14. Mali kraški maraton

SEŽANA

23 03
 2014

Zavod za šport, turizem in prosti čas Sežana in A.S.D Trieste Atletica, novi atletski klub, ki je nastal z združitvijo nekaterih tržaških atletskih kolektivov, so v nedeljo, 23. marca 2014, pripravili 14. Mali kraški maraton (MKM). Zmagovalca osrednjega teka na 21 kilometrov, speljanega po slovenski in italijanski strani, sta bila Mitja Kosovelj in Petra Tratnik.

Vreme je bilo kislo, a je zdržalo večino časa, ob koncu polmaratona pa se dežju ni dalo več čakati. To je pomenilo padec temperature in dodatno izgubo energije. »Največ težav je povzročal veter, zlasti do Bazovice,« je povedal zmagovalec Mitja Kosovelj. »S formo sem zadovoljen, lahko bi tekel hitreje, a me veter ni pustil.« Doseženi čas je bil za tri minute slabši od rekorda proge, ki ga ima Dolenjec Primož Kobe, bi pa bil rekord zagotovo v nevarnosti, če bi bile razmere na progi boljše, kljub temu, da Mitja ni šel povsem na polno. Pripravlja se na milanski maraton (6. aprila), glavni spomladanski tekmovalni cilj večine slovenskih dolgoprogašev. Njegove sestre Mateje v Sežani ni bilo, ustavila jo je lažja poškodba desnega stopala. Milano je še v igri, Mateja je pozimi zavzeto trenirala, toda če noga ne bo zdrava, ne bo silila na maraton.

Odsotnost vodilnih slovenskih dolgoprogašic je izkoristila Petra Tratnik s prepričljivo zmago na polmaratonu (njen brat Marko je bil šesti, drugi najboljši od Primorcev). Do živega ji ne prideta ne moča ne veter. Na cilju je za LT povedala: »Zmage nisem pričakovala, ker so bile razmere na progi težke, zlasti na začetku. Potem pa mi je šlo dobro, očitno mi ustreza malo bolj razgibana proga.« Svoje je prispevala tudi podpora klubskega kolega Tomaža Ferjančiča.

S svojim nastopom je bila zadovoljna tudi Giulia Della Zonca, tržaška triatlonka, ki biva v Golcu. Njeni glavni cilji so triatlonske narave, seveda pa je dober tek pri tem zelo pomemben. »Tek je bil v redu, deževalo je samo zadnje štiri kilometre. Proga je zahtevna, višinskih razlik je kar precej, nagajal je veter, a če si med manjšimi, si lahko pomagaš z iskanjem zavetja pri večjih tekačih. To je bil dober trening, veselim se doseženega,« je svoj nastop in peto mesto v absolutni konkurenci po slovensko komentirala Giulia.

MKM je ponudil nekoliko presenetljiv razplet v kategoriji veteranov letnikov 50-54, v kateri so se merili najboljši v državi. Rajku Stevanoviču z Jesenic je prvič uspelo na polmaratonski progi premagati Žirovca Cveta Tavčarja, ki v Sežani ni imel svojega dneva, pred njega je skočil tudi Ivan Ruparčič. Rajko teče tudi maratone in na Banka Koper 1. Istrskem maratonu bo zanimivo spremljati njegov boj z domačim maratoncem Mirom Peterneljem.

Desetkilometrska proga (natančneje: 9,4-kilometrska) je bila speljana na novo, z dodatkom makadama. Na njej sta bila najhitrejša šampiona Anton Kosmač, večkratni zmagovalec 21 kilometrov MKM, in Lucija Krkoč, ambasadorka Banka Koper 1. Istrskega maratona. Oba bosta tekla maraton v Milanu, zato sta si v Sežani izbrala krajšo progo – in konkurenco pustila daleč za seboj.

Tone bo v Milanu skušal doseči čas, ki ga bo odpeljal na evropsko prvenstvo, Lucija pa si želi časa okrog svojega osebnega rekorda. »Po treh letih bo teči maraton v Milanu podobno mojemu prvemu maratonskemu nastopu. To progo sem poznala že prej, na njej sem tekla jeseni (takrat je zmagala, op. a.). Mislim, da sem čas izboljšala, kar kaže na to, da smo dobro trenirali. Z današnjim nastopom sem zelo zadovoljna,« je povedala.

Za otroke so organizatorji pripravili štiri teke, po starostnih skupinah. Med najstarejšimi, učenci od sedmega do devetega razreda osnovne šole, sta na 2500 metrov dolgi progi slavila člana koprske Nove Aurore Jernej Jevšček in Nika Tominc. Jernej je povedal: »Proga je bila v redu, vreme je bilo malo čudno, ne najboljše za tek, ampak je šlo. Pogrešal sem nekaj več konkurence, a sem z vsem skupaj zadovoljen.« Nika, po športnem »poklicu« triatlonka, pa je povedala: »Nisem pričakovala zmage, sem pa trenirala skoraj vsak dan. Letos največ pozornosti posvečam plavanju, treniram v Trstu, in gre mi kar dobro, na državnem prvenstvu sem bila četrta.«

Izidi:

21 km:

Moški:

  1. Mitja Kosovelj 1:09:08
  2. Aleš Žontar 1:13:02
  3. Gregor Kustec 1:13:03

Ženske:

  1. Petra Tratnik 1:28:38
  2. Melita Šinkovec 1:30:15
  3. Petra Draksler 1:30:59

10 km:

Moški:

  1. Anton Kosmač 29:35
  2. Andrej Medved 31:58
  3. Sebastjan Zarnik 31:59

Ženske:

  1. Lucija Krkoč 34:03
  2. Alenka Radej 38:15
  3. Mateja Mlinar 38:21

Vsi izidi so na povezavi:

http://www.kraskimaraton.com/mkm2014/default.asp?stran=rezultati21maleH

 

mkm-miza-500

Mitja Kosovelj (levo) na startu v družbi Sebastjana Zarnika.

 

mkm-luci-500

Lucija Krkoč daje izjavo Petru Kastelicu.

 

mkm-vipavki-400

Zmagovalka Petra Tratnik (desno) in šestouvrščena polmaratonka Jerica Sardoč.

 

mkm-stirje-500

Rajko Stevanovič (desno) je v Sežani prvič uspel premagati Cveta Tavčarja (drugi z desne). Na posnetku sta še Borut Mraz (levo) in Stanislav Kralj.

 

mkm-helena-400

Helena Žigon je tekla na 10-kilometrski progi. Na Banka Koper 1. Istrskem maratonu bo na dan, ko bo praznovala svoj 86. rojstni dan, tekla polmaraton.

 

Fotogalerija je na povezavi:

https://plus.google.com/photos/103862101339423963519/albums/5993996393922540065

 

VJ

 

 






 

 

 

Desetič povezali soline

SEČA, STRUNJAN

16 03
 2014

Društvo Jaz sem najboljši s karizmatičnim vodjem Mojmirjem Kovačem je na skorajda že poletni dan, kljub še zimskemu datumu, v nedeljo desetič pripravilo tek Povežimo soline. Prireditev netekmovalnega značaja, na kateri so ugotavljali zgolj zaporedje prvih desetih moških in žensk, je pritegnila 1823 udeležencev iz vseh koncev Slovenije in iz soseščine, zmagovalca pa sta bila ista kot lani – Davorin Cimermančič in Barbara Černič.

Tek Povežimo soline, speljan po nekaj manj kot desetkilometrski trasi (pravijo, da je to najkrajši in najlepši desetkilometrski tek na svetu) med Sečoveljskimi in Strunjanskimi solinami, je doživel že deseto izvedbo in vse kaže, da ga bo ŠKID Jaz sem najboljši iz Portoroža prirejal tudi v prihodnjih letih. Namenjen je rekreativnim tekačem, eden njegovih poudarkov je privabljanje tekačev, ki še niso tekli na »uradnem« teku, torej širjenje tekaške kulture. Vsako leto organizator, ki pripelje največ tekačev začetnikov, prejme posebno priznanje organizatorja. Lani je bila to Petra Mezinec iz Gorjanskega, letos pa Tina Fratina Žagar iz Posočja, ki je k morju pripeljala kar 50 žena in deklet.

Med tistimi, ki so vodili skupine manj izkušenih tekačev, sta bila Novogoričan Renato Lešnik s svojo skupino Počasni, a drzni (v okviru priprav na Banka Koper 1. Istrski maraton) in nekdanja šampionka Helena Javornik. Iz Maribora je pripeljala 15 rekreativcev, med njimi tudi začetnike, tekla pa je v zanjo zelo umirjenem tempu. A še vedno je bila druga med ženskami, in ko je zmagovalka Barbara Černič izvedela, da ji je bila za petami Helena, nekdanja evropska prvakinja, je izjavila: »Kaj res?! O, moj bog! Samo mislim, da je šla rekreativno, sicer proti njej ne bi imela niti najmanjše možnosti. Mi je pa v čast, da sva tekli na isti progi.«

Tako je Barbari uspelo ponoviti lansko zmago, enako kot zmagovalcu med moškimi, Dolenjcu Davorinu Cimermančiču. Davorina (letnik 1993) je spremljal šest let mlajši brat Matevž in zastavila sta si ambiciozen cilj: osvojiti prvo in drugo mesto, nam je po prihodu na cilj priznal zmagovalec. Matevž pa ni zdržal zastavljenega tempa, in da ne bi šlo po zlu še prvo mesto, je Davorin dodal plin in zmagal brez težav, kljub temu, da je tekel tudi ljubljanski odlični tekač Peter Kastelic, na papirju favorit, sicer pa energični animator ljubiteljskih tekačev, ki se družijo pod imenom Gibit. A se je Peter očitno predolgo prepuščal občudovanju narave, pospešil je šele v zadnjem kilometru, ko je bil Davorin že na varnem.

Brata Cimermančič sta dan prej na državnem prvenstvu v krosu osvojila medalji, Davorin srebro, Matevž pa bron. Na vprašanje, ali bo nasledil dolenjskega olimpijca, maratonca Primoža Kobeta, je Davorin odgovoril: »Ne vem, bomo videli. Maraton me še ne mika, raje bi bil naslednik Boštjana Buča, ki teče 3000 metrov zapreke.« Ker je bil oblečen v anorak ruske državne reprezentance, so se nekateri spraševali, kje ga je dobil. Priskrbeli smo pojasnilo: »Dobil sem ga na evropskem prvenstvu v krosu leta 2012, zamenjal sem ga za svoj dres.« Med športniki na mednarodnih tekmovanjih je namreč že nekaj časa v modi, da med seboj izmenjujejo kose opreme oziroma oblačila. Kralj povezovalcev solin, kot zmagovalca imenujejo organizatorji, je po lastni oceni letos pripravljen bolje, kot je bil lani, tek je bil torej dober test pripravljenosti. Tudi kraljica Barbara je bila s preizkušnjo zadovoljna: »Super je bilo, tek je dobro organiziran, na cilju se veliko dogaja, je pa bilo letos grozno vroče.«

Po tradiciji so se teka množično udeležili člani športnega društva Tekači z obale. Podpredsednik Tomaž Mlekuž nam sicer ni znal povedati, s kakšnimi prijemi je njihova predsednica Metka Pikl prišla do startne številke 1, je pa njegova izjava vsebovala nekaj tehtnih podatkov: »Na ta prelep tek nas je prišlo kakšnih 20 do 25. Tek sodi v okvir priprav na Istrski maraton, ki se ga bomo tudi množično udeležili. Glede Metkine startne številke pa menim, da se je zagrebla zanjo pri  organizatorju Mojmirju, ampak morda bo najbolje, da na to vprašanje odgovori sama.« Za nadaljnje raziskovanje nam je žal zmanjkalo časa.

Tako kot Tekači z obale so bili odlične volje praktično vsi udeleženci nedeljskega solinarskega tekaškega praznika. Ljubljančan Bojan Mežnarič je dal znak za začetek teka, tekel pa je oblečen v kaznjenca (verjetno mu ni nihče povedal, da je pust že mimo). Mojmir Kovač, doktor improvizacije in kratkočasenja tekačev, je Bojana seveda znal izkoristiti za to, da je udeležencem ponudil še eno izmed številnih zgodb, ki spremljajo ta tek, začenši s metanjem soli prek rame za srečo. Dal je priložnost študentom medicine, ki se odpravljajo na humanitarno ekspedicijo v Zambijo, da so s prodajo lastnih izdelkov zaslužili kakšen evro za pot, med drugim je tekače povabil tudi k sodelovanju pri postavljanju novega rekorda za Guinnessovo knjigo 11. maja v Portorožu, ko bodo množično izvajali vojaško gimnastiko.

Povejmo še, da je bilo največ začetnikov, ki so v nedeljo odtekli svoj prvi »uradni« tek, iz Kopra, našteli so jih 30, kakšen ducat pa je bilo pogumnih kopalcev, ki so po teku skočili v morje. Med njimi sta bili Mojca Dessardo, vsakoletna prvojanuarska  plavalka v morju, in Jasmina Kozina Praprotnik, ki zmore v devetem mesecu nosečnosti preplavati Piranski zaliv.

Če je bilo v besedah Mojmirja Kovača pred deseto izvedbo teka kar precej negotovosti glede prihodnosti te prireditve, je je bilo po izteku nedeljskega dogajanja precej manj. Kaže, da bo tudi prihodnje leto soline povezovalo morje tekačev, in ni docela izključeno, da bosta sedanja kralj in kraljica povezovalcev svoj mandat podaljšala še za eno leto.

Najhitrejši:

Moški:

  1. Davorin Cimermančič
  2. Peter Kastelic
  3. Urh Poteko
  4. Luka Kramarič
  5. Marko Grobelšek
  6. Aljaž Zaletelj
  7. Klemen Matkovič
  8. Jaka Vitez
  9. Moreno Mandič
  10. Renato Lešnik

Ženske:

  1. Barbara Černič
  2. Helena Javornik
  3. Anja Puc
  4. Strle-Podobnik (ni imena)
  5. Tjaša Repinc
  6. Valentina Triler
  7. Barbara Strnad
  8. Jasmina Kozina Praprotnik
  9. Klavdija Selan
  10. Tina Mavrič

 

soline-slideshow-500

Pred startom teka.

 

soline-kralj-500

Kralj in kraljica Davorin in Barbara nista abdicirala, temveč sta za eno leto podaljšala mandat.

 

soline-posocje-400

Iz Posočja je k morju pod taktirko Tine Fratina Žagar prišlo 50 tekačic, ki so se odlično zabavale.

 

soline-zapornik-400

Bojan Mežnarič je poskrbel za podaljšek pusta.

 

Fotogalerija je na povezavi:

https://plus.google.com/photos/103862101339423963519/albums/5991467733005269361

 

VJ

 

 





 

 

 

Štafeta Bovec-Koper

 PRIMORSKA

14 03
 2014

Ljudstvo tekačev bo v soboto, 29. marca 2014, pripravilo štafetni tek od Bovca do Kopra. Vabljeni ste vsi tekači, ki želite prispevati k počastitvi prvega primorskega poskusa izvedbe maratona in k promociji Banka Koper 1. Istrskega maratona.

V Bovcu so se leta 1979 odločili, da izpeljejo  maraton z odprto udeležbo, na katerem bodo ob vrhunskih tekačih lahko nastopili tudi rekreativci. Takrat tek še ni bil niti približno tako razširjen, kot je tačas, in tudi maratonov je bilo zelo malo. Akcijo Bovčanov lahko označimo za prvi poskus organizacije maratona v Sloveniji – in seveda na Primorskem. Ni se najbolje posrečil, tekači so takrat zaradi pomanjkljivih oznak krajšali pot in pretekli precej manj kot 42 kilometrov, tako da so prvi uspešno izveden maraton na Slovenskem pripravili v Radencih dve leti kasneje, leta 1981. Toda Bovčani so že takrat pokazali svojo privrženost teku in bili začetniki  nečesa, kar je dobilo svoj polni razmah v naslednjih desetletjih, določili so slovenski tekaški trend. Uspešno so svoj prvi maraton izvedli jeseni leta 1981, to je bil za Tremi srci iz Radencev drugi slovenski maraton. V letih, ki so sledila, so Bovčani maraton organizirali še petkrat. Danes tekaško tradicijo Bovškega bleščeče nadaljuje mladina iz Tekaškega društva Bovec.

Istrani letos pripravljajo svoj prvi maraton, 13. aprila se bodo maratonci pognali na progo med Koprom in Piranom. To se bo zgodilo 35 let po prvem bovškem poskusu, in to je tudi priložnost za počastitev bovških tekaških pionirjev. Pripadniki Ljudstva tekačev, zbrani okrog istoimenskega spletnega portala, bodo 29. marca s štafetnim tekom, dolgim 180 kilometrov, povezali Bovec in Koper, počastili Bovec ter s štafetno palico iz Posočja proti Kopru odnesli pozitivno energijo za uspešno izvedbo istrskega maratona.

