina MB 1988-1979: Dejan Grm (ŠD Socka) MC 1978-1971: Simon Alič MD 1970-1963: Simon Strnad (KD Brda Dobrovo) ME 1962-1955: Bogdan Finžgar (Gorenjski kerlci) MF 1954 in starejši: Janez Udovič (Penzionisti) ŽG 1989 in mlajše: Ana Čufer ŽH 1988-1979: Jana Bratina ŽI 1978-1969: Valerija Mrak ŽJ 1968-1959: Mihaela Tušar (ŠD Nanos) ŽK 1958 in starejše: Jožica Maslo (Piran)
Vsi izidi so na povezavi: http://www.primorskigorskiteki.si/index.php/rezultati-2014
Start tekme v Kopačnici.
Janez Udovič, zmagovalec med starejšimi veterani, je ugotovil, da je to edini tek, ker se tekmovalci borijo za kruh.
Ana Čufer je začela počasi, potem pa je stopnjevala tempo - do drugega mesta.
Marta Švigelj je bila med tistimi, ki so progo zmogli z lahkoto in nasmehom.
Pri vrhu Blegoša je zima opletala z repom in tekačem natrosila snežink.
Juriš na vrh Blegoša.
Na vrhu so tekačem prav prišli dolgi rokavi in rokavice, organizatorjem pa tople bunde.
Najhitrejša sta bila Simon in Valerija. Drugo- in tretjeuvrščenih absolutno niso razglasili.
Fotogalerija je na povezavi: https://plus.google.com/photos/103862101339423963519/albums/6014796379366650465
Video je na povezavi: https://www.youtube.com/watch?v=r-jDkqgPo0c&feature=youtu.be
VJ |
|
|
|
|
|
Rekordni Majski tek | |
|
AJDOVŠČINA 17 05 |
Ajdovski Majski tek je zabeležil rekordno udeležbo, kljub temu, da se je njegov termin ujemal s terminom gorskega teka v Hotavljah. Zmagovalec je postavil nov rekord proge, Jošt Lapajne je starega izboljšal za dobro minuto. Za točke PPT je teklo 397 tekačev, 108 več kot lani, 175 odraslih in kar 222 otrok, med katerimi sta bili najbolj množični najmlajši kategoriji, letnik 2007 in mlajši. Na 11-kilometrski progi za odrasle sta zmagala Jošt Lapajne in Petra Tratnik, med šolarji so bili s petimi zmagami najuspešnejši Bovčani pred Tolminci, ki so jih zbrali tri, na tretjem mestu pa sta s po dvema zmagama ŠD Nanos in OŠ Col (iz te šole se primorskih tekov zelo poredko udeležujejo, a očitno imajo v šolskih klopeh na Colu tekaške adute, morebitne naslednike Tratnikov). Tek je pripravil Zavod za šport Ajdovščina v sodelovanju s Tekači Vipavske doline in Batujci, ki so pomagali pri redarskih opravilih, v okviru akcije Slovenija teče 2014. Odprli so ga otroci, pomerili so se na razdaljah med 300 in 2000 metri, sledil pa je osrednji tek, ki ga je pospremil dež - a je bila moča prej dobrodošla osvežitev kot nadlega. Dejstvo, da sta bila na isti dan napovedana dva primorska teka (še gorski tek KBK), je kar nekaj rednih udeležencev obeh primorskih pokalnih tekov postavilo pred izbiro ali-ali. Izteklo se je tako, da so nekateri ravninski tekači, brez katerih skorajda ne mine noben tek PPT, odšli v Hotavlje, v Ajdovščini pa so zabeležili prisotnost gorskih tekačev. Med slednjimi je bil tudi Jošt Lapajne. Zmaga in rekord pričata, da se je odločil pravilno, kajti premagati Simona Aliča na KBK bi bila tudi to soboto misija nemogoče. Marko Tratnik se je moral zadovoljiti z drugim mestom, za druge stopničke ŠD Nanos pa je poskrbel Nejc Lokar. Med ženskami Petra Tratnik nadaljuje zmagoslavno serijo, druga je bila mladinka Sara Jesenko, neuničljiva veteranka Sergeja Lipušček pa je bila tretja. Na KBK je (spet) v svoji kategoriji zmagal kolesar Simon Strnad in potrdil talent tudi za gorske teke, njegova klubska kolegica iz KD Brda Danijela Svetik pa je v Ajdovščini doživela tekaški debi in morda bo v bodoče športni talent dokazovala tudi v tekih. In šla po poti svojega sina Tjaša Klanjščka, tokratnega zmagovalca v najmlajši starostni skupini dečkov. Danijela se sprva niti ni nameravala podati na progo, a se je na koncu vendarle odločila za nastop brez prave tekaške opreme in se uvrstila na 14. mesto med 71 ženskami. V skupni razvrstitvi v absolutni konkurenci po sedmem teku PPT 2014 (za točke jih velja pet) vodi Marko Tratnik s 155 točkami, sledita mu Anej Likar (140) in Ivan Sokol (111), med dekleti pa je s štirimi zmagami in 160 točkami na vrhu Petra Tratnik pred Sergejo Lipušček (140) in Kristino Bele (122). Ker za končno zmago šteje osem najboljših izidov, lahko ugotovimo, da sta Petra in Marko že kar blizu dvojni družinski zmagi.
Izidi:Absolutno, moški:
Absolutno, ženske:
Zmagovalci po kategorijah:Ž +55: Tea Bajc (ŠD Tekači Vipavske doline) Ž 45-54: Sergeja Lipušček Ž 35-44: Jerica Sardoč (ŠD Nanos) Ž 25-34: Petra Tratnik Ž -24: Sara Jesenko M +70: Lucijam Lipušček (DLT Filipides) M 65-69: Edi Kutin (TKK Srpenica) M 60-64: Cveto Tavčar (ŠD Nanos) M 55-59: Miran Kavs (ŠD Kraški tekači) M 50-54: Klavdij Torkar (ŠD Nanos) M 45-49: Andrej Kutin (ŠD Boka – TKK Srpenica) M 40-44: Tomaž Ferjančič (ŠD Nanos) M 35-39: Mitja Curk (ŠD Nanos) M 30-34: David Curk (ŠD Nanos) M 25-29: Marko Tratnik M -24: Jošt Lapajne Zmagovalci tekov mladine po kategorijah: Deklice 2007 in mlajše: Miša Sardoč (ŠD Nanos) Deklice 2006: Ajda Sovdat (AD Posočje) Deklice 2005: Lia Domevšček (TK Kobarid) Deklice 2004: Ema Rodman (ŠD Nanos) Deklice 2003: Mara Mei Leban (AD Posočje) Deklice 2002: Barbi Melihen (TD Bovec) Deklice 2001: Mihaela Poljšak (OŠ Col) Deklice 2000: Tanja Žgajnar (TD Bovec) Deklice 1999: Manca Kerkoč (TD Burja) Dečki 2007 in mlajši: Tjaš Klanjšček Dečki 2006: Aljoša Kranjc (Ponikve) Dečki 2005: Tim Žgajnar (TD Bovec) Dečki 2004: Jaka Pregelj (OŠ Col) Dečki 2003: Andrej Skočir (AD Posočje) Dečki 2002: Tobi Gaberšček (TD Bovec) Dečki 2001: Sašo Zorč (TD Bovec) Dečki 2000: Žan Dobrovoljc (AK Prijedor) Dečki 1999: Jernej Jevšček (AD Nova Aurora)
Vsi izidi so na povezavi: http://www.filipides.net/primorski_pokalni_teki/rezultati_tekov/
Otroci so se izkazali z borbenostjo in srčnostjo.
Start članov na 10,7-kilometrski progi.
Klementini Lemut dež, ki je obiskal Ajdovščino v času teka, ni bil ravno pogodu.
Teka so se množično udeležili člani ŠD Tekači Vipavske doline. Na posnetku sta Nika Furlan (139) in Rosana Božič.
Najhitrejši člani so bili Marko Tratnik, Jošt Lapajne in Nejc Lokar (z leve).