Štafeta ne bo formalno organizirana, to bo neformalno druženje prijateljev teka. Udeležba je prostovoljna, vsak tekač poskrbi za svoje potrebe, na poti upošteva prometna pravila in sam skrbi za svojo varnost. Na celotni trasi bo tekače spremljal predstavnik LT z vozilom.

Kandidati za sodelovanje v štafeti naj se prijavijo na e-naslov:

Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.,

podrobnejši načrt bo narejen na podlagi prijav. V Bovcu naj bi startali ob 5.00, v Koper naj bi pritekli do izteka dneva.

 

Predvidena trasa:

Bovec-Kobarid (Napoleonov most)                22 km    odhod ob 5.00

Kobarid-Tolmin (krožišče na glavni cesti)       17 km    prihod v K. ob 7.15

Tolmin-Kanal  (slaščičarna Rafaelo)               19 km    prihod v T. ob 9.00

Kanal-Solkan (parkirišče pri mostu)               20 km    prihod v K. ob 11.00

Solkan-Bilje                                                 12 km    prihod v S. ob 13.00

Bilje-Zagrajec  (vzpon)                                 17 km    prihod v B. ob 14.00

Zagrajec-Dutovlje (center)                            15 km    prihod v Z. ob 16.00

Dutovlje-Sežana (športni center)                    12 km    prihod v D. ob 17.30

Sežana-Boljunec (Prešernovo gledališče)         14 km    prihod v S. ob 18.45

Boljunec-Socerb (prek Botača in Beke, vzpon)  11 km    prihod v B. ob 20.15

Socerb-Bertoki (parkirišče ob zatoku)              16 km    prihod na S. ob 21.30

Bertoki-Koper (Taverna)                                   5 km    prihod v B. ob 22.30, prihod v K. ob 23.15

 

Razdalje so približne,  prav tako urnik, pot je dolga približno 180 km. Tekači prenašajo štafetno palico iz aluminija, dolgo 15 cm in premera 2,5 cm.

 

bovec2

V Bovcu vsako leto pripravijo Bovški tek, ki sodi med največje v PPT. Letos ga bodo pripravili trinajstič, datum pa je 27. april.

 

Venčeslav Japelj

 

 


 

 

 

Osmi Batujski kros

BATUJE

08 03
 2014

Zaradi žleda prestavljeni 8. Batujski kros iz serije Primorskih pokalnih krosov, ki bi ga morali izpeljati 8. februarja, so Batujci pripravili natanko mesec dni kasneje in – kar zadeva vreme – zadeli tombolo.  Sonca je bilo obilo, če ne bi bilo burje, bi bilo celo prevroče, saj se je temperatura dvigovala nad 15 stopinj Celzija. K obilni udeležbi (139 tekačev smo našteli) so tokrat največ prispevali mladi tekači, za tiste do šestega leta starosti je celo zmanjkovalo spominskih medalj, ki jih je v prejšnjih letih vedno ostajalo.

Priložnost, da zgodaj začnejo tekmovalno sezono, so izkoristili tekači iz notranjosti Slovenije, prišli so celo iz Beltinec in Murske Sobote, med Primorci pa sta bili spet najštevilnejši tekmovali ekipi TD Bovec in ŠD Nanos iz Podnanosa s 25 in 23 tekmovalci. Naslednji konec tedna (15. marca) bodo v Šentjurju pripravili  državno prvenstvo v krosu, in Batujski kros je za nekatere mlade tekače prišel kot naročen, da preizkusijo svojo formo.

Jan Žgur (letnik 2005) je za Ljudstvo tekačev povedal, da ni pričakoval zmage. Njegova taktika je bila: »Na začetku tečeš počasi, v drugem krogu pa šprint! Razliko sem naredil v drugi polovici, taktika se je obnesla.« Janu je na cilju sledil klubski kolega iz ŠD Nanos, leto mlajši Rok Kopatin.

Zmagovalka deklic letnikov 2004 in 2003 je bila Ema Rodman. Tekmo je komentirala z besedami: »Bilo je zahtevno, tekmice so bile močne. S Tio Žagar sva se borili za zmago, na začetku je šla Tia naprej in mislila sem, da bom tretja, a se mi je nasmehnila sreča in sem zmagala.« Seveda ni bila samo sreča, Ema se je potrudila in noge so sledile glavi, obrestoval se ji je trening trikrat tedensko po eno uro.

Bovčan Sašo Zorč (letnik 2001) je tudi na četrtem krosu te zime zmagal in seveda osvojil tudi skupno zmago (skupne izide za mladino bodo razglasili na tolminskem Teku Sotočja 12. aprila 2014). »Proga je bila odlična, zmagal sem brez težav, konkurenca ni bila prehuda,« je bil Sašev komentar.

Tanja Žgajnar, ki  vedno srčno navija za svoje kolege iz TD Bovec, je zmagala v konkurenci deklic letnikov 1999 in 2000, druga pa je bila Celjanka iz Kladivarja Urška Arzenšek. Povedala je: »Tekla sem na treh od štirih krosov. Takšna tekma je boljša kot trening, več ti da. Fajn je bilo, tako tekma kot vreme in organizacija. Na Primorsko bom še prišla. Na letošnjem državnem prvenstvu v krosu si želim priti med prve tri, za nadaljevanje sezone bom pa še videla.«

V člansko konkurenco gorskih tekačev se je letos preselilo kar nekaj odličnih mladincev, tako da se je odprl prostor za mlajše mladince, med katere sodi tudi Žiga Trontelj iz Šmarnogorske naveze, že državni reprezentant. V Batujah njegova zmaga ni bila niti za hip ogrožena. Povedal je: »Tekmo sem vzel za trening pred DP v krosu, kjer bo proga dolga pet kilometrov. Zdaj še nabiram kilometre, s to tekmo se bo ta teden nabralo 80 kilometrov. Nisem še čisto v formi, a bom videl, kako bo šlo. V sezoni sem si zastavil dva glavna cilja, uvrstitev v reprezentanco za SP in EP v gorskih tekih ter izboljšavo osebnega rekorda na 10 kilometrov na stezi (zdaj 36:08). Čim više bi rad prišel tudi v slovenskem gorskotekaškem pokalu.«

Bron med članicami je osvojila Tamara Zorč iz Bovca, za Ljubljančanko Matejo Adrović in Vipavko Jerico Sardoč.  Tamara pravi, da teče predvsem zase, »a je tudi fajn tekmovati«. Tokrat se je presenetila z dobrim nastopom: »Nisem si mislila, da sem tako dobro pripravljena. Držala sem konstanten tempo in dobro se je izteklo. Pred časom sem tekla bolj resno, potem je prišla poškodba, zdaj pa tečem bolj na izi in šele začenjam malo resneje.«

Najbolj prepričljiv je bil nastop Dolenjca Jana Samideja, ki se je letos preselil v člansko konkurenco. Pred (13 let starejšim) Davidom Curkom je imel na cilju skoraj dve minuti prednosti. Jan je v Batujah tekel že dvakrat, kot mladinec, tokrat je bil prihod na Primorsko mišljen kot priprava na DP v krosu. »Potrudil se bom, upam, da bo dovolj za medaljo.«  Letos namerava na stezi izboljšati osebne rekorde med 1500 in 5000 metri.  V Batujah mu je bilo všeč: »Tek mi je zelo všeč, proga je razgibana in pestra. Vreme je bilo super, malo je pihalo, tako da se nismo preveč potili.«

Tekač z največjo navijaško podporo je bil Simon Ušaj, domačin, ki pa živi v Vrtojbi.  Medalje sicer ni osvojil, bil pa je ponosen na podporo osmih članov družine, žene, otrok  in druge žlahte. »Vsi smo tekli, vsak v svoji kategoriji.« Svoj tekmovalni dosežek, šesto mesto med mlajšimi veterani, pa je komentiral: »Saj treniram, samo premalo ...«

Kulturno prosvetno društvo Batuje je tek izpeljalo na običajni visoki ravni, vključno z Zdravljico na začetku podelitve priznanj. Vsa dekleta in žene so za dan žena prejele cvetje, še eno čestitko pa jim je namenil najstarejši udeleženec krosa Fabio Ivančič iz Izole. Priznanja je podeljevala šampionka Lucija Krkoč.

Skupne izide Primorskih pokalnih krosov 2013/2014 za odrasle bodo razglasili 5. aprila na Vipavskem teku.

 

Zmagovalci krosa:

Fantje 2007 in mlajši:

Mark Žgur (ŠD Nanos)

Dekleta 2007 in mlajše:

Miša Sardoč (ŠD Nanos)

Fantje 2005-2006:

Jan Žgur (ŠD Nanos)

Dekleta 2005-2006:

Lia Domevšček (TK Kobarid)

Fantje 2003-2004:

Andrej Skočir (AD Posočje)

Dekleta 2003-2004:

Ema Rodman (ŠD Nanos)

Fantje 2001-2002:

Sašo Zorč (TD Bovec)

Dekleta 2001-2002:

Zala Janža (AK Panvita Murska Sobota)

Fantje 1999-2000:

Jernej Jevšček (AD Nova Aurora)

Dekleta 1999-2000:

Tanja Žgajnar (TD Bovec)

Mladinci 1995-1998:

Žiga Trontelj (TK Šmarnogorska naveza)

Mladinke 1995-1998:

Monika Bajc (ŠD Nanos)

Člani 1979-1994:

Jan Samide (AK Vežba)

Članice 1979-1994:

Mateja Adrović (Ljubljana)

Mlajši veterani 1969-1978:

Borut Malavašič (ŠD Nanos)

Mlajše veteranke 1969-1978:

Ksenija Ušaj (ŠD Nanos)

Veterani 1959-1968:

Klavdij Torkar (ŠD Nanos)

Veteranke 1959-1968:

Greti Gabršček (TD Bovec)

Starejši veterani 1958 in starejši:

Jadran Nardin (DLT Filipides)

Starejše veteranke 1958 in starejše:

Stanka Batagelj (Tekači Vipavske doline)

 

Vsi izidi so na povezavi:

http://www.filipides.net/primorski_pokalni_krosi/rezultati_krosov/

 

 

bat-moski-400

Najhitrejši člani: David Curk, Jan Samide, Anej Likar (z leve).

 

bat-zgur-400

Jan Žgur finišira.

 

bat-lia-400

Lia Domevšček se že zdaj lahko pohvali z odlično tekaško tehniko.

 

bat-urska-400

Urška Arzenšek.

 

bat-ziga-400

Žiga Trontelj sodi med najboljše slovenske mlade tekače gorskih tekov.

 

bat-simon-500

Simon Ušaj z otroki na cilju.

 

Fotogalerija je na povezavi:

https://plus.google.com/photos/103862101339423963519/albums/5988489101160770865

 

VJ

 

 







 

 

 

36. Goriški polmaraton kot slovensko državno prvenstvo

GORICA

02 03
 2014

V Gorici je društvo Gruppo Marciatori Gorizia, skupaj s Športnim društvom Mark Šempeter, na prvo marčevsko nedeljo pripravilo svoj tradicionalni polmaraton in istočasno netekmovalni tek. Progi sta potekali po italijanski in slovenski strani meje. Padavin ni bilo, padali pa so osebni rekordi, in to kljub temu, da ima polmaraton nekaj vzponov. Prvi dosežek polmaratona je bil osebni rekord zmagovalca Mitje Kosovelja. Med dekleti je zmagala olimpijka Žana Jereb pred Lucijo Krkoč, ki je tudi popravila svoj osebni rekord. V cilju so našteli 598 tekmovalcev, v konkurenci klubov oziroma društev je zmagala ekipa ŠD Nanos K2 sport iz Podnanosa.

Po množičnosti slovenskih tekačev in po njihovi uspešnosti bi lahko rekli, da smo bili v Gorici priča državnemu prvenstvu na 21 kilometrov in da ni manjkalo prav veliko najboljših. Po vrnitvi s priprav na Portugalskem je Novogoričan Mitja Kosovelj tekmo izkoristil za testiranje trenutne pripravljenosti, njegova sestra Mateja pa se je teka vzdržala zaradi manjše poškodbe – ni hotela tvegati, da se ji ta poslabša. Mitja je odtekel svoj najhitrejši polmaraton v življenju. Približal se je uri in štirim minutam in Antona Kosmača pustil za sabo za poldrugo minuto. Tretji in četrti sta bila mlajša člana Urban Jereb in Rok Puhar, oba z osebnima rekordoma, Rok je svojega popravil  kar za šest minut, Urban pa za tri in je novi lastnik slovenskega rekorda za mlajše člane 1:06:10 (prejšnji rekord 1:07:19) je bil last Mitje Kosovelja iz leta 2006). Prihodnost slovenskega teka na dolge proge sloni na dobrih nogah.

Osebni rekord v polmaratonu je dobra napoved za maraton, v katerem bo Mitja poskusil priti do Ria. »Zadovoljen sem s časom, osebni rekord sem izboljšal za skoraj minuto. Res je to dober pokazatelj za maraton, a bo treba še veliko delati. Marsikaj se še lahko spremeni,« je previdno optimističen dvakratni svetovni prvak v gorskem maratonu, ki  izbora primorskega športnika leta 2013 ni spremljal ravno najboljše volje. Le kaj bi še moral narediti, da bi ga na Primorskem začeli ceniti vsaj približno tako, kot ga po svetu? Njegova odlika je univerzalnost, ob nadarjenosti za gorski tek premore tudi  dovolj hitrosti za maraton, tako da je med najresnejšimi slovenskimi kandidati za nastop na olimpijadi. Prvi naslednji maratonski nastop bo imel 6. aprila v Milanu,  teden kasneje pa ga bodo verjetno lahko pozdravili na Banka Koper 1. Istrskem maratonu v Kopru, na eni od krajših prog.

Žana Jereb je nastopila na londonskem maratonu, kar pa še zdaleč ne pomeni, da so njene olimpijske ambicije izčrpane. Goriški nastop je bila ena od točk v načrtu treninga pod vodstvom Romana Kejžarja (slovenskega rekorderja tudi v polmaratonu, čas 1:02:49 je postavil leta 2000 v Ferrari). Za LT je povedala: »To je moj letošnji prvi polmaraton, trening tekma, prihajam s polnega treninga in vse gre po načrtu.  V prvem delu sezone je moj glavni cilj nastop na maratonu v Rotterdamu 13. aprila, v avgustu pa grem na EP v atletiki v Švico; normo že imam. Upam, da se bom letos približala času 2:37.« Žanin osebni rekord je tačas 2:38:59.

Do 18. kilometra sta Žana in Lucija Krkoč tekli skupaj, potem pa se je Žana odlepila od tekmice. Drugega mesta se je Lucija veselila skupaj s klubskimi kolegi iz ŠD Nanos. Povedala je:  »S tekmo sem zelo zadovoljna. To je bil moj prvi polmaraton po dolgem času, na katerem sem tekla pripravljena, to so mi kar dve leti preprečevale poškodbe. Še posebno sem vesela, da mi je uspelo  popraviti osebni rekord kar za 50 sekund in da zdaj lahko treniram na polno, brez posebnih bolečin. To mi res veliko pomeni! Moram še dodati, da sem danes uživala tudi zato, ker sem srečala toliko prijateljev. Res smo tekači sami fajn ljudje!  Rada bi se še posebej zahvalila staršem, trenerju Romanu Kejžarju in njegovi ekipi, najboljšemu klubu na svetu ŠD Nanos Podnanos in vsem, ki mi stojijo ob strani. Za letos je moj glavni cilj, da sezono izpeljem brez poškodb, saj sem zaradi poškodb izpustila že dve. Po treh letih bi rada spet odtekla maraton, v nadaljevanju sezone pa startala na gorskih tekih in kakšnih krajših ravninskih tekmah. Seveda, izpustila pa ne bom Banka Koper 1. Istrskega maratona. Tam bi rada tekmovala na najkrajši razdalji.«

Najhitrejšima dekletoma je družbo delal Rok Bratina, lani med mladinci šesti na EP v gorskem teku. To je bil njegov polmaratonski prvenec in z nastopom je bil zadovoljen. Nastopil je tudi Jošt  Lapajne, skupaj z Rokom se bosta letos borila za mesti v članski državni gorskotekaški reprezentanci.

Verjetno je najdaljšo pot do Gorice opravila Prekmurka, veteranka, ultramaratonka  Jožica Šiftar. Ni bilo zaman, gledano s tekmovalnega vidika. Osvojila je zlato medaljo v svoji kategoriji.