Fotogalerija je na povezavi: https://plus.google.com/photos/103862101339423963519/albums/6014777615772549025
Fotogalerija Iris Batista je na povezavi: https://www.facebook.com/media/set/?set=a.878428572172749.1073741842.640235879325354&type=1
VJ, foto: Katja Furlan |
|
|
|
|
|
Primorski orkan na ljubljanskih Trojkah | |
|
LJUBLJANA 10 05 |
V Ljubljani so pripravili 58. Rekreativno prireditev Pot ob žici. Udeležilo se je je 35.413 pohodnikov in tekačev. Našteli so kar 2056 trojk, prvič v zgodovini več kot 2000. Kot že dolgo so tudi letos veliko priznanj in odličnih uvrstitev na progah, ki so jih solidarno premagovale trojke, zbrali primorski tekači oziroma udeleženci primorskih tekaških pokalov, prednjačilo pa je podnanoško ŠD Nanos. Nanos je na 29-kilometrski progi zmagal med moškimi, na 12,5-kilometrski pa med ženskami. Okrepili so ga nekateri tekači iz sosedskih klubov in celo iz Italije, kar je svojevrstna zanimivost (Italijani so Ljubljano leta 1942 obdali z žico in tako »trasirali« eno najbolj množičnih slovenskih tekaških prireditev). Med Primorci so bili uspešni tudi Bovčani, Tolminci in Graparji ter posamezni tekači iz drugih koncev Primorske. Nanosovo trojko deklet na krajši progi je dopolnila Ana Radivo iz Kopra, zmagovalka polmaratona Banka Koper 1. Istrskega maratona. Dan pozneje jo je na Ptuju čakal triatlonski nastop, a vabila iz Podnanosa ni zavrnila. Po zmagi je povedala: »Bilo je super! Tukaj sem tekla prvič in proga mi je všeč. Sodelovale smo, si pomagale, tako da tek ni bil naporen. Kako bo jutri na triatlonu? Noge so OK, tako da mislim, da bo šlo brez problemov.« (Na ptujskem triatlonu je skupno zasedla deveto mesto, v svoji kategoriji pa je zmagala, op. a.). Predsednik ŠD Nanos Klavdij Torkar je uspeh svoje ekipe komentiral jedrnato: »Odlično, neresnično! Ne vem, če bo še kdaj tako!« Toliko dragocenih priznanj ni bilo enostavno spraviti domov, zato so si temperamentni Vipavci in njihove okrepitve v Ljubljani najprej privoščili gostilniški postanek za okrepčilo in najnujnejše proslavljanje. Utečeni ekipi ljubljanskih organizatorjev se je pripetilo, da je za dobršen del tekačev na daljši preizkušnji na prvi okrepčevalnici (prva četrtina proge) zmanjkalo vode. Sonce in visoka temperatura sta namreč dvignila povpraševanje, dodatnih količin vode pa niso zagotovili, tako da je bila prva osvežitev za marsikaterega tekača na voljo šele po polovici poti, malo pred začetkom vzpona proti Urhu. Je pa lepo vreme zmanjšalo količino blata na progi po Golovcu; k temu so pripomogle tudi nekatere spremembe trase, ki so obšle blatne odseke. Proga je bila zato nekoliko daljša, a prijetnejša. Preglejmo nekatere izide primorskih tekačev in udeležencev primorskih pokalnih tekov. Med učenkami OŠ so Bovčanke Tanja Žgajnar, Nika Bozja in Barbi Melihen na trikilometrski progi osvojile bron, med dijaki pa so do brona prišli Simon Stanonik, Aljaž Pavšič in Anže Hadalin z idrijske gimnazije Jurija Vege. Na 12,5-kilometrski progi je bila med mešanimi trojkami najhitrejša atletska reprezentanca Slovenske vojske (49:18, Matjaž Vrhunc, Matevž Schaubach, Mateja Mlinar). V skupni ženski konkurenci (in med članicami) sta bili prva in druga ekipi ŠD Nanos 5-Swarco Lea d.o.o. (54:24, Jerica Sardoč, Petra Tratnik, Ana Radivo) in Vstala Primorska (55:24, Sergeja Lipušček, Polona Kopač, Jana Kotar Ilijaš), med veterankami so zmagale Prjatlce (1:04:37, Nataša Rupnik, Mojca Pišljar, Marta Šviligoj). Med moškimi skupno je bila najhitrejša (tudi med člani) Jelovica (46:09, Denis Guzelj, Jože Petkovšek, Luka Ljubič). Med veterani A je zmagalo TD Bovec (49:31, Vasja Vitez, Andrej Kutin, Miran Kavs), med veterani B je bila najhitrejša ekipa TopAtlet.si (50:06), druga je bila trojka Tek je lek (52:16, Miro Petrovec, Brane Cenčič, Janez Kavčič), tretja je bila Tekaška skupina Jesenice 3 (53:34, Miro Savić, Rajko Stevanović, Frenk Valant). Na 29-kilometrski progi je v konkurenci mešanih trojk zmagala ekipa On Cloud Team Slovenia (2:05:13, Neža Mravlje, Lojze Primožič, Mitja Mori; Neža je na Golovcu padla in si potolkla kolena), drugo je bilo ŠD Nanos 2-Swarco Lea d.o.o. (2:06:47, Andrej Trojer, Aleksandra Fortin, Sandi Furlan). Med ženskimi trojkami je bila skupno najhitrejša (tudi med članicami) SportKa Žiri (2:19:58, Katja Rakušček, Valerija Mrak, Saša Pisk), tretje pa so bile Gorske rožce (2:28:35, Mihaela Tušar, Urša Trobec, Katja Rutar), ki so med veterankami osvojile srebro. Med moškimi je bilo skupno prvo ŠD Nanos 1-Swarco Lea d.o.o. (1:54:24, Tomaž Ferjančič, Marko Tratnik, Nejc Lokar) pred atletsko reprezentanco Slovenske vojske 1 (1:58:05, Zvonko Blatnik, Aleš Žontar, David Rihtarič), enako sta se ti dve ekipi uvrstili tudi med člani, kjer je bila tretja Mojstrana (2:04:23, Dušan Mrak, Andrej Robič, Franci Teraž). Med veterani B so bili bronasti Tminski migavci-Puntarji (2:41:16, Boris Mrak, Florijan Kovačič, Danilo Flander).
Vsi izidi so na povezavi: http://remote.timingljubljana.si/pohod/Rezultati.aspx
Ker je vode na prvi okrepčevalnici ob 29-kilometrski progi zmanjkalo, so si tekači pomagali z vodo na bližnjem pokopališču.
Zmagovalke iz ŠD Nanos in ŠD 3šport: Petra Tratnik, Jerica Sardoč, Ana Radivo.
Zmagovalci iz ŠD Nanos: Nejc Lokar, Marko Tratnik, Tomaž Ferjančič.
Zmagovalne stopničke mešanih trojk na 29 km. Neža Mravlje je z odrgnjenimi koleni. Levo primorska ekipa: Sandi Furlan, Aleksandra Fortin (Sportiamo), Andrej Trojer.
Fotogalerija je na povezavi: https://plus.google.com/photos/103862101339423963519/albums/6012861504108324785.
VJ |
|
|
|
(
|
|
Odprto prvenstvo Primorske v teku na 5000 m na atletski stezi | |
|
KOPER 10 05 |
Odprto prvenstvo Primorske v teku na 5000 metrov na atletski stezi je letos prevzelo Športno društvo Nova Aurora iz Kopra, pripravilo ga je v soboto, 10. maja 2014, na koprskem atletskem stadionu. Med 38 tekači sta petkilometrsko progo najhitreje pretekla Jernej Šemrov in Kristina Bele; oba sta bila že zmagovalca PPT. Tekači so se merili v treh skupinah, najprej ženske, nato starejši tekači in na koncu še mlajši tekači. V ženski konkurenci je povedla Tina Mavrič, vendar je bil zastavljeni tempo prehud. Kristina Bele jo je ujela in prehitela, Tina je osvojila absolutno drugo mesto, tretja pa je bila Vilma Brešan. Zmagovalka je za LT povedala: »Čas je za pol minute slabši, kot je bil v Novi Gorici, a sem zadovoljna, ker je bilo vroče.« Tea Bajc je dopoldne tekla že na ljubljanskih Trojkah, vseeno pa si je s srčnim nastopom zagotovila medaljo tudi v Kopru. Med starejšimi veterani je bila bitka med kandidatoma za zmago, Ivanom Sokolom in Stojanom Rodico, kmalu odločena, saj je Ivan pohodil plin in zmagal s precejšnjo prednostjo. Za dve minuti boljši od svojega lanskega časa je bil Vladimir Savić v konkurenci najstarejših, za katerega pravila staranja očitno ne veljajo. Njegov še deset let starejši tekmec Fabio Ivančič (letnik 1933) je progo pretekel v enakomernem tempu in bi si pravzaprav zaslužil posebno kategorijo, a bi se v njej počutil osamljenega. Ivan je povedal, da njegov izid ni najboljši, a se mu zaradi slabše konkurence ni bilo treba pretirano truditi. Med člani je bilo boj za stopničke pričakovati med četverico Jernej Šemrov, Borut Albreht, Anej Likar, Jan Klemenčič. Slednji je sezono začel s poškodbo in je ostal brez temeljitih bazičnih priprav, tako je v tej tekmi ostal brez stopničk. Po začetnem skupnem teku četverice sta pospešila Jernej in Borut. Borut, ki je v zadnjem času precej napredoval, je nato začel zaostajati, Jernej pa je z zmago izpolnil pričakovanja publike. Izjavil je: »Lahko bi bilo bolje, ciljal sem pod 16 minut, a je bilo preveč soparno, imel sem čisto suha usta; poskusil sem izvleči, kar se je dalo.« Borut je prav tako načrtoval tek pod 16 minut. »Bilo je prevroče za tak rezultat, vendar sem z uvrstitvijo zadovoljen.« Tekmovanje v teku na pet kilometrov je eno od treh odprtih primorskih prvenstev, ki jih pripravljajo organizatorji PPT (še polmaraton in maraton), in predstavlja popestritev tekaške ponudbe na Primorskem. Velika večina rekreativcev namreč zelo poredko teče na atletski stezi in okušanje »prave« atletske tekme enkrat letno je za marsikoga prava poslastica. Termin koprskega petkilometrskega teka se je prekrival s Tekom trojk, zato je bila udeležba v Kopru manj množična, vendar zadovoljiva. Organizacijska ekipa Nove Aurore je bila dovolj številna in temeljita v svojem delu, ponudila je zelo kakovostno tekmo, tekači pa so - zlasti v mlajših moških kategorijah - tudi dosegali spodobno raven izidov. Nova Aurora je pred leti že pripravljala teke v okviru PPT, zadnjega na Socerbu pred malo manj kot desetletjem. Tekači se ga spominjajo po izredno nizkih temperaturah, zaradi katerih (in zaradi velikih logističnih težav prireditve na lokaciji v divjini) so organizatorji tudi odstopili od nadaljnjega pripravljanja prvega teka PPT v sezoni. Predstavnik organizatorjev Rado Gregorič je ob koncu prireditve povedal: »Naše društvo je bilo že prej vključeno v PPT, zadnja leta pa smo bili na dopustu. Letos smo se odločili, da se ponovno vključimo. Pričakovali smo kakšnega tekača več, imeli smo nekaj tehničnih težav, a smo kljub temu uspeli tek kar dobro izpeljati. V prihodnje bo organizacija še boljša.« Koprski atletski stadion je nudil dobro opremljeno tekaško okolje in tekači so na njem uživali. Organizatorji, s predsednico društva Meri Prebevšek Jerman, ki je priskočila na pomoč pri deljenju vode tekačem, na čelu, so mislili na vse. Poletne stopinje so bile žejne, zato so bili rekreativci deležni privilegija oskrbe z vodo tudi na sami progi, med tekom – kar se na običajnih atletskih tekmovanjih ne dogaja. Po teku so imeli na voljo še sadje in piškote. A vendarle vse ni šlo po maslu. Pri štetju krogov tekačicam so se sodniki ušteli za krog, tako da so članice in veteranke tekle 5400 namesto 5000 metrov. Prevladujoča ocena tekačev je bila, da je bila izvedba na visoki ravni, da pa bi veljalo razmisliti o nekaj poznejši uri nastopov, ko vročina nekoliko popusti. »Nimam pripomb, moj vtis je zelo lep. To je bilo prijetno druženje ob morju, tekmo so dobro izpeljali, bolje kot prejšnja leta,« je komentirala Goričanka Vilma Brešan.