Omenimo še dosežek Vipavke Jerice Sardoč, članice podnanoškega društva, tudi  energične organizatorke društvenega dela. Namenila se je popraviti svoj rekord 1:35. Na progi je srečala izolskega ultramaratonca Mitjo Volčanška, ta se ji je ponudil v pomoč in ura je na cilju pokazala čas 1:32:17. Naslednji cilj utegne biti magična meja 1:30 ...

Izidi:

Moški absolutno:

  1. Mitja Kosovelj (KGT Papež-K2 sport) 1:04:04
  2. Anton Kosmač (AK Velenje) 1:05:34
  3. Urban Jereb (AK Žiri) 1:06:10
  4. Rok Puhar (AK Triglav Kranj) 1:06:22

Med 12 najboljšimi so bili še Robert Kotnik, Aleš Žontar, Nejc Lokar, David Rihtarič, Tomaž Ferjančič, Marko Tratnik.

Ženske absolutno:

  1. Žana Jereb (AK Triglav Kranj) 1:16:49
  2. Lucija Krkoč (ŠD Nanos K2 sport) 1:17:10
  3. Neža Mravlje (AD Kronos) 1:20:02
  4. Zala Praprotnik 1:25:36

Zmagovalci kategorij:

Kosovelj, Kosmač,  Žana in Urban Jereb, Ferjančič, Mravlje, Boštjan Švab, Tomaž Kalan, Cveto Tavčar, Monika Bajc, Valda Dornik, Jožica Šiftar, Vladimir Savić.

Vsi izidi so na povezavi: http://www.marciatorigorizia.it/immagini/home/Maratonina%20-%20Ordine%20d'Arrivo.pdf

 

gorica-start-500

Start je bil na Travniku (kjer so pred 300 leti sodili tolminskim puntarjem). V ospredju so  Kosmač (8), Ferjančič (5),  Kotnik (11), Puhar (214), Kosovelj (9), Jereb (215).

 

gorica-zenske-500

Najhitrejše v ženski konkurenci brez Lucije, ki je v tistem hipu imela druge opravke.

 

gorica-moski-500

Najhitrejši moški. V ducatu prejemnikov denarnih nagrad je bilo deset Slovencev.

 

gorica-jerica-400

Jerica Sardoč in Mitja Volčanšek.

 

Fotogalerija je na povezavi:

https://plus.google.com/photos/103862101339423963519/albums/5986248068004481057

Video je na povezavi:

http://www.youtube.com/watch?v=cppjjdI8hAw&feature=youtu.be

 

VJ

 

 

 





 

 

 

Gorski tek na Sabotin

SOLKAN

23 02
 2014

Novogoričan Miha Repič (letnik 1976) je pod mentorstvom Viljema Langa in ob pomoči DLT Filipides z razmeroma maloštevilnimi sodelavci uspel Gorski tek na Sabotin izpeljati v zadovoljstvo tekačev z obeh strani meje. Zmagovalca sta bila Tržačan Marco Moretton in Ajdovka Jana Bratina. Tek je zasnovan sodobno in ima lahko – ob vztrajnosti organizatorjev – lepo prihodnost.

Prekrasen nedeljski dan je v Solkan, kjer je bil start ponovno obujenega gorskega teka na Sabotin (prirejali so ga že pred leti), privabil natanko 80 gorskih tekačev z Gorenjske, Dolenjske, Kopra, Trsta – in seveda domačinov z obeh strani meje. Mihi se je obrestovala promocija med italijanskimi tekači, na njegovo vabilo se jih je odzvalo kar 30. »To je zelo dobro, Sabotin je pol slovenski pol italijanski,« je komentiral, »sčasoma se bomo vedno več družili, debatirali in se spoprijateljili, kaj skupaj odtekli. Mislim, da vsi težimo k temu.« Tek je bil poskusno uvrščen na seznam PGT, z drugačnimi kategorijami in ni štel za točke tega pokala.

Tek na Sabotin že ima svojo glavno zgodbo (spomini na prvo svetovno vojno), zgodba pa je sodobni trend na področju organiziranja teka in eden od temeljev za njegov uspeh v teh časih. Druga zgodba, o sožitju in preseženih nasprotjih ob meji, pa nastaja pred našimi očmi. Ostaline prve svetovne vojne, proga, ki je speljana po mulatjeri, skozi kaverne in strelski jarek, muzej vrh hriba ... Najboljši tekači so dobili ročno narejene medalje ter pokale iz kosov orožja in vojaške opreme, kar je bilo mnogim všeč, tudi zmagovalki v ženski konkurenci Jani Bratina. »Proga je dobra, če bi vedela, da je tak razgled, bi prišla že kdaj prej. Pohvalo zaslužijo tudi izvirna priznanja. To je bil moj drugi tek te sezone. Zmeraj je zraven malo treme, ker ne veš, kakšna je konkurenca, a se očitno pozna, da sem pozimi veliko delala na moči,« je povedala aktualna prvakinja PGT. Na cilju ji je sledila mladinska reprezentantka Ana Čufer (teklo je kar šest Čuferjev iz dveh družin z Vipavskega), tretja je bila Ana Uršič, tekačica iz Izlak, ki zadnje mesece živi v Novi Gorici, za katero je bil to drugi gorski tek v karieri; kaže, da se ji bo tudi ta oblika teka priljubila. Morda je najlepši kompliment progi dala zmagovalka med veterankami Marta Šorli: »Ma je lepa, za gamse!«

Zanimalo nas je, kaj o novem teku v seriji PGT pravi koordinator teh tekov Klavdij Čendak. »Proga je zanimiva, prava gorska, razen ravnine na začetku – a morda tudi to sodi zraven. Danes je bilo zaradi del v ravnini malo nerodno teči, a ko bo tam urejena kolesarska steza ... To je zelo zanimiv gorski tek, mislim, da sodi v naš pokal. Če bo vse v redu, ga bomo z veseljem sprejeli in bo prihodnje leto štel za točke.«

Na cilju je bil z 21-sekundno prednostjo prvi Marco Moretton, ki sicer ni specialist za gorske teke, pretežno teče ravninske teke. Marco je ambasador Banka Koper 1. Istrskega maratona, letos je že zmagal v Medei na 21-kilometrski progi, ki se je bo lotil tudi v Kopru 13. aprila. »Zelo sem vesel, da mi je uspelo teči na tem teku; tu nisem bil še nikoli. Dan je tako lep, vredno je bilo priti. Preizkusil sem se na hudi strmini, takšne že dolgo nisem delal. Danes so tekmovali tudi mladi, močni fantje. Na začetku smo bili skupaj, pustil sem jih, da pokažejo, kaj znajo, potem pa ... sem se oprl na svoje izkušnje,« je z nasmehom povedal 41-letni Tržačan. »Po 500 metrih vzpona sem šel naprej ter z rutino in izkušnjami zmagal. Včeraj sem treniral v blatu, in pokazalo se je, da mi je takšen trening koristil, ker so me noge lepo ubogale. To mi daje samozavest za nadaljevanje sezone, v katere prvi polovici je moj glavni cilj dober nastop na Banka Koper 1. Istrskem maratonu.«

Za Marcom je z 21-sekundno zamudo pritekel na cilj prvi od treh Gorenjcev, članov KGT Papež, Gregor Mlakar. Sledila sta mu mlajša klubska kolega Anže in Aleš Božič. Glede na to, da je to zimo imel težave s poškodbo, je bil Gregor na cilju zadovoljen. »Rezultatsko moram biti zadovoljen. To je začetek sezone, vsake stopničke so lepe, sploh pa na tak lep dan! Tri tedne sem miroval, ker sem padel na treningu in so mi šivali koleno. To mi je nekoliko prekrižalo načrte, a upam, da mi bo vseeno uspelo tisto, kar načrtujem. To je nastop na GM4O, rad pa bi se spet uvrstil v državno reprezentanco v gorskih tekih. Če se ne bom, pa ne bo nič hudega; važno je, da migamo.«

Organizator Miha Repič je bil s potekom prireditve zadovoljen. »Nekaj zmede smo imeli z rezultati, kar pa sem pričakoval, saj ne poznamo še vseh hakelcev organizacije, manjka naj izkušenj. Sem pa vesel, da smo progo pravilno označili in tekmovalni del izvedli dovolj dobro. Mi smo se potrudili. Upam, da so ljudje zadovoljni, da smo ustvarili dober vtis in da bo šel od nas dober glas. To je bil namen. Želim si, da goriški del hribov dobi svoj gorski tek.«

Vprašali smo ga, kako je prišlo do odločitve za pripravo teka. »Nisem se sam odločil. Ob meni je bil velik človek, ki me je uvedel v gorski tek, Viljem Lango. Pokazal mi je, kaj vse je mogoče doseči.  Zame so bili gorski tekači neke vrste norci, nekaj nemogočega, ta tek je bil samo za odštekane. Ko pa enkrat začutiš, da zmoreš tudi sam, ko iz hoje preideš v tek ... Motivacija je bila, ko me je 60 let star možak prepričljivo pustil zadaj na hribu; in njegove zgodbe, kako je tekel ultramaratone, gorske maratone, kako je grizel. Vse to je vplivalo name, da sem se odločil teči GM4O, kar je bilo zame nekaj norega. Navdušenje se je nadaljevalo in rekla sva si: zakaj pa ne Sabotin? Tu ni nobenega takega teka, v februarju ali marcu se zna zgoditi čudovito vreme, pa tudi sicer Sabotin ni blaten, tu je kamenje. Če bi v začetku vedel, kaj vse to terja od človeka, bi morda rekel hvale ne, tako pa se spet vidimo prihodnje leto.«

 

Izidi

Absolutno, moški:

  1. Marco Moretton 25.14
  2. Gregor Mlakar (KGT Papež) 25.35
  3. Anže Božič (KGT Papež) 26.11

Ženske:

  1. Jana Bratina (ŠD Nanos Podnanos) 29.37
  2. Ana Čufer (PGT) 30.25
  3. Ana Vršič (DLT Filipides) 32.55

Zmagovalci po kategorijah:

Mlakar

Moretton

Stanko Čufer (27.20)

Bratina

Marta Šorli (35.19)

Vsi izidi so na povezavah: http://www.primorskigorskiteki.si/images/rezultati_tekov/teki_2014/R_Sabotin_S2014.pdf

http://www.tekaskiforum.net/viewtopic.php?p=321518

 

sab-trije-500

Tržačan Marco Moretton ter Ajdovca Jana Bratina in Aleš Štor (z desne)

 

sab-med-500

Izvirni pokali vrh Sabotina.

 

sab-jarek-500

Gorski tek na Sabotin je tek z zgodbo.

 

sab-kgt-500

Trojica iz KGT Papež (Anže Božič, Gregor Mlakar, Aleš Božič – z leve) je prevzela medalje, namenjene najboljšim v najmlajši kategoriji.

 

sab-miha-500

Miha Repič pred tekmo pojasnjuje, kako je speljana proga. Prvih 1800 metrov je ravnine, sledi vzpon po mulatjeri, ki se proti vrhu zaostri v plezanje prek skal, na koncu pa proga odpelje skozi v skalo izdolbene kaverne in strelski jarek.

 

Fotogalerija 1 je na povezavi: https://plus.google.com/photos/111293483811527984814/albums/5983961467590692801

 

Fotogalerija 2 je na povezavi: https://plus.google.com/photos/103862101339423963519/albums/5984324414149830369

 

Video je na povezavi: http://www.youtube.com/watch?v=474drc-jGTk&feature=youtu.be

 

VJ

 

 







 

 

 

8. Kamenjski kros

KAMNJE

16 02
 2014

Kamenjci so bili s svojim krosom na vrsti že v januarju, pa jim je načrte prekrižala muhasta zima. Zaradi nalivov so tek prestavili na 16. februar, ko so jim oblaki grozili, vendar krosa niso ogrozili. So pa nekoliko zmanjšali udeležbo – v Kamnjah smo našteli 71 tekačev. Presenetljivo je bilo med njimi največ Istranov, 16, ŠD Nanos je pripeljal 14 tekmovalcev, in niti tokrat nismo pogrešali Bovčanov, teklo je 13 članov njihovega tekaškega društva, aktualnega ekipnega prvaka mladinskih tekov PPT.

Sprva je še rosilo, a več je bilo na startu tekačev, manj je bilo kapelj, temna gmota oblakov pa je le nekaj sto metrov stran ves čas ovijala Čaven. Proti koncu tekmovalnega sporeda je posijalo celo sonce. Dež prejšnjih dni je poskrbel za blato, brez katerega si zimskih krosov skorajda ne znamo predstavljati, a vse v okviru normalnega. Povezovalec prireditve Peter Vodopivec je imel enega svojih boljših nastopov, v domačem jeziku je trosil zgodbice in spravljal prisotne v smeh.  Okrepčila ni manjkalo, domače žene in dekleta so napekle odlično pecivo, čaj pa je bil, kot da bi ga skuhali v kakšni visokogorski koči.

Prva zmagovalka je bila Miša Sardoč, letnik 2007, premagala je celo fanta, priborila si je že skupno zmago te zime. Izjave po prihodu na cilj že dolgo ni več težava. »Na progi je bilo fajn, blato me ni motilo. Ponavadi so fantje hitrejši, ampak sem kar šla in zmagala. Treniram takrat, ko imam trening, enkrat na teden,« je povedala za LT.

V letniku 2005 je bil najhitrejši Tomi Bajc. Pozna se mu, da resno trenira, s tretjo zmago na treh krosih je tudi on že prvak. Povedal je: »Zadnje čase precej treniram, štirikrat na teden po kakšne tri kilometre. Današnja zmaga mi je še najbolj všeč od vseh, ker je bila konkurenca res težka.«

Andrej Skočir, letnik 2003, je z zmago branil barve AD Posočje, ki mu v zadnjem času nekoliko pohaja sapa. »Sem kar dobro treniral. Na treningu tečem tudi na en kilometer, moj najdaljši tek pa je bil 12-kilometrski, na atletskih pripravah v Bohinjski Bistrici. Dvakrat smo tekli okrog Bohinjskega jezera in potem še malo. Danes je nekoliko drselo zaradi blata, a ni bilo kaj hudo.«

Koprčan Gregor Antonaz, letnik 2001, je po trdem boju moral priznati premoč Bovčana Saša Zorča, s tremi zmagami že prvaka te zime. Od njega smo izvedeli, da se da z dobro organizacijo in veliko volje v življenju početi marsikaj. »Tek treniram trikrat na teden. Saj bi lahko vsak dan, a bi bilo malo prehudo. Poleg tega še surfam, lovim ribe, se ukvarjam z modelarstvom ... Ocene so v redu, petke in štirke. Tek treniram že pet let, od drugega razreda. Sem dolgoprogaš, rad tečem na krosih, moj največji dosežek je tretje mesto na APS na 600 metrov.«

Dve od štirih zmag TD Bovec v mlajših konkurencah sta si priborila Žiga Kravanja in Enej Kovač, letnika 2000 in 1998, ki sta morala za to premagati odlična Postojnčana Jako Gržeta in Klemna Vilharja. Čeprav v posameznih letnikih ni bilo veliko tekmovalcev, pa so tisti, ki so prišli v Kamnje, pokazali, da so iz pravega testa.

Med odraslimi je pozornost pritegoval veteran Benedikt Ličen iz kluba Bosopoet. Dva kroga je tekel obut, v tretjega pa je stekel bos. »Vpisal sem se kot član kluba Bosopoet, pa sem si rekel: morajo tudi podplati bosi pet! Res je hladno in se drsi, a sem prva dva kroga tekel skoraj v gojzerjih, tako da sem si dodobra ogrel noge. Poskus je uspel, morda bom pa res na Banka Koper 1. Istrskem maratonu tekel bos. Bomo videli.«

Veterani in članice so tekli tri kroge, dolge dva kilometra. Organizatorji so traso speljali tako, da se je gledalcem, zbranim okrog mogočnega hrasta na začetku Kamenj, odpiral pogled na skoraj celotno progo, speljano po tamkajšnjem amfiteatru pot Čavnom in Malo goro. Zelo zanimivo je bilo spremljati boj Klavdija Torkarja, Ivana Sokola in njunega starejšega kolega Stanka Čuferja za zmago. Najmočnejši je bil Klavdij, a pot do zmage ni bila niti najmanj preprosta. Naj jo opiše: »Tekel sem na prvem mestu in v prvem krogu zgrešil progo. Ustavil sem se in Sokol je šel naprej. Čez 300 metrov sem spet zgrešil in moral sem se vračati kakšnih sto metrov. Potem pa se je začel lov na ubežnike, prisiljen sem bil iti na polno. V sebi imam še vedno tisto trmo, da stisnem, tudi če ne morem. Podobne zmage že dolgo ni bilo, če se prav spomnim, sem podobno zmago na krosu zabeležil pred desetimi leti v Italiji.«

Med članicami je zmagala Petra Tratnik. Povedala je: »Fajn mi je šlo, nisem pričakovala, da bo tako, ker je bila proga mokra in blatna. To zimo sem nekaj delala na dolžini, drugače pa sem danes še kar zmatrana, ker smo včeraj ves dan smučali.«

V najmočnejši konkurenci, med člani, ki so tekli štiri kroge (8000 metrov), je slavil njen brat Marko. Večino časa so v prvi skupini tekli Marko, Tomaž Ferjančič in Nejc Lokar, gledalci pa so ugibali, kdo bo na koncu najmočnejši. Glede na to, da vzponi in spusti najbolj ležijo reprezentantu v gorskem teku Tratniku, so imeli prav tisti, ki so stavili nanj. »Ušel sem v spustu, tam sem najmočnejši,« je po zmagi povedal Marko, ki je potegnil takoj na začetku četrtega kroga, nato pa prednost nekaj deset metrov pred Nejcem brez težav ohranjal do konca.