Izidi:Absolutno, moški:
Absolutno, ženske:
Zmagovalci po kategorijah:Ž +55: Vilma Brešan Ž 45-54: Tea Obrč (Ljubljana) Ž 35-44: Kristina Bele Ž 25-34: Marijana Gorkič (DLT Filipides) Ž -24: Sara Furlan (ŠD Nanos) M +70: Vladimir Savić (AK Pivka) M 65-69: Boris Žigon (DLT Filipides) M 60-64: Jure Gornik (TKD Sovica) M 55-59: Danilo Pavšič (Travnik) M 50-54: Božo Faganelj (DLT Filipides) M 45-49: Ivan Sokol (TD Burja) M 40-44: Ervin Furlan (ŠD Nanos) M 35-39: Robi Mikuž (ŠD Hotedršica) M 30-34: Mitja Šuligoj (Šempeter pri Gorici) M 25-29: Marko Žužek (TD Bistrc) M -24: Jernej Šemrov
Vsi izidi so na povezavi: http://www.filipides.net/primorski_pokalni_teki/rezultati_tekov/
Start veteranov, skrajno levo Ivan Sokol, desno Stojan Rodica.
Jernej Šemrov na čelu, sledita mu Borut Albreht in Jan Klemenčič.
Najhitrejša dekleta: Tina Mavrič, Kristina Bele, Vilma Brešan.
Fotogalerija je na povezavi: https://plus.google.com/photos/103862101339423963519/albums/6012165406863254497
Video je na povezavi: https://www.youtube.com/watch?v=L9iz68djeag&feature=youtu.be
VJ, foto: Katja Furlan |
|
|
|
|
|
24 ur Sv. Primoža | |
|
STAHOVICA 09 05 |
850 metrov visoki Sveti Primož s svojo cerkvico in okrepčevalnico je priljubljen cilj pohodnikov iz Kamnika in okolice, je pa tudi prizorišče za slovenske razmere edinstvene ultra gorskotekaške preizkušnje, 24 ur Sv. Primoža. Dober glas seže v deveto vas, pravi ljudska modrost, in tako se je na že osmi prireditvi, za katero je njen oče Peter Uršič poskrbel, da je vse delovalo kot dobro naoljen stroj, med petkom in soboto (9.-10. maj) zbralo nekaj več kot 130 pohodnikov in tekmovalcev. Cilj je v 24 urah (od petka popoldne do sobote popoldne) opraviti čim več vzponov (in seveda tudi spustov) od parkirišča pri Calcitu na začetku doline Kamniške Bistrice do Sv. Primoža. Strategija, od tempa do razporeditev časa za počitek, okrepčilo, za marsikoga tudi spanec, je prepuščena vsakemu posamezniku, njegovi pripravljenosti in tekmovalnim ambicijam. Čeprav gre v prvi vrsti za tekmovanje s samim seboj. Tako so se v hrib podali stari in mladi, lahko bi rekli vseh oblik in velikosti. Najstarejši pohodnikov je štel krepko več kot 80 pomladi, zmagovalec pa je bil resnično vsak, ki se je sploh soočil s tem izzivom in vztrajal. O pozitivni energiji, ki je prevevala vse prisotne in s katero smo pregnali noč, z njo pa tudi utrujenost, žulje in kar je še bilo tegob na poti, pa se niti ni treba posebej razpisati. Na vrhu vsakega vzpona smo tekmovalci ves čas prireditve dobivali dovolj tekočine in hrane ter predvsem spodbudnih besed, drži pa, da je za takšen projekt, sploh če nameravaš vztrajati celih 24 ur, potrebna odlična logistika in oskrba tudi v dolini oz. ves čas tega pohodniškega/tekaškega izziva. Ker sem sam na progi vztrajal skoraj 21 ur, preden so me ustavile želodčne težave, si bom v nadaljevanju dovolil nekoliko bolj subjektivno poročilo. Po manjšem debaklu – odstopu na 100 milj Istre zaradi poškodbe po več kot 120 pretečenih kilometrih v aprilu - sem na Tekaškem forumu naletel na razpis prireditve, ki me je kmalu začela klicati. In res sem se slabo uro pred startom pojavil v Stahovici, ne da bi vedel karkoli o progi in razmerah na njej, kljub temu pa z zavestjo, da sem dobro pripravljen. Kot vsakič na podobnih tekih je že od začetka nastala skupinica najbolj zagrizenih, ki smo se odlepili od glavnine. Tempo vzpenjanja je bil zame udoben, a sem raje ostajal v nižji prestavi, saj smo bili komaj na začetku. Že prvi vzpon, opravljen v manj kot pol ure, mi je dal vedeti, da sem morda celo prehiter, v prvi spust (tako kot potem še 18-krat) pa sem se podal kar se da sproščeno, tako da sem navzdol »počival«. Ves čas sem bil osredotočen na svoj notranji ritem. Po petih vzponih je bilo treba prižgati čelne svetilke, ravno v prvem nočnem spustu. Po tem, ko sem že pustil za sabo nerodnejši del trase, pa me je očitno presenetila zahrbtna korenina – le kdo jo je moral postaviti točno tja?! – in sledil je padec. Po nekaj minutah strahu in spraševanja, ali bom nemara prisiljen odstopiti, sem bil spet sposoben tekaškega koraka, kljub kar veliki oteklini pod desnim kolenom. Ta me v naslednjih 15 urah ni v ničemer ovirala. Z minevanjem vzponov pa se je izkristalizirala dokaj jasna slika na prvih mestih: pred mano je bil izkušeni Igor Alpner, ki je tu že zmagal in je traso poznal kot svoj žep, za ovratnik pa sta mi dihala ultraška stara mačka Matej Hribar in Jani Marn. Ker je tempo počasi, a vztrajno padal in ker sem potiho računal na visoko število vzponov, mi je postalo jasno, da si pravega počitka, razen tistih nekaj minut na vrhu in v dolini pri avtu, ne bom mogel privoščiti. Do vključno 16. vzpona, ki sem ga še zmogel pod 16 urami, sem v naslednjem spustu prvič začutil rahlo bolečino v predelu jeter in s tem signal, da se zaloge praznijo. Žal se nisem najbolje založil s pijačo in niti hrana mi ni preveč teknila. Od tu naprej je sledilo pravo mučenje, po odstopu Alpnerja zaradi obnovitve stare poškodbe sem celo prešel v vodstvo, kar je bila tudi psihološko precej naporna zhadeva. Glede na zaostanek najbližjih zasledovalcev sem kaj kmalu izračunal, da moram opraviti 21 vzponov, če hočem biti povsem prepričan v zmago. Po tem, ko sem ob 20. prihodu na vrh in bruhanju na prejšnjem postanku ponovno bruhal, in to zgolj zaradi pitja rahlo sladkanega čaja, pa sem se odločil zaključiti letošnjo pustolovščino. Izkazalo se je, da gre za tekmo na izpadanje, Matej Hribar, ki je bil tu že nekajkrat na stopničkah, se je zadeve lotil preudarno, postopno je zmanjševal zaostanek in na koncu privarčeval dovolj moči za 21., zmagoviti vzpon. 20 vzponov je premogel tudi Jani Marn, s katerim sva si nato razdelila preostali mesti na stopničkah. Med ženskami je zmagala Helena Fric Križanec, ki se je zaradi poškodbe ustavila pri 16 vzponih (sicer je lastnica ženskega rekorda z 20 vzponi), prav toliko sta jih zbrali tudi Katja Drobež in Jana Pavlič. V kategoriji pohodnic je Helena Bogataj zbrala kar 17 vzponov, Anka Hribar in Irena Podbevšek pa 14. Med pohodniki so največ križcev na vrhu zbrali Dare Golob (16), Boštjan Kos in Janez Golob (15). Organizatorji si zaslužijo vse pohvale za vložen trud, ki se odraža v vse večji priljubljenosti te prav posebne preizkušnje vzdržljivosti telesa in duha.
Prvi trije: Mitja Volčanšek, Matej Hribar, Jani Marn.
Peter Uršič čestita drugouvrščeni Katji Drobež.
Video je na povezavi: https://www.youtube.com/watch?v=rbgM0p1Xsko
Mitja Volčanšek, foto: Andrej Jeglič |
|
|
|
|
|
Tratnika v Vrhpolju zmagala z rekordoma | |
|
VRHPOLJE PRI KOZINI 04 05 |
Športno rekreacijsko društvo Vrhpolje je 4. maja 2014, na dan, ko so v Trstu tekli maraton, pripravilo 4. Gorski tek čez Veliko Gradišče, peti tek letošnje sezone PGT. Na ta dan se je prebivalstvo vasice Vrhpolje podvojilo, saj so našteli 72 tekačev, spet nekaj več kot leto poprej. Kot že nekajkrat lani in letos sta najvišji stopnički zavzela sestra in brat Petra in Marko Tratnik iz Žagoliča pri Colu. Petra in Marko sta drugi mesti z Javornika pred tednom dni zamenjala za prvi, obenem pa postavila rekorda osemkilometrske proge prek Velikega Gradišča z 240 metri vzponov. Marko je prvi, ki je s progo, ki sodi med lažje gorskotekaške, opravil v manj kot pol ure. Za LT je na cilju povedal: »Vse je šlo fajn, spust pa mi je itak pisan na kožo. Priznam pa, da sem utrujen – bilo je preveč praznikov.« Marku je nekaj časa družbo delal Nejc Lokar, zmagovalec 8,5-kilometrskega teka Banka Koper 1. Istrskega maratona. »Ko pa je šlo gor, mi je Marko ušel,« je povedal Nejc, specialist predvsem za ravninske teke, ki je na nedavnem reškem polmaratonu za rep ujel prvo deseterico. Tudi on je tekel hitreje od lanskega rekorda Jošta Lapajneta. Med ženskami je drugo mesto pripadlo prav tako zmagovalki koprskega krajšega teka Ani Radivo, Košanki, ki živi v Kopru. In tudi ona je bila hitrejša od ženskega rekorda Kristine Bele, starega dve leti. Povedala je: »To je bil moj prvi gorski tek. Bil je naporen, nisem vajena takšnega terena in blata, malo sem se lovila po kamnih, vseeno pa mi je bilo lepo. Gotovo bom tekla še kakšen gorski tek.« Prvič je na PGT na stopničke, namenjene absolutno najboljšim, stopil Sandi Furlan. Bil je vesel dosežka, za katerim je seveda trdo delo: »Občutki so odlični! Zdaj se kažejo rezultati dobrega dela pozimi, ko sem delal bazo. Delam na tem, da se bodo takšni rezultati tudi nadaljevali. Treniram tako na ravnini kot v hribih, primorskih pokalov pa letos ne bom delal tako, kot sem ju prejšnja leta, odločam se raje za posamezne tekme. Bolj me zanima doseči kakšen dober rezultat na polmaratonu. Sicer pa imam raje gorske kot ravninske dolge teke.« Med petimi Tržačani, ki so nastopili v Vrhpolju, je bil tudi Marco Vascotto, član CAI CIM SAG Trieste. Tekmuje s stalno številko in je tokrat v absolutni konkurenci osvojil osmo mesto, v svoji starostni skupini pa je domov odnesel bron, kljub temu, da je za njim v zadnjih nekaj dneh kar nekaj nastopov, med njimi tudi Triajur. Za LT je povedal: »Tu sem tretje leto zapored, tokrat sem bil povsem prost in sem si želel odteči bolje kot sicer. Zelo sem zadovoljen z nastopom, kot vsako leto je bila tudi danes to čudovita tekma. Raje pridem sem kot na polmaraton Bavisela. To je kratka, hitra tekma, ves čas moraš teči; res je užitek teči po takšni progi.« Ena od odlik teka prek Veliko Gradišče je domačnost, med njimi pa je zagotovo tudi kulinarika. Zanjo vselej poskrbi Vlado Frankovič iz Podgrada. Tokrat se je izkazal z bogračem, ki je bil prav tak, kot da bi ga skuhali v njegovi domovini Prekmurju.
Izidi:Absolutno moški:
Absolutno ženske:
Zmagovalci po kategorijah:MA 1989 in mlajši: Anej Likar (ŠD Nanos) MB 1988-1979: Marko Tratnik MC 1978-1971: Borut Malavašič (ŠD Nanos) MD 1970-1963: Simon Strnad (KD Brda Dobrovo) ME 1962-1955: Klavdij Torkar (ŠD Nanos) MF 1954 in starejši: Cveto Tavčar (ŠD Nanos) ŽG 1989 in mlajše: Monika Bajc (ŠD Nanos) ŽH 1988-1979: Petra Tratnik ŽI 1978-1969: Tina Mavrič (PGT) ŽJ 1968-1959: Urša Trobec ŽK 1958 in starejše: Milič Rada (ŠD Kraški tekači Sežana) ŽL ml. deklice: Sara Furlan (ŠD Nanos)
Vsi izidi so na povezavi: http://www.primorskigorskiteki.si/index.php/rezultati-2014
Takšnega prešernega razpoloženja sta bili Alenka Draksler (AK Pivka) in Tea Bajc (Tekači Vipavske doline). Tea za konec avgusta v Ajdovščini pripravlja nočni tek.
Marco Vascotto tik po prihodu v cilj.
Najhitrejši člani: Nejc Lokar, Marko Tratnik, Sandi Furlan.
Najhitrejše članice: Ana Radivo, Petra Tratnik, Urša Trobec.
Fotogalerija je na povezavi: https://plus.google.com/photos/103862101339423963519/albums/6009585601704890721
Video je na povezavi: https://www.youtube.com/watch?v=vHdmf44O5C8&feature=youtu.be
VJ |
|
|
|
|
|
Simon Alič četrtič najboljši solist Triajurja, zlata tudi dekleta 3D | |
|
SOVODNJE (SAVOGNA) 01 05 |
V Benečiji, na Matajurju, 1642 metrov visoki gori ob meji med Italijo in Slovenijo, ki ponuja navdušujoč razgled daleč proti morju in Julijcem, že 17 let na 1. maj pripravljajo nenavadno tekmovanje gorskih kolesarjev in gorskih tekačev, imenovano Triajur. Iz leta v leto gostijo več ljubiteljev športa in narave, saj se dober glas o tej s srcem pripravljeni prireditvi vztrajno širi. Lani so na cilju našteli 105 ekip, od tega pet ženskih in 54 solistov (med njimi dve ženski), tekmovalcev, ki sami opravijo z vsemi tremi odseki: gorskokolesarskim med Sovodnjami, kjer se vse skupaj začne, ter dvema gorskotekaškima, od vasi Matajur do vrha gore in od vrha do vasi Mašera, kjer je cilj. Za letošnji 1. maj so vremenarji napovedovali dež, a ljubiteljev Triajurja moča na ustavi, tako da se letošnja statistika glasi: 118 ekip na cilju, od tega šest ženskih in 60 solistov (med njimi tri ženske). Od deževne napovedi je ostalo le nekaj kapelj tik pred razglasitvijo najboljših, sicer pa je bila vremenska procedura takšna kot prejšnja leta, dopoldne sonce, popoldne oblaki. Samo za nekaj minut je zgrešil napoved moče Simon Alič, ko so tekmovalci na startu ugibali o morebitnem dežju. Svojega izida pa ni napovedoval, kar se je izkazalo za dobro, saj je postavil nov rekord v konkurenci solistov. Starejši je, boljši je, ta »Bestia«, kot so ga poimenovali na Matajurju. Gostitelji so tekmovalcem na 18. Triajurju namenili za dobrodošlico tamkajšnjo kulinarično posebnost gubanco, za 15 evrov startnine pa so ti dobili še praktično darilo, odlično pripravljene testenine, najboljši še posebne nagrade, vsi pa prijazno besedo gostoljubnih domačinov. Pri tem udeležencem ni bilo treba kazati zdravniških spričeval in plačevati davkov tekaškim institucijam, s čimer na tekih v Italiji vse uspešneje odganjajo tekače iz tujine. Državna meja je padla, športni birokrati in dobičkarji pa rišejo novo. Najboljša moška ekipa je bila ista kot lani, trojka iz športnega društva Aldo Moro Paluzza, najboljše tri v konkurenci ženskih ekip pa so bile članice slovenske (primorske) zasedbe 3D: Danica Kovačič, Danjela Ivančič in Danijela Svetik. Zadnji dve sta bili na Matajurju novinki, Danica pa je pred dvema letoma osvojila ekipno srebro. Njihov nastop je bil popolno zmagoslavje, dekleta so premočno zmagale in tudi v posamični konkurenci po posameznih odsekih osvojile prva mesta. Danijela Svetik, ki se je ekipi pridružila zadnji hip, je sicer izkušena kolesarka na specialki, z gorskim kolesom pa vozi precej bolj poredko. A je njena pripravljenost zadoščala za to, da je na kolesarski cilj prišla z izdatno prednostjo pred zasledovalkami. Danjela Ivančič na vzponu ni nobeni od tekmic dovolila, da jo prehiti, Danice pa – specialistke za spuste – itak navzdol ne ustavi niti poškodba, kar je dokazala pred dvema letoma, ko je bila na tretjem odseku proge najhitrejša celo s poškodovanim gležnjem. Dekleta so se veselile zmage in napovedale, da bodo prihodnje leto branile zmago. Simon Alič je še v svojem četrtem nastopu na Triajurju zmagal med solisti. Razmere na progi so bile ugodne, vključno z vremenom, je komentiral na cilju. Začel je zadržano, na koncu kolesarskega preizkušnje je bil skupno šesti, pred njim sta bila tudi dva solista. A strmina je njegova prijateljica; hujša je, bolje povleče Simonova turbina. Do vrha je prehitel štiri tekmece, ekipni zmagovalci pa so mu ubežali s prednostjo štirih minut in pol. Bil je drugi najhitrejši na vzponu, in če ne bi moral moči razporediti po vsej dolžini proge, se niti hitri Nicolo Francescatto, lanski in letošnji zmagovalec vzpona, ne bi mogel meriti z njim. Zanimivo, Nicolo je lani in letos vzpon opravil v do sekunde enakem času! Najhitrejša solistka je bila, tako kot lani, Isabella Milani, boljša od vseh ženskih ekip, razen primorske. Odličen nastop je uspel tudi rednemu udeležencu Triajurja, Kobaridcu Milanu Gruntarju – Mickyju. Na tekmi, kjer se ne zmenijo za starost tekmovalcev (velja zgolj absolutna kategorija), je opravil s številnimi mlajšimi in se zavihtel na 21. mesto med solisti.
Izidi:Absolutno, moški:
Absolutno, ženske:
Vsi izidi so na povezavi: http://www.triajur.com/classifiche/
Zmage so se veselile Danjela Ivančič, Danica Kovačič in Danijela Svetik (z leve).