Za Primorci, kamor po novem štejemo tudi donedavnega Gorenjca Boruta Malavašiča, tokrat drugega med mlajšimi veterani, je v tej konkurenci na tretje mesto prišel Ljubljančan Boris Peček, ki se zjutraj ni ustrašil napovedi dežja. Povedal je: »Prejšnje leto sem bil poškodovan, zato sem se danes odločil opraviti test, da vem, kako naj se pripravim na sezono 2014. Malo sem okleval, bil je napovedan dež, zdaj pa je še celo prevroče. Malo bom moral narediti še na hitrostni vzdržljivosti in taktiki; danes sem začel prehitro. Organizacija je super. Rad tečem v naravi, edino blato bi lahko izvozili kam drugam:«

Borisova someščanka, mlajša veteranka Metka Kenda, je bila brez konkurence, osvojila je zlato medaljo, poleg tega pa so jo organizatorji za njeno vztrajnost nagradili še s posebnim pokalom, ki ji ga je izročil Anton Kreševec.

 

Zmagovalci krosa:

Fantje 2007 in mlajši:

Matevž Maver (AK Pivka)

Dekleta 2007 in mlajše:

Miša Sardoč (ŠD Nanos)

Fantje 2005-2006:

Tomi Bajc (ŠD Zdic)

Dekleta 2005-2006:

Julija Kuzmin Delgiusto (AD Piran)

Fantje 2003-2004:

Andrej Skočir (AD Posočje)

Dekleta 2003-2004:

Ema Rodman (ŠD Nanos)

Fantje 2001-2002:

Sašo Zorč (TD Bovec)

Dekleta 2001-2002:

Barbi Melihen (TD Bovec)

Fantje 1999-2000:

Žiga Kravanja (TD Bovec)

Dekleta 1999-2000:

Urška Arzenšek (AD Kladivar)

Mladinci 1995-1998:

Enej Kovač (TD Bovec)

Mladinke 1995-1998:

Niki Kmetec (AK Koper)

Člani 1979-1994:

Marko Tratnik (ŠD Nanos)

Članice 1979-1994:

Petra Tratnik (ŠD Nanos)

Mlajši veterani 1969-1978:

Tomaž Ferjančič (ŠD Nanos)

Mlajše veteranke 1969-1978:

Metka Kenda

Veterani 1959-1968:

Klavdij Torkar (ŠD Nanos)

Veteranke 1959-1968:

Lucia Galuzzi (AD Nova Aurora)

Starejši veterani 1958 in starejši:

Stanko Čufer (PGT)

Starejše veteranke 1958 in starejše:

Stanka Batagelj (Tekači Vipavske doline)

 

Vsi izidi so na povezavi

http://www.filipides.net/images/stories/8.kamenjski_kros_skupni_rezultati.pdf.

 

kam-start-500

Start ene od mlajših tekmovalnih skupin.

 

kam-navijanje-500

Navijači so kolege na progi spodbujali na vso moč.

 

kam-zorc-400

Sašo Zorč gre zmagi naproti.

 

kam-zmeda-500

Na progi je bilo nekaj zmede. Klavdij Torkar je levo v ospredju.

 

kam-bene-400

Benedikt Ličen je zadnji krog odtekel bos.

 

kam-petra-400

Najhitrejša med ženskami je bila Petra Tratnik.

 

kam-tema-400

Marko Tratnhik je osvetljen s soncem, Čaven v ozadju pa je zavit v temne oblake.

 

kam-boris-500

Boris Peček prihaja v cilj.

 

Fotogalerija je na povezavi

https://plus.google.com/photos/103862101339423963519/albums/5981097620331526273.

 

VJ

 

 









 

 

 

Šmarski kros stiplčezbale

ŠMARJE PRI SEŽANI

02 02
 2014

Na delčku Slovenije, ki ga ni uklenil žled, sredi Krasa, so v nedeljo, 2. februarja, izpeljali drugi primorski zimski kros. Organizatorji iz vasi Šmarje pri Sežani, s Stojanom Rodico na čelu, so z velikim trudom spravili pod streho svoj prvi kros, ki je prinesel nekaj dobrodošlih novosti, pohvalo pa si zaslužijo tudi tekači. Bilo jih je 65, Tomi Bajc je prišel celo iz Krškega, iz Bovca pa je svojo ekipo Vasja Vitez pripeljal z avtobusom. Druga najštevilnejša je bila ekipa Nanosa.

Najmlajši so začeli v dežju, kombiniranem z mrazom (dve stopinji nad ničlo). Jan Franc Kopatin je po zmagi povedal: »Malokrat sem tekel v takšnih razmerah, tako me ni zeblo še nikoli. Bilo je težko, zeblo me je v prste, ker sem bil brez rokavic.« Starejši od bratov Kopatin, ki sta oba lansko sezono PPT končala z maksimalnim izkupičkom točk, je tekel tudi v Vrtojbi in ne namerava izpustiti niti preostalih krosov v Batujah in Kamnjah.

Janova vrstnica Lana Rogič iz Kopra ni bila navdušena nad razmerami na progi (»proga je bila mokra in težka«), a je to povedala z nasmehom na obrazu. AD Nova Aurora je bila med številnejšimi ekipami.

Trinajstletni Matic Berginc z Livka premore veliko energije, tako da intenzivno ukvarjanje s športom uspeva usklajevati s šolskimi obveznostmi. Kljub temu, da je državni prvak v štirikrosu, kolo ni na prvem mestu – tam ostaja atletika, »kolesarstvo pa je zdraven«. Kolesarjenje zahteva precej več denarja kot tek, Matic pa si je denar za nakup kolesa prislužil s pridnimi rokami in ne obremenjuje družinskega proračuna. Seveda niti on ni pretirano hvalil razmer na progi: »Danes je bilo težko, na progi je bilo blato, bilo je mrzlo, pa še veter je pihal.«

Ko je mladina opravila s svojimi nastopi ter so v šotoru najboljši med njimi prejeli medalje in darila, so prišli na vrsto odrasli. Dež se je ustavil, dvokilometrska proga, ki so jo morali preteči dvakrat, trikrat ali štirikrat (člani), pa se je kljub blatu izkazala. Borut Malavašič, drugi med mlajšimi veterani, sicer tudi tekaški trener, je bil nad njo navdušen in je prispeval še delček zanimivosti: »Kje je Slovenija, kje so naši tekači, slovenski reprezentanti, gorski tekači, maratonci, polmaratonci? Tukaj so odlične razmere, to je prava kros proga, taka, ki bi lahko sprejela tekmovanja najvišje ravni. Škoda, da vseh naštetih ni bilo tukaj. Hvala organizatorjem, ker so upoštevali moj nasvet in na člansko progo postavili dve prepreki (bale sena, op. a.). To je zdaj prav angleška kros proga!«  In ta »angleška« proga je takoj dobila tudi svoje slovensko ime: stiplčezbale.

Članski in tek mlajših veteranov, zadnji na šmarskem sporedu, je ponudil dvoboj dveh generacij, ki sta ju zastopala veteran Tomaž Ferjančič, sveži prvak PPT,  in prihajajoča zvezda Nejc Lokar. Nejc je bil vseskozi spredaj, Tomaž pa mu je sledil na razdalji nekaj korakov. Tako se je izteklo tudi na cilju, na vprašanje, zakaj ni bilo finiša, pa je Tomaž odgovoril: »Zadnji krog me je mikalo, da bi šel naprej, pa sem si rekel: pusti, itak v šprintu nimam možnosti. Če bi potegnil na sredini, ko sem imel še precej moči, bi morda bilo drugače ... Rekel sem si: prvi ali drugi, saj je vse naše.« Pri tem je verjetno mislil na klubsko pripadnost Nejca, ki je na listi izidov sicer vpisan kot član ŠD Slano blato, oblečen pa je bil v Nanosovo majico, tako kot Tomaž. Nejc bi v podnanoškem društvu imel večje možnosti za napredovanje ...

Zmagovalec pa je komentiral: »Tomaž je verjetno šel bolj taktično, jaz pa tako, kot znam, v enakomernem tempu.« Bale na progi so ta njegov tempo nekoliko načele (»moral si poštudirati, s katero nogo boš šel naprej, tega nisem vajen«), Tomaž pa je bil navdušen: »Odlično, lahko bi bili še kakšni dve.«

Maja Škrlj iz Divače je v Šmarjah odtekla svojo prvo tekaško tekmo. Najbrž je temu botrovalo dejstvo, da je bil njen fant iz Šmarij redar ob progi – tako je pazil malo na tekače, malo na lepotičko Majo. Novinka je za LT povedala: »Na progi je bilo malo blata, a je bilo v redu. Mraza ni bilo čutiti. Lahko bi šla še en krog, ampak punce ne morejo, štirje krogi so samo za fante. Komot bom šla še na kakšen kros, če bo družba.«

Udeležba je bila mednarodna, saj je v kategoriji veterank tekla Lucia Galuzzi iz Milj. »Zelo veliko blata je bilo, a sem zadovoljna. Močno je drselo, proga je bila razgibana, nenehno gor in dol. Za kros mi je povedala moje trenerka Daša iz Nove Aurore, to je bila moja druga tekma na Primorskem. Všeč mi je, mislim, da bom še prišla.«

V ženski konkurenci je bila premočna Ljubljančanka Mateja Adrović, pogosta udeleženka primorskih tekov. Delo z novim trenerjem Svetlanom Vujasinom prinaša sadove, na nedavnem dvoranskem DP je bila Mateja tretja. »Proga je bila odlična, čeprav zelo mokra. To je bil dober trening. Želela sem si biti skupaj z moškimi, nisem pa vedela, da bom na koncu prišla na cilj prva (hkrati so startali tudi veterani, op. a.). Vsekakor sem v dobri formi, hitrosti imam dovolj, manjka pa mi še malo baze, kilometrov.«

Za mikrofonom je zmrzoval Miloš Cotič, ki je obljubil, da bodo za prihodnji kros progo pokrili, domače žene in dekleta so napekle veliko peciva, ponudili so seveda čaj, ob njem pa tudi kuhano vino ... Kros je ob pregovorni trdoživosti predstavil tudi kraško gostoljubnost in dobro voljo.

Njegov motor Stojan Rodica si je na koncu oddahnil: »Izteklo se je super, glede na vreme, kajti padalo je vso noč in ves dopoldan, tako da je dodobra namočilo progo. Ponoči je trgalo trakove, da smo jih morali zjutraj ponovno vezati. Upam, da bomo prihodnje leto kros spet organizirali in da bomo imeli več sreče z vremenom. Zahvaljujem se vsem fantom in dekletom, ki so pomagali, kapo dol sovaščanom in tekmovalcem, ki so prišli v tem vremenu. Vsaka jim čast!«

Zmagovalci krosa:

Fantje 2007 in mlajši:

Mark Žgur (ŠD Nanos)

Dekleta 2007 in mlajše:

Miša Sardoč (Vipava)

Fantje 2005-2006:

Tomi Bajc (Hop2 Krško)

Dekleta 2005-2006:

Nina Uljan (Ilirska Bistrica)

Fantje 2003-2004:

Jan Franc Kopatin (ŠD Nanos)

Dekleta 2003-2004:

Lana Rogič (AK Koper)

Fantje 2001-2002:

Sašo Zorč (TD Bovec)

Dekleta 2001-2002:

Zarja Kravanja (TD Bovec)

Fantje 1999-2000:

Žiga Kravanja (TD Bovec)

Dekleta 1999-2000:

Tanja Žgajnar (TD Bovec)

Mladinke 1995-1998:

Ana Čufer TD Burja)

Člani 1979-1994:

Nejc Lokar (ŠD Slano blato)

Članice 1979-1994:

Mateja Adrović (AD Kladivar)

Mlajši veterani 1969-1978:

Tomaž Ferjančič (ŠD Nanos)

Mlajše veteranke 1969-1978:

Roberta Kereki (TD Bovec)

Veterani 1959-1968:

Klavdij Torkar (ŠD Nanos)

Veteranke 1959-1968:

Lucia Galuzzi (AD Nova Aurora)

Starejši veterani 1958 in starejši:

Miro Vogrič (DLT Filipides)

Starejše veteranke 1958 in starejše:

Stanka Batagelj (Tekači Vipavske doline)

 

Vsi izidi so na povezavi

http://www.filipides.net/images/stories/Rezultati_1._Krosa_v_Smarjah_pri_Sezani.pdf

 

smkros-drevo-500

Mladina je svoje teke končala z obkroženjem drevesa.

 

smkros-copat-500

Stanko Čufer je obul copate z žeblji. Na progi je tekel kot po tirih, po lastni oceni je profitiral 15 sekund.

 

smkros-maja-400

Maja Škrlj je odlično prestala tekaški debi, osvojila je bronasto medaljo.

 

smkros-borut-500

Borut Malavašič je tako letel prek bal sena.

 

smkros-dva-500

Nejc Lokar je prednost pred Tomažem Ferjančičem ohranil do cilja.

 

Fotogalerija je na povezavi

https://plus.google.com/photos/103862101339423963519/albums/5975912378796515089

 

VJ

 

 

 






 

 

 

Tek na Sabotin

SOLKAN

01 02
 2014

Na seznamu letošnjih tekov pokala Primorski gorski teki se je znašel tudi 1. Tek na Sabotin, po poteh soške fronte. Premierna izvedba ne bo štela ne za udeležbo ne za točke PGT, če bo tek prestal presojo koordinatorjev tega pokala, pa se bo to zgodilo prihodnje leto.

Teka se je domislil Novogoričan Miha Repič, s predlogom, ki naj bi razgibal sicer vrhunsko kadrovsko zasedeno  novogoriško gorskotekaško sceno (ne pozabimo, da sta prvi imeni slovenskega gorskega teka, Mitja in Mateja Kosovelj, Novogoričana, ob njiju pa premora Goriška še nekaj odličnih gorskih tekačev), a brez gorskih tekov,  je prišel na sestanek organizatorjev tekov PGT, ko so snovali novo sezono . Njegov predlog, da organizira tek na Sabotin, priljubljeno planinsko točko nad Novo Gorico, je bil sprejet, kljub temu, da Repič takrat še ni prav dobro vedel, kako bo sestavil organizacijsko ekipo. A njegova pozitivna energija je prevladala in kmalu je dobil zavetje v DLT Filipides, zdaj formalnem organizatorju.

Tek bo začel serijo gorskih tekov letnika 2014 (prvi iz serije PGT 2014, na Tabor, je bil izveden že konec lanskega leta). Pripravili ga bodo 23. februarja, start je napovedan za 11. uro, prijave bodo začeli sprejemati ob 9.30. Startnina bo 10 evrov, kategorij bo manj kot v točkovanju PGT. Za prevoz  garderobe do vrha Sabotina bo poskrbljeno. Vsi tekači bodo prejeli spominek, najboljši še pokale in nagrade.

Proga je dolga 3,95 kilometra, vzpona je za 480 metrov. Start bo pod cestnim mostom prek Soče v Solkanu, trasa najprej vodi po makadamski kolesarski stezi ob Soči, po 1,8 kilometra zavije na kamnito mulatjero na severni strani Sabotina. Pri okrepčevalnici z vodo se bodo tekači usmerili na planinsko pot proti cilju, ki bo pri karavli pod vrhom. Tik pod vrhom bo proga vodila skozi kaverne, spomin na prvo svetovno vojno. Tekači bodo tekli tudi po strelskem jarku in pritekli na asfalt, ki jih bo po nekaj deset metrih pripeljal v cilj.

V primeru dežja bo dobro imeti obute ustrezne copate. Blata ne bo, težave utegne povzročati spolzko kamenje. Pri teku skozi kaverne bo treba paziti, saj je strop ponekod nižji od stojne višine (ne bo odveč  kapa).

Miho Repiča dobite na tel. št. 068/187-250 in na e-naslovu Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..