Fotogalerija je na povezavi: https://plus.google.com/photos/103862101339423963519/albums/6008495107371601553
Video je na povezavi: https://www.youtube.com/watch?v=AtAujDdr1Ak&feature=youtu.be
VJ |
|
|
|
|
|
13. Bovški tek | |
|
BOVEC 27 04 |
Tekaško društvo Bovec je na dan upora pripravilo 13. izvedbo svojega teka, ki je veljal za točke članov in veteranov ter mladine. Slednje je bilo največ, kar 190 šolarjev in predšolskih otrok je teklo po progah na bovškem letališču, na devetkilometrskem teku za članske točke PPT sta nastopila 102 tekača, še 37 pa se jih je merilo na 3,2-kilometrski progi. Med njimi je bil tudi Anton Komac iz Čezsoče, ki se je pred 35 leti prvi v Sloveniji lotil organizacije maratona. Osvojil je srebrno medaljo v najstarejši kategoriji kratkega teka. Vremenarji so – vsaj kar zadeva Bovec – za minuli konec tedna zgrešili. Ponoči pred tekom je sicer deževalo, v nedeljo pa med teki ni padla niti kaplja. Če bi to vedeli tekači iz drugih koncev Slovenije, ki so se ustrašili dežja, bi organizatorji našteli še precej več kot 329 udeležencev. Zanje so kot običajno odlično poskrbeli, Bovčanke so jim med drugim napekle peciva. Med člani je na daljšem teku ponovno stopil na najvišjo stopničko Marko Tratnik, tako kot on je zmagala tudi njegova sestra Petra. Kaže, da sta se letos odločila osvojiti oba velika pokala PPT. Med ženskami je bil vrstni red treh najhitrejših povsem enak kot v Idriji. Sergeja Lipušček je pohvalila progo, za slabega pol kilometra je bila krajša od lanske, in ugotovila, da so jo konkurentke končno le dohitele. A jih veteranka ne namerava samo gledati; v nadaljevanju sezone si torej lahko obetamo še zanimiva merjenja moči, v katerih je doslej največ pokazala Petra, Sergeja je bila trikrat druga, sledi pa jima Jerica Sardoč, ki je od lani izredno napredovala. Markova zmaga je bila od začetka rezervirana, zato pa lahko rečemo, da je presenečenje drugo mesto dovčerajšnjega mladinca Roka Bratine, specialista za gorski tek. »Kaže, da sem se po včerajšnjem tretjem mestu na Javorniku uspel dobro regenerirati. V Idriji sem bil četrti, včeraj tretji, danes drugi ...« je bil zadovoljen Rok, na vprašanje, ali bo zdaj sledila zmaga, pa je odvrnil: »Odvisno od tega, kako bo tekel Marko.« Najhitrejša domačina sta bila Andrej Kutin (5. ) in Tamara Zorč (4.). Barve kobariškega Gamsa je branila Danijela Ivančič. Uvrstila se je mesto za Tamaro, v Bovcu pa je že razmišljala, kako bo v četrtek na Matajurju. »Zjutraj sem se malo bala vlage pri Soči, pa je bilo kar v redu. Proga je malo spremenjena, nekoliko me je presenetila, drugače pa mi je šlo, tekla sem nad lastnimi pričakovanji. Od zadaj so me dobro preganjali, imela sem odlično motivacijo. V četrtek se odpravljam na Triajur. Napovedujejo slabo vreme in s kolegico Danico Kovačič še iščeva kolesarko, da izpopolnimo trojko.« Presenetljivo sta devetkilometrsko progo pretekli tudi deklici Nana Kalanj, letnik 2006, in Lia Domevšček, letnik 2005. Res sta obe lani brez težav osvojili prvi mesti v tekih mladine skupno, vendar pa se tako dolgega teka doslej še nista lotili. Še ena najboljših tekačic iz Prijedora (BiH), osmošolka Anja Trebovac s še čisto vročim četrtim mestom na evropskih Igrah mladih v Turčiji, je po zmagi na teku šolark tekla »samo« na trikilometrski progi. Seveda je zmagala (med moškimi je na tej progi slavil njen klubski kolega Božidar Vujić), za LT pa je povedala: »Sem prvakinja BiH med starejšimi pionirkami, prejšnji teden pa mi je uspelo na Igrah mladih priti do četrtega mesta. Na žalost ni svetovnega prvenstva za mojo starost. Treniram v AK Prijedor in ker imam dobre rezultate, me je trener povabil, da grem v Slovenijo. Tu mi je všeč, dobro se počutim.« Ob tradicionalni prisotnosti gostov iz Prijedora so se v Bovcu veselili tudi udeležbe predstavnikov dvojezične šole iz Špetra v Benečiji, tudi njihova udeležba postaja del bovške tradicije. Med 190 mladimi tekači so bili najuspešnejši člani AD Posočje, osvojili so pet zlatih medalj, Prijedor je osvojil štiri, tri pa so v Vipavsko dolino odnesli člani ŠD Nanos. Med dečki letnika 2005 je bil najhitrejši Tomi Bajc. Na cilju ni bil videti prav nič utrujen, za LT je povedal: »Ne, nisem utrujen, saj veliko treniram, štirikrat na teden. Moja taktika je bila na začetku šprint, potem držati svoj tempo, na koncu pa spet šprint.« Čisto preprosto, seveda ... Za gledalce je bil njegov nastop en sam šprint, od začetka do konca. Če bi si takšno taktiko izbrala tudi Sara Furlan (ŠD Nanos), letnik 2003, bi se njen nastop utegnil končati še lepše, kot se je. Večino teka je sicer bila v prvi skupini in je na koncu odločno finiširala do drugega mesta, a ji je na cilju ostalo še nekaj moči in nekaj grenkega priokusa: morda pa je zamudila priložnost za zmago? »Začela sem počasi, potem pa sem tekla hitreje in finiširala. Res je, če bi s finišem začela prej, bi siceršnjo zmagovalko verjetno lahko premagala.« Izkušnja za prihodnjič. Izidi:Absolutno, moški:
Absolutno, ženske:
Zmagovalci po kategorijah:Ž +55: Vilma Brešan (ŠD Durs) Ž 45-54: Sergeja Lipušček Ž 35-44: Jerica Sardoč Ž 25-34: Petra Tratnik Ž -24: Niki Kmetec (AK Koper) M +70: Lucijan Lipušček (DLT Filipides) M 65-69: Boris Žigon (DLT Filipides) M 60-64: Rajko Stevanovič (Avtomehanika Valant) M 55-59: Miran Kavs (ŠD Kraški tekači) M 50-54: Franci Teraž M 45-49: Andrej Kutin (ŠD Boka - TKK Srpenica) M 40-44: Ervin Furlan (ŠD Nanos) M 35-39: Andrej Robič (ŠD Kranjska Gora) M 30-34: Mattia Cendou (Dvojezična šola Špeter) M 25-29: Marko Tratnik M -24: Rok Bratina Zmagovalci tekov mladine po kategorijah:Deklice 2007 in mlajše: Miša Sardoč (ŠD Nanos) Deklice 2006: Ajda Sovdat (AD Posočje) Deklice 2005: Lia Domevšček (TK Kobarid) Deklice 2004: Žana Sovdat (AD Posočje) Deklice 2003: Mei Mara Leban (AD Posočje) Deklice 2002: Pia Gerbec (AD Posočje) Deklice 2001: Teodora Pjević (AK Prijedor) Deklice 2000: Anja Trebovac (AK Prijedor) Deklice 1999: Manca Kerkoč (TD Burja) Dečki 2007 in mlajši: Ahac Pavlica (Dornberk) Dečki 2006: Rok Kopatin (ŠD Nanos) Dečki 2005: Tomi Bajc (ŠD ZDIC Krško) Dečki 2004: Jan Franc Kopatin (ŠD Nanos) Dečki 2003: Andrej Skočir (AD Posočje) Dečki 2002: Kristjan Radinović (AK Prijedor) Dečki 2001: Sašo Zorč (TD Bovec) Dečki 2000: Mirko Cvijić (AK Prijedor) Dečki 1999: Jernej Jevšček (AD Nova Aurora)
Vsi izidi so na povezavi: http://www.filipides.net/primorski_pokalni_teki/rezultati_tekov/
Najhitrejši v Bovcu: Rok Bratina, Marko Tratnik, Franci Teraž.
Tu so se tekači ločili. Desno je šla daljša proga, naravnost krajša.
Danijela Ivančič prihaja v cilj.
Tekači iz Benečije s spremljevalci.
Tomi Bajc (v ospredju) je zmagal prepričljivo.
Bo Anja Trebovac postala ena od zvezd evropskega teka?
Sara Furlan (levo) je na cilju imela še nekaj rezerve.
Fotogalerija je na povezavi: https://plus.google.com/photos/103862101339423963519/albums/6007266787403908097
Video je na povezavi: https://www.youtube.com/watch?v=J0K3hiCLry0&feature=youtu.be.
VJ |
|
|
|
|
|
Homo si teć in 13. Reški polmaraton | |
|
REKA 27 04 |
Ana Vrečar, Tomaž Ferjančič, Matjaž Vrhunc in Cveto Tavčar so bili zmagovalci v svojih kategorijah na 13. Reškem polmaratonu, ki so ga letos pripravili pod geslom Teci kadarkoli. Tudi letos je bil izboljšan rekord proge, z odličnim časom 1:02:47 je zmagal Kenijec Mwangi Joel Maina. Najboljši domačin Goran Grdenić je bil sedmi, postal je hrvaški državni prvak, takoj za njim je bil uvrščen najboljši Slovenec, Tadej Grilc iz Koroškega atletskega kluba. Med ženskami je bila najhitrejša Kenijka Gladys Biwot Jepkurui pred Romunko Eleno Danielo Cirlan. Tretja je bila Barbara Belušić, članica AK Istra iz Pulja, ki je postala hrvaška državna prvakinja. Ana Vrečar je bila najhitrejša Slovenka, zasedla je 29. mesto. Med najboljše v kategorijah so se uvrstili še Robert Petrovčič (2.) ter Liljana Počkar in Jože Zupan (3.). Nejc Lokar (zmagovalec na 8,5 km na Banka Koper 1. Istrskem maratonu) in Tomaž Ferjančič sta se izkazala s časoma 1:12:39 in 1:13:57, zasedla sta 10. in 12. mesto. Polmaraton je končalo 98 žensk in 317 moških, kar je precej manj od pričakovanj organizatorja – ti so se pripravili na 700 udeležencev. Med nekaj več kot 20 tekači iz Slovenije so prevladovali Primorci, kot običajno so največji delež prispevali tekači iz Ilirske Bistrice. Tekmovalo je tudi 43 štafet (polmaraton so pretekli trije tekači). Domačini so se množično udeležili drugih tekov v okviru rekreativne prireditve Homo si teć in tekli krajše razdalje po mestnih ulicah. Zaključek je pokvaril dež, ki pa ni pa mogel pokvariti dobrega vtisa, ki so ga naredili organizatorji. Izide in zanimivosti najdete na povezavi: http://www.rimaraton.hr/.
Bistričan Jožko Berginc se je dobro razumel z mladimi navijači.
Člana ŠD Nanos Tomaž Ferjančič in Nejc Lokar (v sredini) sta na ravninskem reškem polmaratonu dosegla dobra časa.
RK |
|
|
|
|
|
10. Bubin tek na Javornik | |
|
COL 26 04 |
Sezona Primorskih gorskih tekov (PGT) se je s tretjim letošnjim tekom v seriji šele dobro začela. Društvo Trillek iz Cola je v soboto, 26. aprila 2014, pripravilo jubilejni, deseti Bubin tek na Javornik. Simon Alič je postavil nov rekord proge. Če ne upoštevamo maratonske preizkušnje GM4O v Podbrdu in tekme na Blegoš, ki vključuje tudi spust, gre za najdaljšo preizkušnjo v teku navzgor, saj je proga dolga kar 9,3 kilometra, povzpne pa se za 630 metrov. Vremenske razmere so bile tokrat odlične (lani je bila proga zaradi obilice snega na Javorniku nekoliko krajša in lažja), omogočile so rekord proge. Simon Alič je v cilj pritekel v času 41:13. Veliko tekačev se takšnega časa ne bi sramovalo niti na 10-kilometrski ravninski preizkušnji. Med ženskami si je v finišu zmago priborila Ana Čufer s časom 50:49. V ženski konkurenci že nekaj časa nismo videli tako napetega dvoboja za zmago. Še 400 metrov pred ciljem sta skupaj tekli Ana in Petra Tratnik, nato pa je Ana dala vse iz sebe in si pritekla nekaj metrov prednosti. V cilju je, odlično razpoložena, dejala: »V ciljnem finišu sem iztisnila zadnje atome moči. To ni bila moja prva zmaga v tekmovanju PGT, je pa zagotovo najbolj prigarana.« Tretje mesto je osvojila Mihaela Tušar, ki je za nekaj metrov ugnala Klementino Lemut iz Ajdovščine. V moški konkurenci je drugo mesto s približno pol minute zaostanka zasedel domačin Marko Tratnik, tretji je bil Rok Bratina, četrti pa njegov klubski kolega Jošt Lapajne. Tretjega mesta je bil po nekaj slabših rezultatih še posebej vesel Rok: »Super tekma, super rezultat. Ja, končno so se začeli kazati rezultati. Nov sistem treninga mi ustreza in trenutno uživam. Noge so spet tiste prave. Moje glavno orožje je spet klanec, a tudi spusti so iz tekme v tekmo bolj na nivoju. Komaj čakam naslednje tekme!« Sijajno je s progo opravil Sandi Furlan (Ajdovščina), ki je dosegel peti čas. Za LT je povedal: »Nisem pričakoval tako visoke uvrstitve. V zadnjem času se je forma strmo dvignila, čeprav nisem naredil veliko tekaških kilometrov v klanec, ampak očitno se ravninski trening dobro pozna tudi v klanec. Zelo sem zadovoljen.« K uspehu družine Čufer je prispeval tudi Anin brat David s šestim mestom. 78 tekmovalk in tekmovalcev je bilo zadovoljnih z organizacijo društva Trillek, ki je lepo vodilo prireditev. Z Javornika so se v dolino lahko odpeljali z avtobusom, pogostitev v cilju je bila izdatna, zmagovalci so prejeli lične pokale. Po prvomajskih praznikih bo na vrsti tekma v Vrhpolju pri Kozini (Tek čez Veliko Gradišče), nekoliko lažja 8-kilometrska proga z 240 metri vzponov.
Izidi:Absolutno moški:
Absolutno ženske:
Zmagovalci po kategorijah:MA 1989 in mlajši: Rok Bratina MB 1988-1979: Marko Tratnik MC 1978-1971: Simon Alič MD 1970-1963: Ivan Sokol (TD Burja) ME 1962-1955: Tomaž Devetak (GMG Gorica) MF 1954 in starejši: Cveto Tavčar (ŠD Nanos) ŽG 1989 in mlajše: Ana Čufer (TD Burja) ŽH 1988-1979: Petra Tratnik (ŠD Nanos) ŽI 1978-1969: Tina Mavrič (PGT) ŽJ 1968-1959: Mihaela Tušar (ŠD Nanos) ŽK 1958 in starejše: Milič Rada (ŠD Kraški tekači Sežana)
Vsi izidi so na povezavi: http://www.primorskigorskiteki.si/index.php/rezultati-2014
Matej Curk |
|
|
|
Najhitrejši na Javorniku: Marko Tratnik, Simon Alič, Rok Bratina.
|
|
10. Bubin tek na Javornik (3) | |
|
COL 26 04 |
Sezona Primorskih gorskih tekov (PGT) se je s tretjim letošnjim tekom v seriji šele dobro začela. Društvo Trillek iz Cola je v soboto, 26. aprila 2014, pripravilo jubilejni, deseti Bubin tek na Javornik. Simon Alič je postavil nov rekord proge. Če ne upoštevamo maratonske preizkušnje GM4O v Podbrdu in tekme na Blegoš, ki vključuje tudi spust, gre za najdaljšo preizkušnjo v teku navzgor, saj je proga dolga kar 9,3 kilometra, povzpne pa se za 630 metrov. Vremenske razmere so bile tokrat odlične (lani je bila proga zaradi obilice snega na Javorniku nekoliko krajša in lažja), omogočile so rekord proge. Simon Alič je v cilj pritekel v času 41:13. Veliko tekačev se takšnega časa ne bi sramovalo niti na 10-kilometrski ravninski preizkušnji. Med ženskami si je v finišu zmago priborila Ana Čufer s časom 50:49. V ženski konkurenci že nekaj časa nismo videli tako napetega dvoboja za zmago. Še 400 metrov pred ciljem sta skupaj tekli Ana in Petra Tratnik, nato pa je Ana dala vse iz sebe in si pritekla nekaj metrov prednosti. V cilju je, odlično razpoložena, dejala: »V ciljnem finišu sem iztisnila zadnje atome moči. To ni bila moja prva zmaga v tekmovanju PGT, je pa zagotovo najbolj prigarana.« Tretje mesto je osvojila Mihaela Tušar, ki je za nekaj metrov ugnala Klementino Lemut iz Ajdovščine. V moški konkurenci je drugo mesto s približno pol minute zaostanka zasedel domačin Marko Tratnik, tretji je bil Rok Bratina, četrti pa njegov klubski kolega Jošt Lapajne. Tretjega mesta je bil po nekaj slabših rezultatih še posebej vesel Rok: »Super tekma, super rezultat. Ja, končno so se začeli kazati rezultati. Nov sistem treninga mi ustreza in trenutno uživam. Noge so spet tiste prave. Moje glavno orožje je spet klanec, a tudi spusti so iz tekme v tekmo bolj na nivoju. Komaj čakam naslednje tekme!« Sijajno je s progo opravil Sandi Furlan (Ajdovščina), ki je dosegel peti čas. Za LT je povedal: »Nisem pričakoval tako visoke uvrstitve. V zadnjem času se je forma strmo dvignila, čeprav nisem naredil veliko tekaških kilometrov v klanec, ampak očitno se ravninski trening dobro pozna tudi v klanec. Zelo sem zadovoljen.« K uspehu družine Čufer je prispeval tudi Anin brat David s šestim mestom. 78 tekmovalk in tekmovalcev je bilo zadovoljnih z organizacijo društva Trillek, ki je lepo vodilo prireditev. Z Javornika so se v dolino lahko odpeljali z avtobusom, pogostitev v cilju je bila izdatna, zmagovalci so prejeli lične pokale. Po prvomajskih praznikih bo na vrsti tekma v Vrhpolju pri Kozini (Tek čez Veliko Gradišče), nekoliko lažja 8-kilometrska proga z 240 metri vzponov.
Izidi:Absolutno moški:
Absolutno ženske:
Zmagovalci po kategorijah:MA 1989 in mlajši: Rok Bratina MB 1988-1979: Marko Tratnik MC 1978-1971: Simon Alič MD 1970-1963: Ivan Sokol (TD Burja) ME 1962-1955: Tomaž Devetak (GMG Gorica) MF 1954 in starejši: Cveto Tavčar (ŠD Nanos) ŽG 1989 in mlajše: Ana Čufer (TD Burja) ŽH 1988-1979: Petra Tratnik (ŠD Nanos) ŽI 1978-1969: Tina Mavrič (PGT) ŽJ 1968-1959: Mihaela Tušar (ŠD Nanos) ŽK 1958 in starejše: Milič Rada (ŠD Kraški tekači Sežana)
Vsi izidi so na povezavi: http://www.primorskigorskiteki.si/index.php/rezultati-2014
Matej Curk |
|
|
|
|
|
Tek v Belo | |
|
IDRIJA 19 04 |
Klub idrijskih študentov je po nekajletni pavzi, kar v Idriji ni bilo tekov za primorski pokal ravninskih tekov, letos obudil tradicijo tekov v Belo. Teklo je kar 233 tekačev, od tega več kot sto domačinov. Tek je bil z mednarodno zasedbo, tekli so tudi Italijani, Madžari in celo Mehičani. Študenti so znali privabiti Idrce in okoličane, pomembna pri tem je bila tudi pomoč Kolektorja, glavnega sponzorja prireditve, ki jo je vodil Matic Vogrič. Zmagala sta Petra in Marko Tratnik. Študenti so pripravili 10-kilometrski tek s startom v delu Idrije, ki mu pravijo Lejnštat. Tekači so tekli mimo Rak (kanal z vodo, ki je nekoč poganjala črpalke v rudniku, danes pa elektrarno), vrgli so pogled na Kamšt (veliko rudniško kolo), prečkali viseči most na Idrijci in nadaljevali po lokalni asfaltirani cesti proti Idrijski Beli. Obrnili so se pri plezalnem centru Strugu in se vračali po isti poti, do cilja za Modro dvorano. Marko Tratnik je tretjemu mestu s prvega letošnjega teka PPT za članske točke v Vipavi dodal zmago, njegova sestra Petra pa ima že dva zmagi (in Sergeja Lipušček, aktualna prvakinja PPT, iz Idrije, dve drugi mesti). Četrto mesto med člani je zasedel Rok Bratina iz Tolmina, letnik 1994, eden najboljših mladih gorskih tekačev v Evropi. Ravninskega teka se je udeležil, da preizkusi svojo hitrostno vzdržljivost. »To je bila zame, gorskega tekača, neobičajna proga. A pokazal se je napredek v primerjavi s tekom na Primož – pravzaprav mi na ravnini še nikoli ni šlo tako dobro. Če bi imel še 100, 200 metrov, sem prepričan, da bi ulovil tretjega. Ali pa če bi bil teren vsaj malo bolj valovit. Zadovoljen sem, to je bil super tek.« Tudi med ženskami je četrto mesta zasedla mladost – Sara Jesenko iz Žirov, mladinska državna reprezentantka v gorskih tekih. Zmagovalka Petra je bila prav tako zadovoljna: »V redu mi je šlo, proga je lepa.« Z njo se je strinjala tudi njena klubska kolegica Jerica Sardoč, dodala pa je, da je pogrešala kilometrske oznake. Med junaki teka je bil tudi desetletni Jan Kenda. Na cilju je povedal: »Ata me je peljal, pa sem šel laufat. Za ta tek nisem nič treniral, a nisem se niti kaj dosti utrudil.« Da ne bi kdo mislil, da se je v Idriji zgodil čudež, pa moramo takoj dodati, da Jan trenira kolesarjenje - kot toliko mladih Idrcev. Kar dobro mu gre, in šola pri tem nič ne trpi, njegove ocene so dobre. Organizatorji zaslužijo pohvale, kljub temu, da na progi ni bilo kilometrski oznak, da je bila na prijavnici velika gneča (zato so za nekaj minut odložili start) in da sprva stalne številke PPT niso bile na voljo. Glavni problem v Idriji namreč ni bil v njihovi moči, kajti zatajil je sistem merjenja časov poljanskega Timinga, tako da se je prireditev zavlekla, in tudi objavljeni izidi niso bili najbolj zanesljivi. Izidi:Absolutno, moški:
Absolutno, ženske:
Zmagovalci po kategorijah:Ž +55: Vilma Brešan (ŠD Dvor) Ž 45-54: Sergeja Lipušček Ž 35-44: Jerica Sardoč Ž 25-34: Petra Tratnik Ž -24: Sara Jesenko (ŠD Tabor Žiri) M +70: Vladimir Savić (AK Pivka) M 65-69: Boris Žigon (DLT Filipides) M 60-64: Cveto Tavčar (ŠD Nanos) M 55-59: Miro Vogrič (DLT Filipides) M 50-54: Klavdij Torkar (ŠD Nanos) M 45-49: Andrej Kutin (TKK Srpenica) M 40-44: Aleš Grošelj (Kolektor) M 35-39: Mitja Curk M 30-34: David Curk M 25-29: Marko Tratnik M -24: Rok Bratina (KGT Papež-Salomon)
Vsi izidi so na povezavi: http://www.filipides.net/primorski_pokalni_teki/rezultati_tekov/
Dekleta so s progo opravila z nasmehom.