 

sabotin-cela-500

Proga Teka na Sabotin.

 

 sabotin-visinski-500

Višinski profil proge.

 

VJ

 

 



 

 

 

Goricatlon: tek je žlahten šport!

NOVA GORICA

28 12
 2013

Na novogoriških ulicah so zadnjo soboto v letu pripravili 12-urni dobrodelni štafetni tek. Udeležilo se ga je 28 ekip, pretekli so nekaj manj kot 3000 kilometrov, za Varstveno delovni center Nova Gorica so zbrali nekaj več kot 5000 evrov.

Ob letošnjem humanitarnem teku 10 krogov za 10 nasmehov, ki so ga člani društva Vztrajaj - Never Give Up v juniju pripravili v desetih slovenskih mestih, tudi v Novi Gorici, je Tomi Ilijaš, novogoriški poslovnež in ljubitelj teka, napovedal, da se bo lotil priprave podobnega teka, le da bodo tekle štafete, in ga izpeljal ob koncu leta. To se je tudi zgodilo, kljub temu, da je Tomi prezaposlen z izpeljavo zahtevnih projektov podjetja Arctur, kjer je direktor. Mesto vrtnic je tako zadnjo soboto v letu 2013 dobilo dobrodelno tekaško prireditev, ki naj bi postala tradicionalna. V središču ekipe organizatorjev sta bila Tomi, tokrat kot najbolj izpostavljen član novogoriškega Rotary kluba, in njegova žena Jana Kotar Ilijaš, predsednica Društva ljubiteljev teka Filipides. Rotarijancem in filipidesom so pomagali merilci Timinga Poljane, Radio Robin in podjetje Pro Akustik – ter prostovoljci, brez katerih bi prireditve ne bilo mogoče varno izpeljati.

Kaj je ideja Goricatlona? »To je dobrodelni 12-urni tek ekip. V vsaki ekipi je 12 tekačev, ki si vsako uro izmenjajo štafeto,« odgovarja Tomi. Ni pričakoval veliko ekip, vsaj za začetek ne, a se jih je prijavilo kar 28. Teh 12 ur dogajanja na 950-metrski krožni progi, speljani po praznično razgibanem mestu, in v startno-ciljnem prostoru ob stavbi občinske uprave, v za ta letni čas prijetnem vremenu, je bila najboljša možna promocija teka. Sodelovale so tako ekipe odličnih tekačev, izmed katerih moramo omeniti dvakratnega svetovnega prvaka v gorskem maratonu Mitjo Kosovelja in njegovo sestro Matejo, letošnjo zmagovalko svetovnega gorskotekaškega pokala, kot rekreativne ekipe tekačev-pohodnikov, invalidi na vozičkih, hitrohodec, reševalni psi s svojimi vodniki, otroci ...

Domača ultramaratonka Sonja Leskovar je bila edina tekačica v ekipi Manufaktura, v 12 urah je pretekla več kot 90 kilometrov. Aleksandra Fortin je šla na progo kar trikrat, nastopila je za dve ekipi (kar je skladno s pravili tega teka), tekačev z več nastopi pa je bilo še nekaj. Po dolgem času so Goričani lahko videli Mitjevega in Matejinega očeta Edvina spet teči; lahko so se na lastne oči prepričali o tem, od koga sta mlada šampiona dobila tekaške gene. Ekipa 28. december ni bila samo tekaško nadvse uspešna, s svojo sestavo (člani treh klubov) iz trikotnika Nova Gorica-Otlica-Vipava je izbrisala meje in tekmovalnost med klubi; padel je celo »resen« predlog, da se 28. december razglasi za državni tekaški praznik. VDC je sestavil kar štiri ekipe, njegova direktorica Tea Leban je s hojo pridno nabirala kroge.

Tek in misel, da je vredno tudi s tekaškimi copati na nogah prispevati za boljše življenje tistih, ki so imeli manj sreče v življenju, sta združila vrhunske šampione in popolne začetnike. Tek je tako postal žlahtna športna disciplina! Uspeva mu celo to, da si posamezniki na vso moč prizadevajo plačati več, in ne manj, kot je splošno življenjsko pravilo; tekači so namreč za vsak pretečen krog donirali 1, 3 ali 5 evrov (izbirali so med temi tremi možnostmi).

Štafetni tek je bil tekmovalen, na koncu so razglasili dvakrat po tri zmagovalne ekipe, posameznikov pa niso nagrajevali - šteli so samo ekipni dosežki. Najhitrejši so bili člani ŠD Podnanos – K2 Sport s 183 krogi. Vsak od tekačev kluba iz Podnanosa je v povprečju v eni uri pretekel več kot 15 kilometrov. S 169 krogi je bil drugi 28. december, FORTeam pa je nanizal 161 krogov. Pokale je najboljšim izročil župan Matej Arčon (mestna občina je pomagala tudi pri organizaciji). Predsednica Rotary kluba Valentina Pahor je s pokali nagradila ekipe, ki so zbrale največ donatorskega denarja. Zmagal je Arctur (655 evrov) pred Xlabom (474) in Suvel Športom (402).

Mateja Kosovelj je svoje vtise strnila v stavek: »Super prireditev, vesela sem, da sem lahko pomagala, pri tem pa še uživala!« Z njenimi besedami bi se strinjal marsikateri udeleženec Goricatlona.

Na vprašanje, kakšna je bilanca premiernega Goricatlona, Tomi Ilijaš odgovarja: »Bistveno nad pričakovanji. Na začetku smo pričakovali okrog 20 ekip, na koncu pa jih je bilo 28 s 300 tekači. Pretekli smo 3070 krogov, kar znese nekaj manj kot 3000 kilometrov, za VDC Nova Gorica smo zbrali za 4936 evrov donacij glede na pretečene kroge in še približno 200 evrov s prodajo spominkov in donacijami mimoidočih. Skupaj torej več kot 5000 evrov!«

Na tretje vprašanje Ljudstva tekačev, kako bo na zadnjo soboto 2014, pa Tomi ustreli: »100 ekip, 15.000 evrov zbranih donacij!«

 

gor-vozi-400

Sodelovali so tudi »tekači« na vozičkih.

 

gor-mitja-400

Svetovni prvak Mitja Kosovelj na dobrodelnem teku v domačem mestu ni manjkal.

 

gor-otrok-400

Mamica je najprej tekla sama, nato pa po progi popeljala še naraščaj.

 

gor-tomi-400

Tomi Ilijaš je med vsemi opravki utegnil tudi odteči nekaj krogov.

 

gor-tea-400

Direktorica VDC Tea Leban na progi.

 

gor-berto-400

Starosta goriških tekačev Albert Lazar je tekel za ekipo Delfin nezaustavljive Alijane Magajne.

 

gor-sonja-400

Sonja Leskovar je bila »one man band«. Dobila je posebno nagrado, maskoto VDC, muco.

 

gor-psi-500

Teka se je udeležilo tudi Društvo reševalnih psov Nova Gorica.

 

Podrobnosti so na povezavi.

Fotogalerija je na povezavi.

Video je na povezavi.

VJ

 

 

 

 

 

Kros in zaključek sezone PPT v Vrtojbi

VRTOJBA

15 12
 2013

V Vrtojbi so 15. decembra 2013 pripravili prvi primorski pokalni kros v tej zimi, 8. Kros po Vrtojbensko-Biljenskih gričih, teku pa je v tamkajšnji telovadnici sledila zaključna prireditev sezone PPT 2013. Zmagovalca v absolutni konkurenci sta letos Sergeja Lipušček in Tomaž Ferjančič. Gostja prireditve je bila ultramaratonka Sonja Leskovar.

Na krosu smo našteli 116 tekačev, največ je bilo članov TD Bovec in ŠD Nanos, kot je zadnja leta že običaj, so sodelovali Tržačani z ekipo Trieste Trasporti, doslej najštevilnejšo ekipo so v Vrtojbo poslali iz koprskega kluba Nova Aurora, pa tudi organizatorji, DLT Filipides, so ob organizacijskih opravkih spravili na progo kar nekaj svojih članov. Dan je bil sončen in topel, najlepši v vsej zgodovini vrtojbenskega krosa, tla niso bila preveč vlažna ... idealne razmere za uživaški tek.

Med članicami je bila najhitrejša Mateja Adrović, ki rada zahaja na Primorsko, in tudi tokrat je prišla z vso družino, med mlajšimi veterankami Helena Simčič, med veterankami Andreja Zrimšek Vrečar in med starejšimi veterankami Valda Dornik. Pri članih je slavil Anej Likar, pri mlajših veteranih Tomaž Ferjančič (najhitrejši na najdaljši, osemkilometrski progi), pri veteranih Klavdij Torkar, pri starejših veteranih pa Miro Vogrič.

Klavdij je svoj dvoboj z Mirom, s katerim sta kar nekaj časa tekla z ramo ob rami, opisal: »Vedel sem, da bo šel naprej, ker je bolje pripravljen. V dolino mu gre hitreje, ima daljše noge, v hrib pa sva bila izenačena.« Predsednika ŠD Nanos smo prosili za komentar sezone. »Sezona je bila zelo uspešna, zlasti v gorskih tekih, kjer smo med najboljšimi v državi, tretji ekipno v slovenskem pokalu. Zelo smo močni tudi v rekreativnih tekih, manjka pa nam še nekaj dobrih rezultatov na stadionu. Letos smo sprejeli nekaj novih članov, zdaj nas je približno 50 aktivnih, 30 odraslih in 20 otrok,« je povedal Klavdij, ki je še dodal, da za 7. januar v domači osnovni šoli v Podnanosu pripravljajo troboj šolarjev.

V sicer številčno skromni mladinski konkurenci je bil prepričljivo najhitrejši Francesco Nobili. Povedal je: »Trda je bila, na progi je veliko vzponov, a mi je uspelo. Tukaj sem tretje leto zapored, to je zdaj že tradicija.«

V svoji starostni skupini je zmagal Postojnčan Jaka Grže, drugouvrščeni med starejšimi dečki v letošnjem slovenskem gorskotekaškem pokalu. Strinjal se je, da so bili na valoviti progi gorski tekači v prednosti pred ravninskimi: »Tako je, imeli smo prednost, zlasti v zadnjem klancu pred ciljem. S sezono sem zadovoljen, naslednje leto pa se bom potrudil, da dosežem še kaj več.«

Ob progi je bil opazen Racz Kopany, sicer Madžar, član TD Bovec, ki tokrat zaradi prehlada ni tekel. Povedal nam je, da je s starši, ki so prišli v Slovenijo delat, prišel pred letom dni. Krasen in glasen boben, s katerim je spodbujal kolege iz ekipe, mu je naredil dedek. Racz ni samo tekač, je tudi odličen kajakaš.

Sledili sta razglasitvi najboljših v sezoni. Med šolarji so tokrat slavili člani TD Bovec pred TK Kobarid in AD Posočje iz Tolmina.

Za glasbeni del prireditve je poskrbel Marjan Uljan (Malibu), častna gostja pa je bila domača ultramaratonka Sonja Leskovar, ki je letos v desetih dneh tekaško objela Slovenijo (pretekla je skoraj 700 kilometrov) in pri tem vodila akcijo zbiranja humanitarne pomoči, v kateri se je nabralo nekaj več kot tisoč evrov. Sonja, v septembru osebnost Primorske v akciji Primorskih novic in Radia Koper, je povedala, da skupaj s trenerko Majo Dakskobler že načrtujeta nov podvig, podrobnosti katerega pa za zdaj še ostajajo skrivnost.

Med moškimi so bili na vrhu točkovne razpredelnice PPT 2013 Tomaž Ferjančič (ŠD Nanos, 315), Nejc Lokar (ŠD Slano blato Lokavec, 303) in Borut Albreht (AD Kladivar, 267), med ženskami pa Sergeja Lipušček (DLT Filipides, 360), Kristina Bele (AK Pivka, 300) in Monika Bajc (ŠD Nanos, 294).

Za Tomaža to ni prvi naslov, vendar še sam ne ve prav natanko, kateri že. Prišel je kar nekam nepričakovano. »Nisem računal, da bom šel na Štanjelski tek, potem pa sem doma še enkrat preračunal točke in ugotovil, da še lahko prehitim Lokarja. A imel sem tudi nekaj sreče. V prihodnji sezoni bom hodil samo na tiste teke, ki so mi posebej všeč, verjetno ne bom delal pokala. Šel bom malo naokoli, pohajat in tekmovat na Reko, v Podgorico z Veselkom in podobno,« je povedal.

Sergeja je profesorica matematike, in očitno po profesorsko raztresena, kajti ne spomni se, kateri naslov si je pravkar priborila. »Po mojem jih je že kar nekaj, štiri ali pet. Sploh ga nisem načrtovala, prvega teka se nisem niti udeležila, ker je bil tak sneg, da z avtom še izpred bloka nisem mogla. V tem pokalu bom še tekla, če bom le zdrava in brez poškodb. Moj cilj ne bo osvojitev prvega mesta, na teke pa bom hodila.«

Stanka Batagelj (Tekači Vipavske doline), letnik 1949, je bila letos najstarejša tekačica, a ji je uspelo osvojiti bron v svoji starostni kategoriji in izredno sedmo mesto v absolutni konkurenci. »Niti v sanjah tega nisem pričakovala. Uspeha sem zelo vesela. Sem ljubiteljica teka, tečem zato, da vidim, česa sem v teh letih sposobna. Veselim se tudi družbe v naši tekaški skupini, super smo!«

Koordinator PPT Marko Peric je ob koncu svojega prvega leta v tej vlogi komentiral: »Z veseljem ugotavljam, da je za nami še ena uspešna sezona. S tem trendom gremo naprej, tekačem bomo tudi v prihodnje skušali ponuditi kar največ. Prav vesel sem bil, ko smo na zadnjem letošnjem teku dosegli največjo udeležbo, 237 tekačev. Za prihodnje leto se širimo tudi na južno Primorsko. Sredi aprila bomo na Istrskem maratonu, dodali bomo nov idrijski tek, stadionski tek na 5000 m pa se seli iz Nove Gorice v Koper.«

Za konec prireditve so razrezali torto, posvečeno 80. rojstnemu dnevu najstarejšega tekača na PPT Fabia Ivančiča. Torto je pripravila Valda Dornik in izginila je v rekordno kratkem času. Fabio se je zahvalil za pozornost in med drugim povedal: »Eni pravijo, da sem kot ferari. Ampak moja žena se s tem ne strinja.«

Zmagovalci krosa:

Fantje 2007 in mlajši:

Matevž Maver (AK Pivka)

Dekleta 2007 in mlajše:

Miša Sardoč (Vipava)

Fantje 2005-2006:

Tomi Bajc (Hop2 Krško)

Dekleta 2005-2006:

Lana Kokotec (AK Piran)

Fantje 2003-2004:

Andrej Skočir (AD Posočje)

Dekleta 2003-2004:

Tia Žagar (TD Bovec)

Fantje 2001-2002:

Sašo Zorč (TD Bovec)

Dekleta 2001-2002:

Alessia Glavina (Trieste Trasporti)

Fantje 1999-2000:

Jaka Grže (AK Postojna)

Dekleta 1999-2000:

Urška Arzenšek (AD Kladivar)

Mladinci 1995-1998:

Francesco Nobili (Trieste Trasporti)

Mladinke 1995-1998:

Niki Kmetec (AK Nova Aurora)

Člani 1979-1994:

Anej Likar (AK Gorica)

Članice 1979-1994:

Mateja Adrović (AD Kladivar)

Mlajši veterani 1969-1978:

Tomaž Ferjančič (ŠD Nanos)

Mlajše veteranke 1969-1978:

Helena Simčič (DLT Filipides)

Veterani 1959-1968:

Klavdij Torkar (ŠD Nanos)

Veteranke 1959-1968:

Andreja Zrimšek Vrečar (TK Šmarnogorska naveza)

Starejši veterani 1958 in starejši:

Miro Vogrič (DLT Filipides)

Starejše veteranke 1958 in starejše:

Valda Dornik (DLT Filipides)

 

Vsi izidi krosa so na povezavi.

Vsi izidi skupnega točkovanja sezone PPT so na povezavi.

vrt-jaka-500

Jaka Grže v vodstvu, ki ga ni izpusti do cilja.

 

vrt-borben-500

Mladi tekači so se srčno borili drug z drugim in s sekundami.

 

vrt-borbena-500

Na progi ni bilo popuščanja.

 

vrt-solarji-500

Stopničke za ekipno uvrstitev šolarjev so napolnili člani posoških ekip.

 

vrt-veter-500

Tako so se na progo podale ženske v družbi dveh starejših veteranskih kategorij. V ospredju so Klavdij Torkar, Mateja Adrović in Miro Vogrič (z leve).