Janu Kendi je pri teku pomagala kolesarska kondicija.
Merilni sistem Jaguar sicer omogoča vsakemu posamezniku, da z dotikom zaslona poišče svoj izid, vendar pa je osnovno nalogo, izdelava seznama izidov brez napak, v Idriji slabo opravil.
Priznanje predstavniku Kolektorjevih tekačev, bili so najštevilnejši, izroča Matic Vogrič (desno).
Veterani poznih 60. let so se na stopničkah kar sami zmenili, katere medalje jim pripadajo. Z leve: Vinko Podgorelec iz Cerknega se je na teke vrnil po petih letih pavze, osvojil je srebro, zmagal je Boris Žigon, Edi Kutin pa je bil bronast.
Najhitrejša dekleta: Sergeja Lipušček, Petra Tratnik, Jerica Sardoč.
Najhitrejši člani: Mitja Curk, Marko Tratnik, David Curk
Fotogalerija je na povezavi: https://plus.google.com/photos/103862101339423963519/albums/6004645037847453937
Video je na povezavi: https://www.youtube.com/watch?v=UfPxYKZT9N8&feature=youtu.be
VJ |
|
|
|
|
|
Banka Koper 1. Istrski maraton | |
|
KOPER, IZOLA, PIRAN 13 04 |
Banka Koper 1. Istrski maraton, ki nadaljuje primorsko tradicijo maratonov na Bovškem iz začetka osemdesetih let prejšnjega stoletja, je s štafeto Ljudstva tekačev (29. marca, Bovec-Koper, 180 km, 47 tekačev) dobilo pravšnjo porcijo pozitivne energije. Organizatorji, peterica iz prvotne sestave organizacijskega odbora, okrepljena z novimi člani (ne samo iz Istre, tudi s Krasa) in 500 prostovoljci iz vseh koncev Slovenije, so svoje delo opravili dobro. Prireditvi je bilo naklonjeno tudi vreme. Teklo je 2300 odraslih ter še nekaj sto mladih tekačev in njihovih spremljevalcev, tako da je seštevek blizu števila 3.000. Organizatorji ocenjujejo, da se maraton v slovensko Istro pritegnil nekaj tisoč ljudi, teklo in navijalo je približno 10.000 ljudi. Tekači treh tekov, namenjenih odraslim, so prišli iz 16 držav, našteli so jih 152. Vsi trije teki za odrasle so šteli za udeležbo v PPT. Navajamo del vsebine zadnjega tiskovnega sporočila organizacijskega odbora: »Slovenska Istra je z odprtimi rokami sprejela maratonce in njihove spremljevalce. Številni so si rekli: Naslednje leto grem tudi jaz. Domačini so bodrili sopihajoče po progah, tudi sami nudili vodo - in še kaj zraven. Vodenje okrepčevalnic so prevzeli predstavniki drugih slovenskih tekov in športnih panog, v eno so se združili z istrskimi organizatorji. Udeleženci so bili navdušeni nad traso in izpeljavo prireditve. To je bil glavni cilj, ki si ga je zadala peščica pobudnikov maratona. Tekaški virus se je takoj prijel in se hitro razširil po slovenski Istri. Še nikoli ni na nekem teku sodelovalo toliko Istranov in drugih Primorcev, našteli smo jih krepko več kot tisoč. Bili smo priča kemiji tekačev, prostovoljcev in gledalcev, zlitju njihovih energij; zaokrožilo je vprašanje: kako to, da je Istra šele zdaj dobila svoj maraton, ko pa je vsem jasno, da je zapisan v njenih genih? Odslej bo tudi Istra na prestižnem seznamu mest in pokrajin, ki se lahko pohvalijo s svojim maratonom.« Zmag so se veselili Nejc Zalokar, nedavno odkritje PPT, in tačas najboljša slovenska dolgoprogašica Maruša Mišmaš (na 8,5 km), Ljubljančan Tadej Kaluža in prva tekačica koprskega ŠD 3šport Ana Radivo (polmaraton) ter vojak Aleš Žontar in kraljica Dolomitov Daniela Da Forno (maraton). Aleš, ki je odlično formo napovedal že z zmago v Vipavi teden pred Koprom, je postavil osebni rekord (doslej je odtekel 22 maratonov) in postavil pod vprašaj trditve, za koliko je čase tekačev podaljšala za maraton nevsakdanja konfiguracija proge. Tekači so sicer pripovedovali, da je proga zahtevna, a v isti sapi ugotavljali, kako jim je z zanimivosti ob trasi psihološko olajšala prenašanje naporov. Med maratonci je bil presenetljiv tretji Boštjan Švab, letnik 1961. Rekreativni Luka Koper tek je pritegnil številne novince, za marsikaterega je bila to prva »uradna« preizkušnja. Istra in Primorska sta vrste svojih tekačev močno okrepila, in ker jih večina zdaj ve, kje na Primorskem prirejajo teke (PPT so se predstavili s svojo stojnico), je pričakovati tudi daljše startne liste primorskih pokalnih tekov. Ljudstvo tekačev je v okviru Banka Koper 1. Istrskega maratona izpeljalo prvo Odprto prvenstvo Primorske v maratonu. Zanj so veljale uvrstitve tekačev s slovenskim državljanstvom. Daniela Da Forno, ambasadorka maratona in absolutna zmagovalka maratona, ter legenda svetovnega ultramaratona Dušan Mravlje sta z lovorovima venčkoma okronala Aleša Žontarja in Mojco Kermavnar. Bila sta dva primera slabosti tekačev, ki sta končala v bolnišnici, a vse se je srečno izteklo (a opomin ne bo odveč: prva zapoved za tekače je, naj dobro ocenijo svoje zmogljivosti). Dušan Mravlje in Ljudstvo tekačev, v sodelovanju z domiselnimi gostitelji iz gostišča Strunjan in češkim pridelovalcem piva, sta naletela na splošno odobravanje polmaratoncev in maratoncev. Ta neuradna okrepčevalnica pa ni samo popestrila dogajanja, pomagala je tudi odžejati tekače, saj je ponujala tudi vodo. Zamisel Jožka Dakskoblerja, ki so jo organizatorji z veseljem povzeli, da okrepčevalnice prevzamejo predstavniki drugih tekov, je prav tako bila zadetek v črno. Ob predstavitvi teh tekov na startno-ciljnem prostoru v Kopru je bila to nadvse zgovorna združevalna solidarnostna poteza primorskih in slovenskih tekov, popolna novost v slovenskem prostoru. Ravno na dan maratona je Helena Žigon, ikona slovenskega teka, praznovala 86. rojstni dan. Organizatorji in Banka Koper so ji pripravili torto. Ambasadorja maratona Jasmina Kozina Praprotnik in Urban Praprotnik sta del maratonske proge pretekla z malo Sofijo v vozičku – mala maratonka si je za okrepčilo vsake toliko privoščila mamino mleko. Ambasadorka Lucija Krkoč je sodelovala kot prostovoljka, saj ji je poškodba onemogočila nastop, ambasador Marco Moretton se je po bolezni in poškodbi vseeno v veselil tretjega mesta na polmaratonu, Mateja in Mitja Kosovelj sta se opravičila (maraton se ni ujemal z njunima načrtoma treningov), Vasilij Žbogar pa trenira v Španiji. V organizacijo maratona so se vključile znanstvene in univerzitetne institucije. Inštitut za kineziološke raziskave (ZRS, UP Koper) je pomagal in aktivno sodeloval pri izvedbi petih tekaških delavnic v pripravah na maraton, opravljal meritve in raziskave, prav tako so svojo raziskavo pripravili na Fakulteti za turistične študije Turistici. Študenti iz teh dveh institucij, skupaj s Pedagoško fakulteto, so tudi izdatno napolnili seznam prostovoljcev, kjer so bili še številni upokojenci in gasilci iz slovenske Istre, še druge šole in športna društva ter neformalne skupine, kot je tista iz izolske Ljubljanske ulice z Mefom na čelu. Izdatna in sistematična medijska podpora je pomagala ustvarjati teku naklonjeno razpoloženje v slovenski Istri, odlično so se izkazali tudi sponzorji in drugi, ki so gmotno ali s svojim delom podprli prireditev, kljub temu, da gospodarstvu ne cvetijo rožice. Spremljevalni program je bil bogat, naštevanje bi bilo predolgo. Ena od posebnosti maratona je bila himna, garnirana z videom, narejenim v Studiu Kleva. Pesem Istrskega maratona Ištrijanski maraton je enkraten poklon Izolana Rudija Bučarja maratonu in Istri. Organizatorji so na drugo izvedbo Istrskega maratona določili 12. april 2015, glavnina dogajanja se bo iz Kopra preselila v Izolo. Izidi:Maraton, absolutno, moški:
Ženske:
Polmaraton, absolutno, moški:
Ženske:
Rekreativni Luka Koper tek (8,5 km), absolutno, moški:
Ženske:
Odprto prvenstvo Primorske v maratonu, absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci po kategorijah:Boris Fluher, Aleš Žontar, Uroš Kralj, Igor Krulčič, Andrej Kutin, Boštjan Švab, Srečko Lipanovič, Rajko Stevanović, Bogdan Kozina, Janez Ambrož, Mojca Kermavnar, Mateja Mihelač, Petra Tramte, Jasna Strokanovič, Marinka Lapanja, Ivi Rakoš, Boža Meža, Jožica Rogelj. Vsi izidi so na povezavi: http://www.istrski-maraton.si/sl/prva-stran/rezultati.html
Najprometnejša in najbolj zanimiva je bila okrepčevalnica Gorskega maratona štirih občin pri Strunjanu. Graparji so s seboj prinesli svoje specialitete, goro domačega peciva, pa tudi kaj močnejšega. Naslednji primorski maraton bo 13. GM4O, 21. junija, dobimo se v Podbrdu.