 

vrt-boben-400

Racz Kopany je klubske kolege spodbujal z dedkovim bobnom.

 

vrt-ita-500

Francesco Nobili (v ospredju) je bil premočni zmagovalec v mladinski konkurenci.

 

vrt-licen-500

Benedikt Ličen (desno) se je med tekom sezul in na cilj pritekel bosopet, tako kot narekuje njegova klubska oznaka Bosopoet.

 

Fotogalerije s krosa so na povezavi1 in povezavi2.

Fotogaleriji z zaključne prireditve sta na povezavi1 in povezavi2.

Video je na povezavi.

VJ

 

 

 

 

 

5. Gorski tek na Tabor in zaključek 14. sezone Primorskih gorskih tekov

GABERJE

08 12
 2013

Tekaško društvo Burja iz Vipave je v Gaberjah pri Ajdovščini v nedeljo, 8. decembra 2013, zaokrožilo sezono PGT. S petim tekom na Tabor se je začela nova sezona PGT, po teku pa je vodstvo PGT pripravilo zaključno prireditev, na kateri so najboljši v letošnjem letu prejeli nagrade in priznanja.

4800 metrov dolga proga s 365 metri vzponov in 118 metri spustov je bila lepa priložnost, da tekači po krajšem premoru spet preverijo svojo pripravljenost. Zmagovalca sta bila ista kot na koncu sezone 2013, Jana Bratina in Simon Alič. Drugi mesti sta osvojila Ana Čufer in Jošt Lapajne, na tretjo stopničko pa sta se povzpela Anej Likar in Urša Trobec.

Simon je za LT komentiral: »Malo preveč sem se oblekel, je kar toplo za tek. V prvem krogu in do cerkve smo šli počasi skupaj, potem pa sem šel naprej in na koncu še malo pritisnil.« Sad takšne taktike je bil nov rekord proge na Tabor.

Jana pa je povedala: »Prišla sem teč čisto sproščeno, brez posebnih pričakovanj. Imela sem tekmovalno pavzo, danes sem tekla prvič po treh, štirih tednih – a v tem času vseeno nisem bila pasivna. Izkazalo se je, da je še nekaj ostalo.«

Teka se je udeležilo 77 tekmovalcev, ki so se po teku lahko udeležili zaključne prireditve sezone PGT 2013. Pripravilo jo je vodstvo PGT, tudi tokrat je koordinator tekov Klavdij Čendak s humorjem začinil podelitev. Prireditve so se poleg najboljših v svojih kategorijah udeležili tudi nekateri izmed organizatorjev tekov, med njimi tudi Jožko Dakskobler, vodja podbrškega gorskega maratona. Povedal je, da bodo spet kandidirali za pripravo svetovnega prvenstva v gorskem maratonu, v letu 2017.

V ženski konkurenci je prvo mesto že v prvi sezoni rednega nastopanja v PGT osvojila Jana Bratina. »Zelo sem zadovoljna, nisem si mislila, da mi bo tako uspelo. Prišla sem na prvo tekmo in vzela stalno startno številko. Imela sem več časa, teke pa sem izkoristila za trening pred glavno tekmo sezone, GM4O. Žal sem zato zamudila nekaj tekem slovenskega pokala; naredila sem samo tri, a je bilo dovolj za skupno tretje mesto med članicami. Ob odsotnosti številnih tekačic zaradi poškodb sem prišla v reprezentanco, kar bi mi sicer zelo težko uspelo. V prihodnji sezoni bom še prihajala, toda toliko tekov gotovo ne bom tekla, moj glavni cilj bo namreč slovenski pokal, primorske tekme bom vzela za trening. Glavni konkurentki sta Mihaela in Urša, zdaj pa se bo treba paziti tudi Ane,« je dejala. Primorske tekme so ji všeč, do njih ni daleč, pogreša pa nekaj raznovrstnosti. »Zdaj jih je veliko podobnih s položnim klancem, polurnih vzponov, premalo pa je daljših, bolj razgibanih, z več spusti.«

Simon pa je ponovil, da se zelo rad udeležuje tekem PGT. Udeležbe na tekmah ne načrtuje vnaprej, tako da zmaga v skupnem seštevke vedno pride spontano. Zmagovalca sta si po tradiciji izmenjala nekaj vprašanj, tako da sta razkrila tudi del svojih načrtov za leto 2014.

Pokala za drugi mesti sta prejela Jošt Lapajne, ki je prav tako prvič odtekel sezono PGT, in redna udeleženka primorskih tekov Mihaela Tušar. Jošt je za Ljudstvo tekačev povedal: »Zelo lepo je bilo sodelovati v primorskem gorskem pokalu. V prihodnje se bom tekem udeleževal le, če bo čas dopuščal. V naslednji sezoni sta mi cilja čim višja uvrstitev v slovenskem pokalu, kjer želim napredovati med člani, in gotovo kakšna tekma v tujini.«

Četrto mesto pri dekletih je za nekaj točk zgrešila članica TD Burje Ana Čufer, ki pa je bila na Taboru odlična druga, za Jano je zaostala le nekaj sekund. Na tretjo stopničko v skupni razvrstitvi bi pri moških morala stopiti Andrej Lindič (Tekač.si) in Danijel Vinčec (ŠD 3šport), ki sta osvojila enako število točk, oba pa sta odtekla deset tekov. Kot da si ne bi hotela biti preveč v napoto, sta oba izpustila tako tek kot podelitev. Danijel se je na tretjo stopničko povzpel s serijo petih tekov ob koncu sezone, Andrej pa je izpustil zadnje tri teke, tako da smo ga v eni prejšnjih reportaž neupravičeno že izločili iz boja za vrh (za kar se mu opravičujemo). Tretje mesto v ženski konkurenci je osvojila Urša Trobec.

Pogoj udeležbe (najmanj osem odtečenih tekov) je letos izpolnilo 65 gorskih tekačev, največ doslej. Zato nameravajo organizatorji pogoj zaostriti, v prihodnjem letu bo treba za pridobitev nagrade in priznanja odteči devet tekov, vendar pa bodo nagrade še bogatejše kot letos, je obljubil koordinator PGT Klavdij Čendak. Pri moških sta največ tekov vpisala Slavko Prezelj in Simon Drole, po 16, med ženskami pa je največkrat tekla Rada Milič, dvanajstkrat.

Najboljši tekmovalci v kategorijah so prejeli pokale in nagrade. Po tradiciji je sledil še sladki zaključek s torto. Vsem tekmovalcem ekipa LT čestita za odtečene kilometre v pretekli sezoni ter jim želi obilo uspehov in užitkov tudi v prihajajoči sezoni!

Skupno točkovanje 2013 je na povezavi.

Izidi 5. Teka na Tabor:

Absolutno moški:

  1. Simon Alič (ŠD Nanos) 22:43
  2. Jošt Lapajne (KGT Papež) 23:25
  3. Anej Likar (AK Gorica) 24:28

Absolutno ženske:

  1. Jana Bratina (Ad-venture.si) 27:24
  2. Ana Čufer (TD Burja Vipava) 27:45
  3. Urša Trobec (ŠD Setnik) 28:58

Zmagovalci po kategorijah:

  • M 1989 in mlajši: Jošt Lapajne
  • M 1988-1979: Mitja Gleščič (DLT Filipides)
  • M 1978-1971: Simon Alič (ŠD Nanos)
  • M 1970-1963: Andrej Kutin (ŠD Boka-Žaga)
  • M 1962-1955: Stanko Čufer (Dobravlje)
  • M 1954 in starejši: Boris Žigon (DLT Filipides)
  • Ž 1989 in mlajše: Ana Čufer (TD Burja)
  • Ž 1988-1979: Jana Bratina (Ad-venture.si)
  • Ž 1978-1969: Darja Jejčič (TD Burja)
  • Ž 1968-1959: Urša Trobec (ŠD Setnik)
  • Ž 1958 in starejše: Rada Milič (ŠD Kraški tekači)

 

gab-ursa-500

Urša Trobec in Mihaela Tušar sta se nečemu nasmejali do solz.

 

gab-bozicek-400

Božička je na tek povabila Milojka Klobas.

 

gab-klemen-500

Med 77 gorskimi tekači in tekačicami je bilo tokrat videti kar nekaj novih obrazov. Klementina Lemut (št. 25) je bila zelo hitra.

 

gab-jana-500

Jana Bratina in Danilo Pudgar na cilju.

 

gab-tomaz-400

Tomaž Štenkler, šef teka na Črno prst, se je tokrat preizkusil kot tekač.

 

gab-najboljsi-500

Najboljši v skupnem seštevku PGT 2013. Igor Reščič (desno) nadomešča odsotnega Danijela Vinčeca, manjka pa tudi Andrej Lindič.

 

gab-torta-400

Jana in Simon sta na koncu razrezala torto.

 

Fotogalerija je na povezavi.

Video je na povezavi.

 

Matej Curk, VJ

 

 

 

 

 

 

14. Štanjelski tek

ŠTANJEL

07 12
 2013

Zadnji od letošnjih tekov pokala PPT, 14. Štanjelski tek, je razrešil še zadnje dileme okrog uvrstitev na lestvicah sezone. Tomaž Ferjančič si je z drugim mestom priboril skupno zmago in se pridružil Sergeji Lipušček, ki si je nov naslov priborila že pred časom. V prelepem poznojesenskem dnevu je teklo 236 tekačev, kar je nov rekord, organizator, ŠK društvo Hruševica, pa je tudi tokrat vse izpeljal brez napake. Zmagovalca sta bila Ljubljančan Peter Kastelic in Batujka Lucija Krkoč.

Letošnja proga je bila v predzadnjem kilometru spremenjena in za nekaj sto metrov daljša (9 km, 120 m vzponov). Miro Vogrič je že na ogrevanju povedal, da je sprememba prispevala k dodatni privlačnosti proge, na tekmi pa je to podkrepil z uvrstitvijo na peto mesto, v družbi veliko mlajših tekmecev.

Tudi Petru, športnemu novinarju, do nedavnega specialistu za srednje proge, ki pa je v Ljubljani odtekel svoj prvi maraton, se je proga zdela »super«, tako kot vreme, potem ko »prideš iz meglene Ljubljane z minus pet na plus sedem«. Na Kras je prišel skupaj s prijatelji in si z zmago prislužil posebno pesmico. »Po maratonu sem počival in danes sem se kar utrudil. V klanec mi je šlo težko, na ravnini pa sem prišel k sebi. Računal sem, da bo Tomaž na koncu psihološko podlegel – in je res.« Zmagovalec in njegov ducat članov ŠD Gibit so popestrili dogajanje v Štanjelu, za prihodnje leto pa napovedali še bolj množičen prihod.

Tomaž je izid pokomentiral iz svojega zornega kota: »Vedel sem, da nimam možnosti v šprintu, čeprav sem bil 500 metrov pred ciljem še spredaj. A potem se je začel Petrov znameniti šprint. Morda bi bilo drugače, če bi pri Kobjeglavi v hrib še malo bolj stopnjeval in povečal prednost ...« Vendar se ni obremenjeval z obžalovanjem, veselil se je novega skupnega naslova.

Marko Tratnik je končal na tretjem mestu, po prihodu na cilj pa si je z olajšanjem sezul copate in osvobodil trpeči palec brez nohta, davek ljubljanskemu maratonu.

V ženski konkurenci je zmagovalka Lucija, ki po poškodbi spet trenira, povedala: »Tekma mi je služila kot trening. Nisem več vajena teči s konkurenco in sem se morala kar potruditi. Sem super zadovoljna, tudi s časom, čeprav noga še malo boli.«

Druga je bila Gorenjka Petra Race, tretja pa še ena rekonvalescentka, Aleksandra Fortin: »Od junija se lovim s poškodbami (tetiva in mišica), nimam nobenih treningov hitrosti. Upam, da mi bo zdaj uspevalo trenirati brez bolečin, na vrsti so počasni teki z nabiranjem kilometrov. Današnji dan je tako lep, v Štanjel pa sem prišla na trening.«

S primorskega severa je prišla na Kras skupinica tekačic, recimo jim kar »buške čeče«, bovška dekleta. Če smo si prav zabeležili njihova imena, so to Maja Kokove Hrovat, Roberta Kereki, Greti Gaberšček in Barbara Černuta. Prav vse so se na progi potrudile, ko se je le dalo (zaradi različnih prihodov v cilj jih fotoreporter ni uspel zbrati na kup). S tistega konca je tudi ena najbolj tekaških primorskih družin, Tia, Tina, Nejc in Boštjan, ki slišijo na priimek Žagar oz. Fratina Žagar. Oni so tekli v parih, dekleti skupaj in fanta skupaj.

Kraševec Stojan Rodica je ravno na dan teka praznoval rojstni dan. »Rojstni dan in ta tek sta se prvič poklopila. Malo je sicer nerodno, ker je danes štanjelski tek, jutri gremo v Gaberje, treba pa bo še praznovati, bo naporno, da bom preživel. No, res bi bilo dobro, če se oba teka ne bi srečala na isti vikend.«
Bližal se je tudi rojstni dan vodje teka Rajka Grče. Sodelavci niso pozabili nanj, ob tem pa so mu vsi skupaj voščili še na mnoge teke. Rajko se je veselil novega rekorda udeležbe, staro število 235 udeležencev je zamenjalo novo: 236 (in to kljub temu, da tokrat izjemoma Dolenjcev ni bilo). Povedal je: »S prireditvijo sem izredno zadovoljen, vreme je bilo lepo, tudi vsi ostali člani društva so se potrudili in zbrali veliko nagrad za tekače.«

Mariborčan Uroš Maček je osvojil medaljo v svoji kategoriji, za LT pa je povedal: »Tu nisem prvič. S prijatelji iz različnih krajev se dobivamo nekajkrat na leto na tekih, in eden od teh tekov je tudi štanjelski. V Štanjelu sem bil gotovo že petkrat. To je super prireditev!«

Novogoričanka Vilma Brešan je bila med zmagovalkami sezone, kljub temu, da je bila tokrat pred njo Stanka Batagelj. Za njo je zelo uspešna sezona. »Današnji tek je bil zelo lep, krasno vreme, super proga, čeprav sem se malo bala bolj spustiti navzdol. Organizatorji si zaslužijo vse pohvale.« Od Vilme, v zasebnem življenju stroge uslužbenke Dursa, smo izvedeli zanimivo podrobnost. Letos je nastopila na obeh maratonih (Ljubljana, Trst) in polmaratonu (Celovec) Alpe Adria Gold Cupa, zlatega pokala. V ženski konkurenci je zasedla tretje mesto, za kar ji je pripadla denarna nagrada. Najbrž je Vilmi kar odleglo, ko so jo povprašali po davčni številki, da uredijo vse potrebno za plačilo davka, smo jo podražili. »Ja, bi morala intervenirati, če bi šlo kaj narobe,« je odgovorila brez oklevanja.

Za anekdoto je poskrbel tudi sindikalist Dušan Semolič, vedno prisoten na štanjelskem teku: »Pred dvema letoma je bila tako mrzlo, da smo do starta ždeli v avtomobilih. Ko je starter dal znak, smo odprli vrata in zašprintali po progi.«

Kot je že običaj, so v Štanjelu razglasili tudi izide letošnjega tekmovanja za Kraški pokal. Na tekmi sta bila najmlajša Maksi Filipčič in Tia Žagar, najstarejša pa Stanka Batagelj in Fabio Ivančič. Slednji je na oder povabil vse sotekače iz najstarejše kategorije, nad 70 let. Konkurenca je bila impozantna, zbralo se je kar deset »mladeničev«!

Štanjelski tek, na katerem še nismo videli kamer katere od slovenskih televizij, je tokrat pritegnil pozornost italijanske državne televizije RAI. Med sogovorniki novinarjev je bil tudi komenski župan Danijel Božič, redni obiskovalec tega teka.

 

Izidi:

Absolutno, moški:

  1. Peter Kastelic (Gibit) 31:31.2
  2. Tomaž Ferjančič (ŠD Nanos) 31:32.1
  3. Marko Tratnik (Col) 31:54.3

Absolutno, ženske:

  1. Lucija Krkoč (ŠD Nanos) 34:32.3
  2. Petra Race (AD Mass) 35:10.4
  3. Aleksandra Fortin (ŠD Nanos) 37:04.2

Zmagovalci po kategorijah:

  • Ž +55: Stanka Batagelj (Tekači Vipavske doline)
  • Ž 45-54: Sergeja Lipušček (DLT Filipides)
  • Ž 35-44: Petra Race
  • Ž 25-34: Lucija Krkoč
  • Ž -24: Monika Bajc (ŠD Nanos)
  • M +70: Vladimir Savić (AK Pivka)
  • M 65-69: Milan Doganoc (Pantera Logatec)
  • M 60-64: Cveto Tavčar (ŠD Tabor Žiri)
  • M 55-59: Miro Vogrič (DLT Filipides)
  • M 50-54: Klavdij Torkar (ŠD Nanos)
  • M 45-49: Ivan Sokol (TD Burja)
  • M 40-44: Tomaž Ferjančič
  • M 35-39: Mitja Curk (ŠD Nanos)
  • M 30-34: Peter Kastelic
  • M 25-29: Marko Tratnik
  • M -24: Borut Albreht (AD Kladivar)

Vsi izidi so na povezavi.

 

stan-start-500

Nekaj sekund pred startom.

 

stan-zmagovalci-500

Najhitrejši (manjka Marko Tratnik, ki se mu je spet mudilo na delo v gozd).

 

stan-peter-400

Tako je s silovitim finišem zmagal Peter Kastelic.

 

stan-lucija-400

Lucija Krkoč v cilju.

 

stan-cece-500

Maja Kokove Hrovat in Roberta Kereki, »buški čeči«.

 

stan-vilma-400

Vilma Brešan.

 

stan-kras-500

Najboljši v Kraškem pokalu.

 

Fotogaleriji sta na povezavi in na povezavi1.


Video je na povezavi.

VJ

 

 

 

 

 

Objavljen razpis 1. Istrskega maratona

KOPER, IZOLA, PIRAN

01 12
 2013

Organizatorji Istrskega maratona (13. aprila 2014) so na svoji spletni strani (povezava) objavili razpis prve izvedbe tega novega tekaškega tekmovanja. Istočasno se je začelo vpisovanje za tri najdaljše teke, maraton (start v Kopru ob 11.00), polmaraton (start ob 12.00 v Piranu) in 8,5-kilometrski rekreativni tek (start ob 12.00 v Kopru). Pripravili bodo tudi krajše Teke generacij, namenjene družinam oziroma otrokom, ki bodo brezplačni, podrobnosti pa bodo objavljene kasneje.

Do konca leta se bodo tekači lahko prijavljali ob plačilu najnižjih tarif (maraton in polmaraton 25 evrov, rekreativni tek 20 evrov), nato pa se bodo te dvigovale. Skupinske prijave bodo deležne popustov.
Društvo Istrski maraton, v katerega rokah je izvedba Istrskega maratona, je napovedalo, da bodo sredi decembra pripravili tiskovno konferenco, na kateri bodo predstavili še druge podrobnosti glede premierne izvedbe te prireditve. Med drugim bodo objavili imena osmih ambasadorjev Istrskega maratona, vrhunskih športnih osebnosti iz Slovenije in sosednje Italije.

Istrski maraton želi postati tradicionalna športno-rekreativna prireditev ter se uvrstiti med večje primorske in slovenske tekaške dogodke. Ne bo povezala samo vseh treh občin slovenske Istre, temveč tudi številne pristaše teka iz tega konca sveta. Meje med državami padajo, tek pa postaja vse bolj dejaven element spoznavanja in sožitja ljudi. Zdrav življenjski slog, ob njem pa optimizem, ki ga poraja tek, zamenjujeta strahove iz preteklosti in gradita medsebojno razumevanje, temelj za sodelovanje na vseh področjih družbenega življenja, katerega pomen daleč presega športno-rekreativne okvire, so zapisali organizatorji v tiskovnem sporočilu, s katerim so pospremili objavo razpisa in začetek sprejemanja prijav.

Nova tekaška prireditev hoče biti del nastajajoče, prijaznejše stvarnosti na stičišču različnih kultur, presegajočih toge državne razmejitve. Sledeč temu izhodišču bodo organizatorji tekaško dogajanje obogatili z dodano vrednostjo gostoljubja slovenske Istre na pragu pomladi in na začetku letne turistične sezone, s širino in globino istrske tradicije in kulture. Ob nadvse zanimivih, slikovitih in razgibanih tekaških progah bo Istra predstavila tisto, zaradi česar je tako priljubljen cilj za obiskovalce od blizu in daleč. Teki še zdaleč ne bodo vse, kar bo ponudil Istrski maraton.

 

IM-net-500

Takšna je spletna stran Istrskega maratona.

 

IM-piran-500

Progi maratona in polmaratona sta speljani tudi skozi Piran. Prek Tartinijevega trga bosta tekače vodili do morske obale, Fiese z njenim sladkovodnim jezerom in naprej proti Pacugu.

 

VJ

 

 

 

 

 

Mojstrov kronometer skozi Veliko jamo

BRIŠČIKI PRI OPČINAH

24 11
 2013

V prelepem nedeljskem dopoldnevu, proti pričakovanjem vremenarjev, so člani gorskotekaške sekcije tržaškega planinskega društva (CAI-CIM), tako kot od leta 1996 veleva tradicija, izpeljali enega najbolj zanimivih tekov, kar jih pozna svet, kronometer po Veliki jami (Grotta Gigante), imenovan Cronotraversata del Maestro. Zmagala sta Michele Ermacora in Daniela Da Forno, oba že večkrat na najvišji stopnički v prejšnjih izdajah tega teka.

Tek (dolg 1650 m) se začenja na dvorišču pred jamskim muzejem v Briščikih, kjer je tudi cilj, izhod iz podzemlja, približno kilometer ga je speljanega po površini, nato pa ponikne v globino. Po 500 stopnicah se tekmovalec spusti proti dnu Velike jame, največje turistične jame (podatek se nanaša na volumen osrednje dvorane) na svetu, tudi domovanja jamskega medveda. Stometrski spust zamenja stometrski vzpon z novimi 500 stopnicami, izhod je hkrati tudi cilj dirke. Za oglede so jamo odprli leta 1908. Medtem ko je zunaj temperatura letnemu času primerna, notranjost jame ponudi stalnih 11 stopinj Celzija in zelo visoko vlažnost (96 %). Izbira primernega oblačila za dve temperaturno tako različni območji je težavna, a je zato manj dilem pri vprašanju o uporabi rokavic; te so močno priporočljive, saj se tekmovalec skoraj ves čas v jami oprijema ograje. Ta je bila še pred nedavnim iz železa in zarjavela, in že zato nevarna, sedaj pa, po popolni posodobitvi in ureditvi notranjosti, nerjaveče jeklo omogoča boljši oprijem in razbremenitev nog.

Našteli so 209 tekmovalcev, delež žensk je bil nadpovprečen, če ta tek primerjamo z drugimi. Slovencev je bilo za kakšno desetino. Vipavski tekaški zanesenjak Darko Hrovatin, eden rednih udeležencev, ugotavlja: »To je lepa, kratka dirka, in prav škoda, da ni tu več Slovencev. Včasih jih je bilo več, pa tudi zmagovali so že.«

Najhitreje je s progo opravil neuničljivi veteran Michele Ermacora, deset sekund za njim je bil na cilju Gorenjec Matjaž Mikloša, eden od najboljših tekačev v ekstremnih strminah na svetu, gorski tekač in turni smučar, ki se letos posveča predvsem tekom po stopnicah stolpnic. Michele je za LT povedal: »Lepa tekma, čeprav moj čas ni bil kdove kako dober. Pomembno je, da si tudi zunaj hiter, v jami pa moraš tvegati, si veliko pomagati z rokami, da se noge ne utrudijo prehitro.« Takšna taktika, ki mu jo omogoča kljub štirim križem na plečih redna vsestranska telesna vadba, se mu je tudi tokrat izplačala.

Matjaž ni imel nobenih izkušenj s čem takim, zato je na cilju lahko razmišljal, kje ima še rezerve za odštevanje sekund: »Zdaj vem, kako ta tek izgleda, drugič se ga bom lotil še z večjim veseljem. Zdaj sem že na rolkah, pripravljam se na zimsko sezono, tu pa potrebuješ poseben trening. Kakšne pol minute bi se že dalo pridobiti.« Slovenski šampion je v primerjavi z italijanskim izgubljal na začetni ravnini in v spustu, zato pa je bil najhitrejši pri vzponu. Da ne razglabljamo o tem, kako si je že na prvem ovinku zvil gleženj ...

Matjaževa spremljevalka Jasmina Klančnik je bila za las prekratka, da bi tudi ona stopila na stopničke. Dala je vse od sebe, osvojila četrto mesto – in postala bogatejša za lepo tekaško izkušnjo. Med ženskami je bila spet najboljša Daniela Da Forno, članica ŠD Nanos iz Podnanosa, čeprav je na cilju negodovala: »Mislila sem, da bom popravila svoj najboljši čas, pa sem tekla za 12 sekund počasneje od osebnega rekorda. Ni mi uspelo, za razliko od teka na Nanos, kjer sem svoj rekord letos popravila za pol minute. Sem pa vesela, da sem na cilj prišla cela in zdrava.«

Jasmina je povedala: »Najlepši del teka je bil navzdol. Res sem uživala! Ukinila bi ravnino, te pa res ne maram! Ampak za prihodnje leto jo bo treba natrenirati.«

Dobre volje je bil tudi Divačan Niko Dolgan; tudi on je v Briščikih pogosto. »Pogruntal sem novo tehniko. Pri spustu po strmih stopnicah sem stopal na vsako drugo stopnico, na koncu pa se prijel za ograjo in jih preskočil po pet. Navzdol mi je tako šlo bolje kot po navadi, dosegel sem odličen čas (13:21); za to, kar sem vložil, je prva liga!«

Tek je bil všeč tudi dvema novincema iz Kopra, tekačici Tini Bržan in univerzalnemu športniku Luki Mezku.

Sprehod po podzemlju je pritegnil tudi urednika tekaškega spletnega portala runinternational.eu, Nemca Hendrika Bottgerja, odličnega tekača (za las je presegel mejo desetih minut, uvrstil se je na 14. mesto). Spremljali sta ga boljša polovica Anja Zechner in prijateljica Kristina Bahtina, Ukrajinka, doma iz Amsterdama. Hendrik je v videu, ki ga objavljamo na povezavi, slikovito opisal ta tek (v angleščini). Na voljo je tudi video organizatorjev (povezava1), za dodatek pa si lahko pogledate še video o skoku s padalom v Veliki jami (base jumping) – povezava2.

Fotogalerija je na povezavi3. Reportažo portala runinternational.eu najdete na povezavi4. Stran organizatorja z izidi in drugimi podrobnostmi je na povezavi5.

 

Izidi:

moški:

  1. Michele Ermacora (GSA) 8:22.5
  2. Matjaž Mikloša (KGT Papež) 8:32.9
  3. Alessandro Morassi (ASD Aldo Moro Paluzza) 8:46.4

...

6. Paolo Glavina (CAI-CIM) 9:36.5

ženske:

  1. Daniela Da Forno (ŠD Nanos) 10:40.7
  2. Serena Kuhar (GS San Giacomo) 11:32.4)
  3. Alionka Kornijenko 11:53.8

...

4. Jasmina Klančnik (KGT Papež) 12:01.5

 

gro-moski-500

Najboljši moški, Matjaž Mikloša z belo kapo.

 

gro-dani-500

Daniela Da Forno v akciji.

 

gro-luka-400

Luka Mezek na cilju.

 

gro-dva-500

Najuspešnejša slovenska dvojica, Jasmina in Matjaž iz KGT Papež.

 

VJ

 

 

 

 

 

11. Polmaraton mesta Palmanova

PALMANOVA

17 11
 2013

Polmaraton mesta spomenika Palmanova je spet postregel z rekordi. Najprej glede udeležbe, temu pa moramo dodati, da je idealne razmere za tek veliko tekačev izkoristilo za doseganje osebnih rekordov na tamkajšnji ravni in hitri progi. Zmagala sta Dolenjec Mitja Krevs in Italijanka Isadora Castellani, na tretjo stopničko je stopila Mariborčanka Mojca Grandovec.

Na cilju 11. polmaratona so našteli 3047 tekačev (2305 moških in 742 žensk), kar pomeni, da se je ta tek uvrstil na četrto mesto po velikosti med italijanskimi polmaratoni; glede na razvitost teka v Italiji je to vsega spoštovanja vreden dosežek. Slovenija je za te številke prispevala skoraj tisoč tekačev; Palmanova je nekakšna romarska pot slovenskih tekačev v pozni jeseni, na nobenem teku izven slovenskih meja se ne zbere toliko Slovencev. Nekdaj je to mesto pri Slovencih slovelo kot nakupovalna meka, zdaj, ko tudi pri nas kar mrgoli trgovskih mega središč, pa jo poznamo predvsem po teku. In če že iščemo povezavo med tekom in nakupi, potem lahko omenimo, da v Palmanovi tradicionalno skrbno izberejo športno oblačilo, ki ga delijo tekačem. Marsikdo se temu delu ponudbe (startnina ni pretirana) težko upre.

Organizatorjem je bilo veliko do tega, da se uvrstijo med prve štiri v Italiji, seveda pa visoke številke spremljajo logistični problemi. A zdi se, da imajo v Palmanovi še nekaj rezerve, vsekakor pa so z dobro organizacijo prometa kos tako gneči ob prihodu kot ob zapuščanju mesta dogajanja.

Po Mitji Kosovelju in Tonetu Kosmaču je Mitja Krevs tretji Slovenec, ki je stopil na vrh stopničk. To je bil njegov solo tek, vanj je vložil tudi zadnje atome energije, kar je bilo očitno po prihodu na cilj – Mitji se je od napora zvrtelo in na izjave so novinarji morali čakati dalj časa, kot je to običajno. A tudi na njegove zasledovalce so morali čakati dolgo, Novomeščan, letnik 1989, je drugega za sabo pustil za dve minuti in pol. Svoj lanski čas, s katerim je takrat pobral srebro, je izboljšal za pol minute. Za LT je povedal: »Zadovoljen sem, vso progo sem tekel sam, rezultat pa je OK. Razmere so bile danes fenomenalne, boljše ne bi mogle biti. Na koncu sem iz sebe iztisnil prav vse.« Zmagovalec je tako polmaratonski zmagi na Ljubljanskem maratonu dodal še palmanovsko, pri tem pa tudi postavil osebni rekord.

Med 20 najhitrejših moških se je zapisalo še pet Slovencev, najhitrejši Primorec je bil Marko Tratnik, v kategorijah pa so Slovenci zbrali še tri zmage. V ženski konkurenci se je med prvih 20 uvrstilo sedem Slovenk, temu izkupičku so dodale še eno zmago v kategoriji.

Zmagala je Isadora Castellani, dve minuti in pol za njo je na tretje mesto z osebnim rekordom pritekla Mariborčanka Mojca Grandovec. Peta je bila najboljša Primorka Lucija Krkoč. Mojca je za LT povedala: »To je moj šesti polmaraton in prvi, ki mi je res všeč. Kar letelo mi je, proga je izredno hitra, bila sem hitrejša, kot sem pričakovala, saj sem bolj specialistka za teke do deset kilometrov.«

Batujka Lucija Krkoč je bila na cilju dobre volje, povedala pa je: »Po nekaj mesecih pavze zaradi poškodbe treniram šele zadnja dva tedna. Tekla sem za dolžino, sicer pa so bolj trpele noge kot pljuča.«

Med tistimi, ki so v Palmanovi v nedeljo postavljali osebne rekorde, je bil tudi Marko Žužek iz Ilirske Bistrice. Povedal je: »Kar v redu je šlo. Proti koncu, po 15. kilometru, sem imel malo krize, a sem stisnil zobe in naredil osebni rekord.«

Novogoričanka Meta Špacapan je imela polmaratonsko premiero, ki jo je odlično prestala. Za progo je porabila samo dve uri in pet minut. »Tek je bil v redu, vendar je bilo po 18. kilometru naporno. Z mano je tekel mož Marko, ki me je spodbujal. Današnji čas je super, sploh glede na to, kako malo sem trenirala. Naslednji cilj pa je teči pod dvema urama!«

Polmaraton sta odtekla tudi mariborski tekaški legendi Lojzka Bratuša in Polde Dolenc. Lojzka je (ob someščanki Mojci, ki je ob absolutnem bronu pobrala tudi kategorijsko zlato) bila še ena najboljša Slovenka v starostni kategoriji; čas dveh ur je presegla za pičlih 11 sekund.