Jeseniški šampion slovenskih 60-letnikov Rajko Stevanović je bil pred začetkom maratona odlično razpoložen. Ob njem je Srb Vojislav Čurulić (št. 46), invalid, za katerega so maratoni mala malica. Rajko je v svoji kategoriji premočno zmagal.
Start maratoncev.
Dušan Mravlje na »svoji« okrepčevalnici v Strunjanu.
Vesna Mesojedec si je privoščila inovativno hidracijo.
Najboljše ženske na primorskem prvenstvu v maratonu v družbi Daniele Da Forno (levo) in Dušana Mravljeta.
Najhitrejši maratonci na primorskem prvenstvu.
Fotogalerija LT je na povezavi: https://plus.google.com/photos/103862101339423963519/albums/6002441850093319857 Fotogalerija GM4O je na povezavi: Fotogalerije BK1.IM so na povezavi: http://www.istrski-maraton.si/sl/uradne-fotografije.html
Video LT je na povezavi: https://www.youtube.com/watch?v=UsecYdT4_aY&feature=youtu.be Video Urbana Praprotnika je na povezavi: https://www.youtube.com/watch?v=q0AAAXIITjk&list=UUz1geABF7m-pG8ETo8R5zUw#t=18 Oddaja TV Koper je na povezavi: http://4d.rtvslo.si/arhiv/sportna-mreza/174271676
Venčeslav Japelj |
|
|
|
|
|
13. Tek Sotočja | |
|
TOLMIN 12 04 |
V soboto, 12. aprila 2014, je Atletsko društvo Posočje trinajstič organiziralo Tek pri Sotočju. Letos je bil tek v Tolminu tudi prvi v seriji Primorskih pokalnih tekov za mladino. Udeležba je bila množična, izvedba odlična in vzdušje na prireditvi prijetno. Tekmovali so otroci od letnika 2007 in mlajši do letnika 1999, tekli so na razdaljah 400, 700, 1000 in 1800 m. Na listo rezultatov se je vpisalo 153 mladih tekmovalcev, poleg domačih atletov so tekmovali člani TD Bovec, TK Kobarid, ŠD Nanos Podnanos, ŠD Hotedršica, DLT Filipides, AD Piran, AK Postojna, AD Nova Aurora, DŠ ZDIC, TD Burja, AK Pivka, AD Kladivar, mladi tekači iz Sežane, Idrije, Nove Gorice, Cerknega, Celja, Krškega, Prvačine, Slapa ob Idrijci, Mosta na Soči in Vipave ter predstavnika ekipe Avto Gacar. Pri izvedbi krosa so pomagali starši atletov in številni sponzorji, zato je vsak tekmovalec dobil kepico sladoleda in srečko. Največ zmag je ostalo doma, AD Posočje je osvojilo šest zlatih medalj, po štiri pa ŠD Nanos in TD Bovec. Zmagovalci po kategorijah:Deklice 2007 in mlajše: Miša Sardoč (ŠD Nanos) Deklice 2006: Ajda Sovdat (AD Posočje) Deklice 2005: Marija Marta Leban (AD Posočje) Deklice 2004: Žana Sovdat (AD Posočje) Deklice 2003: Mei Mara Leban (AD Posočje) Deklice 2002: Pia Gerbec (AD Posočje) Deklice 2001: Nežka Kuzmin Delgiusto (AD Piran) Deklice 2000: Tanja Žgajnar (TD Bovec) Deklice 1999: Urška Arzenšek (AD Kladivar) Dečki 2007 in mlajši: Mark Žgur (ŠD Nanos) Dečki 2006: Rok Kopatin (ŠD Nanos) Dečki 2005: Enej Pavlovič (AD Piran) Dečki 2004: Jan Franc Kopatin (ŠD Nanos) Dečki 2003: Andrej Skočir (AD Posočje) Dečki 2002: Tobi Gaberšček (TD Bovec) Dečki 2001: Sašo Zorč (TD Bovec) Dečki 2000: Žiga Kravanja (TD Bovec) Dečki 1999: Jaka Grže (AK Postojna)
Vsi izidi so na povezavi: http://www.filipides.net/primorski_pokalni_teki/rezultati_tekov/
Povezava s spletno stranjo organizatorja: http://www.adposocje.si/index.php?option=com_content&view=article&id=97&Itemid=116
Pa še izidi Teka na grad 2014: http://www.adposocje.si/index.php?option=com_content&view=article&id=99&Itemid=117
Eden od startov tolminskekga teka.
Domača ekipa je bila rezultatsko najuspešnejša.
|
|
|
|
|
|
19. Vipavski tek | |
|
VIPAVA 05 04 |
Na vabilo vipavskega TD Burja sta se odzvala 102 tekača. V za tek kar prijetnem vremenu, na začetku je porosilo, so izpeljali tekmovanje za članske točke PPT. Tokrat mladina ni tekla, zato se je tek končal rekordno hitro: začel se je ob 15.00, tekači so prizorišče zapustili ob 17.15. Zmagala sta Aleš Žontar in Petra Tratnik. Zmagovalec Aleš bo med favoriti Banka Koper 1. Istrskega maratona, z vipavsko zmago je napovedal hitro premagovanje istrske proge. Jernej Šemrov je tokrat tekel za domače ŠD Hotedršica in za seboj pustil Marka Tratnika, ki je hranil moči za nedeljski štafetni gorski tek v Socki. Markova sestra Petra prav tako ni šla na polno, a je bilo dovolj za zmago pred aktualno zmagovalko PPT Sergejo Lipušček, tretja pa je bila Ana Uršič iz Nove Gorice. Ana je za LT povedala, da je bilo tretje mesto nepričakovano, na vprašanje, ali ji bolj ustrezajo ravninski ali gorski teki, pa ni vedela odgovora. »Odkrito povedano, res ne vem, teč grem samo za svoje veselje.« Postojnski veteran Vladimir Savić je zmagal v svoji kategoriji, čeprav je tekel s poškodovanim rebrom. Povedal je: »Zadal sem si, da tečem pet minut kilometer. Zaradi počenega rebra nisem smel pretiravati. Tega sem se držal do sekunde natančno.« Glede na to, da je zdravnik, smo ga vprašali še za diagnozo in prognozo nastopa na Istrskem maratonu. »Bom zdržal, rebro pa se bo zalepilo!« Ljubljančanka Tea Obrč je bila prvič v Vipavi, a je že skočila na stopničke po bron. »Lušten tek, super, ni bilo vetra, tega sem se najbolj bala. Kolega iz službe me je shecal, pa še stalno številko sem vzela. Verjetno bom kar hodila na primorske teke; ja, kar bom.« Vodjo prireditve Darka Hrovatina smo vprašali, zakaj tokrat ni bilo mladinskega teka. Odgovor: »Preprosto zato, ker domači tekači ne pridejo teč, kljub trudu organizatorjev in dogovorom s šolami.« Ob tej priložnosti je organizator Primorskih pokalnih krosov Miro Vogrič razdelil priznanja za skupne uvrstitve v starejših kategorijah. Povedal je, da se je štirih krosov udeležilo v povprečju po sto tekačev, napovedal je, da bodo tudi prihodnjo zimo pripravili iste štiri krose (Vrtojba, Kamnje, Batuje, Šmarje). Namesto enolončnice so organizatorji tokrat ponudili burek in jogurt. Sprememba je bila tekačem všeč. Izidi:Absolutno, moški:
Absolutno, ženske:
Zmagovalci po kategorijah:Ž +55: Vilma Brešan (ŠD Dvor) Ž 45-54: Sergeja Lipušček Ž 35-44: Tina Mavrič (PGT) Ž 25-34: Petra Tratnik Ž -24: Monika Bajc (ŠD Nanos) M +70: Vladimir Savić (AK Pivka) M 65-69: Boris Žigon (DLT Filipides) M 60-64: Cveto Tavčar (ŠD Nanos) M 55-59: Miran Kavs (ŠD Kraški tekači) M 50-54: Damijan Šinigoj (ŠD Nanos) M 45-49: Andrej Kutin (ŠD Boka – TKK Srpenica) M 40-44: Marko Grobelšek (1260) M 35-39: Mitja Curk (ŠD Nanos) M 30-34: Aleš Žontar M 25-29: Marko Tratnik M -24: Jernej Šemrov
Zmagovalec Aleš Žontar
Zmagovalka Petra v cilju. Nastopa obeh Tratnikov v Vipavi nista škodovala nedeljskim nastopom štafet ŠD Nanos na DP v štafetnem gorskem teku; dekleta so zmagala, fantje so bili tretji.
Tako sta v cilj pritekla šefa PGT Klavdij Čendak in Ivo Kete.
Tea Obrč, Ljubljančanka v Vipavi.
Zmagovalci 19. Vipavskega teka.
Fotogalerija je na povezavi: https://plus.google.com/photos/103862101339423963519/albums/5999863828794071937
Video je na povezavi. https://www.youtube.com/watch?v=1pzsfDSXw9s&feature=youtu.be
VJ |
|
|
|
Stran 28 od 32