 

Izidi:

moški:

1. Mitja Krevs (AD Kladivar) 1:06:58
2. Steve Bibalo (Atletica Brugnera Friulintagli) 1:09:22
3. Fabio Bernardi (Violetta Club) 1:09:35
...
7. Aleš Žontar (AADS) 1:10:57
11. Gregor Kustec (Škofja Loka Team) 1:12:16
14. Marko Tratnik (ŠD Nanos - K2 Sport) 1:13:12
18. Matej Jeza (Tekaška akademija za odrasle) 1:13:22
19. Leon Bedrač (Tekaška akademija za odrasle) 1:13:27

zmagovalci v kategorijah:

A - Jošt Lapajne (Žiri)
E- Franci Teraž (KGT Papež)
F - Cveto Tavčar (Žiri)

ženske:

1. Isadora Castellani (Maratonina Udinese) 1:18:28
2. Ambra Vecchiato (Audace Noale) 1:19:10
3. Mojca Grandovec (Maribor Team) 1:20:51
...
5. Lucija Krkoč (ŠD Nanos - K2 Sport) 1:21:54
6. Zala Praprotnik (Urbani tekači) 1:22:40
8. Tina Čačilo (Tekaška akademija za odrasle) 1:23:10
15. Mateja Mlinar (Urbani tekači) 1:27:03
18. Petra Tratnik (ŠD Nanos - K2 Sport) 1:28:55
20. Jana Kotar Ilijaš (DLT Filipides) 1:29:42

zmagovalka kategorije:

G - Lojzka Bratuša (Tekaška sekcija Radenska)

(časi so realni)

Izidi so na povezavi.

pal-trije-400

Trije najhitrejši, v sredini Mitja Krevs.

 

pal-moski-500

Najboljši moški na stopničkah.

 

pal-zenske-500Najboljše ženske na stopničkah (Lucija Krkoč prva z desne).

 pal-peter-500

Vsi, ki so prišli na cilj, so prejeli spominske medalje.

 

pal-dva-500

Uspešnega nastopa se veselita Barbara Novak Erjavec in Tomaž Kristavčnik.

 

pal-franci-500

Tekel je tudi Franci Ohnjec iz organizacijskega odbora Istrskega maratona. Tekačem so delili letake z osnovnimi podatki o novem slovenskem maratonu (13. aprila 2014).

 

pal-cufer-500

21 kilometrov je za ultramaratonca Zdravka Čufarja mala malica.

 

Video je na povezavi.

VJ

 

 

 

 

 

Tekaški pozdrav jeseni na Krasu

SEŽANA

09 11
 2013

V soboto, 9. novembra 2013, so v Sežani pripravili Tekaški pozdrav jeseni na Krasu. Tradicionalno prireditev ob koncu tekaške sezone sta organizirala Zavod za šport, turizem in prosti čas Sežana in Društvo tabornikov Rod jrt.

V sežanskem športnem parku naj bi po programu ob 10.20 šli na progo najprej otroci, vendar so organizatorji zaradi slabega vremena tek odpovedali. Pred pričetkom glavnega teka smo se ogreli v družbi super trenerjev iz Pulz športa. Kljub napovedi slabega vremena se je na startu zbralo 455 pogumnih tekačev iz vse Slovenije. Prijavljenih je bilo nekaj več kot 600 tekačev iz vse Slovenije, a se jih je nekaj ustrašilo dežja. Na Krasu je med tekom padlo nekaj kapelj, hujšega pa ni bilo.

Pištola je ustrelila ob enajstih, takoj po primorski himni. Podali smo se iz Sežane po lepo urejeni razgibani makadamski poti v Orlek, od koder smo se po asfaltni cesti vračali nazaj v športni park. Zanimivost nove 10-kilometrske krožne trase je, da nas je popeljala skozi Živi muzej Krasa. Tako sploh nismo imeli izgovora, da nam je dolgčas!

V cilj je prvi pritekel Marko Tratnik, ki se je - kot kaže - že zelo dobro regeneriral po odlično odtečenem maratonu v Ljubljani. Sledila sta mu Mirko Janjatovič in Matej Beke. Markovi moški zmagi za ŠD Nanos sem dodala še žensko, druga je bila Ana Radivo in tretja Petra Tratnik.

Po teku smo se okrepčali z odlično joto in klobaso ter se sprehodili skozi tržnico kraških dobrot in športni sejem. Vsak udeleženec je prejel spominsko kamnito medaljo in brisačo, ki nam je prišla še kako prav po teku.

Pohvaliti moram celotno organizacijo teka. Trasa je bila dobro označena, redarjev je bilo dovolj; Sežanci so pokazali, da se da martinovati tudi na malo drugačen način.

 

sezana-400

Najhitrejša dekleta: Ana Radivo (2.), Lucija Krkoč (1.), Petra Tratnik (3.).

 

Lucija Krkoč

 

 

 

Novosti Primorskih pokalnih tekov 2014

LOŽE

05 11
 2013

Pri Reharju v Ložah na Vipavskem, v tradicionalnem gostišču primorskih tekačev, so se 5. novembra 2013 zbrali predstavniki organizatorjev primorskih ravninskih tekov in koordinatorji (DLT Filipides ter odgovorni za članske in mladinske teke). Pregledali so sezono, ki se je pravkar iztekla, in zasnovali novo.

Na seznamu tekov z letnico 2014 je kar nekaj novosti. Le-ta še ni dokončen, kajti nekateri organizatorji morajo še sprejeti in sporočiti svoje odločitve o morebitnem sodelovanju. Novogoriški tek po Panovcu se s februarja seli na september, v čas občinskega praznika. Divaškega teka ne bo v PPT, ker organizatorji niso pokazali dovolj zavzetosti. Vipavski tek bo izgubil mladinske teke, prihodnje leto bo namenjen samo odraslim. Stadionski tek na 5000 metrov se bo iz Nove Gorice preselil v Koper. Tek v Idrijski Beli se po zaslugi idrijskih študentov vrača v PPT, obnovljen in prežet z energijo mladih. In še jagoda vrh smetane: v Istri bodo pripravili Istrski maraton s tremi teki, maratonom, polmaratonom in 9-kilometrskim rekreativnim tekom, vsi bodo šteli za udeležbo, najdaljši pa bo veljal za primorsko odprto prvenstvo v maratonu.

Pregled dogajanja v letošnji sezoni je pokazal, da je število odraslih tekačev upadlo, pri mladini pa so se – razveseljivo - vrtele podobne številke kot lani. Organizatorji poznajo predvsem dva vzroka: padec življenjske ravni, ki je prizadel zlasti družine z več tekači, in nadaljnji porast števila tekov. Predstavnik Timinga Poljane, ki opravlja meritve za PPT, Aleš Šubic, je predstavil nekaj tehtnih ugotovitev o stanju tekov, pri čemer je izhajal iz primerjave gorenjske in primorske tekaške prakse. Povedal je, da klasični pokali izgubljajo naboj, uveljavljajo pa se novi teki, temelječi na marketinških prijemih in vstavljeni v nove tržne niše. V porastu so teki, ki predstavljajo posebne zgodbe, so nekaj izjemnega, tematskega, zanimivega (denimo nočni teki, teki po starih mestnih središčih, prek mostov ...). Kriza klasičnih tekov ni nujno nekaj slabega, morali bi jo jemati kot priložnost za nov zalet, vsekakor pa potrebujejo prenovo in osvežitve. Opirati se morajo na sodobna sredstva komuniciranja (lastne spletne spletne strani, prisotnost na družabnih omrežjih, mailing liste ...).

Nekaj teh prvin je opaziti tudi pri primorskih tekih, žal pa prevladuje pomanjkanje idej in neprilagajanje novim razmeram. Organizatorji denimo tarnajo, da se je udeležba zmanjšala, ne naredijo pa dovolj za to, da se primerno predstavijo na spletu in tudi sicer v javnosti. Za zgled se lahko postavi ajdovski Majski tek. Tam so izpeljali nekajtedenske priprave na sodelovanje v tem teku, opremili so se s posebnimi majicami in ves čas sokrajane opozarjali na bližajoči se tekaški dogodek. K sodelovanju so povabili šole in si zagotovili obilnejšo udeležbo na mladinskem teku, lotili pa so se tudi pritegovanja otrok v vrtcih. Izkoristili so priložnost, ki jo nudi njihov športni center, ponudili so kopanje v bazenu (in tega naslednji dan izpraznili, saj so – po pričakovanju – tekači kopanje izkoristili tudi za umivanje po teku).

Z 299 udeleženci je bil letos najštevilneje obiskan Vipavski tek.

Tudi v sezoni 2014 bodo veljala uveljavljena pravila tekmovanja v pokalu, startnina ostaja pri desetih evrih, za kar tekač dobi praktično darilo, topli obrok, osvežitev ob progi, novost pa je, da bodo organizatorji dodatne praktične nagrade delili po svojih zmožnostih (doslej je bila to obveza).

Neuradni seznam tekov PPT 2014 (možne so spremembe)

marec

Posoški mali maraton, Gorica, 2.3., udeležba člani

april

Vipavski tek, 5.4., točke člani
Tek sotočja, Tolmin, 12.4., točke mladina
Istrski maraton, Koper, 13.4., udeležba člani, odprto prvenstvo Primorske v maratonu
Idrijski tek, Idrijska Bela, 19.4., točke člani
Bovški tek, 27.4., točke člani in mladina

maj

Majski tek, Ajdovščina, 17.5., točke člani in mladina, olimpijski tek
Tek prijateljstva, Hotedršica, 24.5., točke člani in mladina
Petelinjski tek, 31.5., točke člani in mladina

junij

Kneški tek, Mašun, 7.6., točke člani
Bistrški tek, 14.6., točke člani in mladina
Dobravski tek, 29.6., točke člani in mladina
Primorsko prvenstvo na 5000 m na stadionu, Koper, točke člani, termin je odvisen od zasedenosti stadiona na Bonifiki

avgust

Tek na Tabor, Sežana, 23. ali 30.8., točke člani

september

Goriški tek ali Tek po Panovcu, Nova Gorica, 6. ali 7. 9., točke člani
Kraški tek, Povir, 13.9., točke člani in mladina
Tek po ulicah Cerkna, 20.9., točke mladina

oktober

Mali maraton Nabrežina, 5.10., udeležba člani, odprto prvenstvo Primorske na 21 km (ni še gotovo, ali ga bodo organizatorji iz Trsta pripravili)

december

Štanjelski tek, 6.12., točke člani

Možen je tudi Tek v Trnovem ob Soči za mladinske točke, a še ni znana dokončna odločitev organizatorja.

 

majski-500

Organizatorji Majskega teka (Ajdovščina) so letos pokazali največ novih idej pri izvedbi prireditve. Letos bodo gostili tudi olimpijski tek.

 

VJ

 

 

 

 

 

 

Evromaraton svetovnih prvakov

ANKARAN, MILJE

03 11
 2013

Zmagovalec sedmega Evromaratona, 23-kilometrskega traila, speljanega po poteh in stezah Miljskih hribov oziroma Miljskega polotoka, je Novogoričan Mitja Kosovelj. Slovenski svetovni prvak v gorskem maratonu je za seboj pustil sedemkratnega svetovnega prvaka v gorskem teku Jonathana Wyatta in svetovnega podprvaka v gorskem maratonu Gabrieleja Abateja. Med ženskami je zmagala svetovna prvakinja v gorskem maratonu Antonella Confortola, druga je bila Štajerka Andreja Godec.

Po tem, ko je koprska občina odstopila od soorganizacije Evromaratona, čezmejne tekaške prireditve, ki so jo šestkrat izpeljali po asfaltu med Miljami in Koprom, so sedmi tek 3. novembra 2013 izpeljali kar Miljčani sami, prvič tudi po stranskih poteh in stezah, zelo malo pa po asfaltu. Tamkajšnjemu športnemu društvu Evinrude, ki ga vodi predsednik Graziano Ferlora, je uspelo na startu traila Evromaraton, imenovanega tudi EcoTrail della penisola di Muggia (ekotrail Miljskega polotoka) nekakšnega podaljšanega krosa z 800 metri vzponov, zbrati kar tri članske svetovne prvake v teku: sedemkratnega svetovnega prvaka v gorskem teku, Novozelandca Jonathana Wyatta, dvakratnega svetovnega prvaka v gorskem maratonu Mitjo Kosovelja in svetovno prvakinjo v gorskem maratonu Antonello Confortola-Wyatt. Družbo jo jim delali svetovni podprvak v gorskem teku iz leta 2005 Gabriele Abate in še nekaj manj kot 300 tekačev, večinoma rekreativcev, med katerimi je bilo 52 žensk. Slovenci so predstavljali desetino tekačev.

Na blatno in spolzko progo (noč pred tekom je deževalo, med samim tekom pa ne), ki so jo na slovenski strani uredili člani udarne skupine OPD Koper z Aldom Zubinom na čelu, so se podali sredi Ankarana in nato prekrižarili Miljske hribe, tek pa končali v trgovskem središču Montedoro, kjer so zadnjih nekaj sto metrov odtekli pod streho, po hodnikih mimo trgovin, polnih nedeljskih nakupovalcev. Sprva je vlekel Gabriele in vodilna skupina s tekmovalci slovečih imen je tekla strnjeno do šestega kilometra, ko je Mitja pospešil – in nato tri četrtine proge odtekel v solo teku. Jonathan mu ni bil kos ne v klanec ne v spustu in edina prava težava, s katero se je moral soočiti Novogoričan, so bile pomanjkljive usmeritve na progi. Na srečo ni zašel s poti, da bi se moral vračati. Na cilj je pritekel z več kot dvominutno prednostjo; pokazalo se je, da so mu takšni teki pisani na kožo. Njegova tekmovalna sezona se je že končala, rednih treningov nima več, zato je tekel sproščeno, brez vsake obremenitve, na svežino.

To je ena lepših Mitjevih zmag. Dosežena je bila prepričljivo in brez popustov, ki bi mu jih dajali tekmeci. »Gabriele je močan tekmec, pa tudi Jonathan je dobro pripravljen, sicer ne bi prišel na tekmo. Oba sta bila motivirana za zmago. Toda danes sem bil boljši v vseh pogledih, niti Jonathan ni bil nevaren v vzponih, kar bi bilo sicer pričakovati. Takšne zmage ne dosežeš vsak dan,« je nekaj ur po tekmi z zadovoljstvom analiziral Mitja. In kakšna se mu zdi nova proga Evromaratona? »Proga je super, tudi če dežuje in je blato, sploh pa, če je lepo vreme. Tečeš skozi vinograde, oljčnike, odpira se lep razgled na Tržaški zaliv. Trasa je razgibana, polna vzponov in spustov, konča pa se na toplem, v nakupovalnem centru. Zame je to nekaj novega. Problem so bile samo označbe. Nekajkrat, denimo na vstopu v Milje, sem se moral ustaviti in se razgledati. Če bosta čas in zdravje, bom sem še prišel.«

Med najboljšimi desetimi je bil še en Primorec, mladinec Jošt Lapajne. Prve tri kilometre je tekel z ramo ob rami z legendarnim Jonathanom, a mu je ta v ravnini pobegnil. »Proga je bila spolzka in me je z zadnjim vzponom kar malo presenetila,« je povedal Jošt, potem pa si privoščil masažo, ki so jo ponudili organizatorji. »Res je bilo spolzko, spusti so bili kar nevarni,« je pritrdil Ajdovec Aleš Štor, dvanajsti absolutno, tretji najhitrejši Slovenec. »Označbe ob progi so bile zgolj približne, tista na 20. kilometru je bila zagotovo napačno postavljena. Če se programiraš za določeno dolžino, potem pa je proga nekaj kilometrov daljša, je problem.« 

Antonella ni imela prave tekmice, njena prednost pred drugouvrščeno je bila na cilju kar deset minut. To pa niti najmanj ni kalilo veselja Štajerke Andreje Godec, po osnovnem športnem »poklicu« kolesarke, ki je prišla do srebra. Na cilju je povedala: »Proga je bila zelo lepa. Težka, a mi je ustrezala. Če bi tekli po suhem, bi bila verjetno manj uspešna. Ne vem, kakšen je moj zaostanek za Confortolo, a drugo mesto je odlično.« Zadnje dni pred tekmo ji je ponagajalo zdravje, tako da ni mogla trenirati, a očitno ji bolezen ni izpila preveč moči. »Morda pa je to vzrok za dober tek, ker sem se odpočila.«

 

Izidi:

Moški:

1. Mitja Kosovelj 1:28:47
2. Jonathan Wyatt 1:30:56
3. Gabriele Abate 1:31:38
...
8. Jošt Lapajne 1:35:59

Ženske:

1. Antonella Confortola-Wyatt 1:48:16
2. Andreja Godec 1:58:19
3. Eva Paternoster 2:07:06
...
10. Sara Kocjančič 2:19:22

Vsi izidi so na povezavi.

 

evro-par-400

Zakonca Jonathan in Antonella sta iz Italije, kjer živita, po Šmarni gori že drugič to jesen prišla v Slovenijo.

 

evro-jost-400

Eden od mladih upov slovenskega teka Jošt Lapajne.

 

evro-pred-500

Pred startom v Ankaranu je bilo razpoloženje sproščeno. Na fotografiji: Antonella in Jonathan pozirata skupaj s kolegico, desno Gabriele preverja, ali je glava na mestu, v sredini jih opazuje slovenski reprezentant Jošt, Mitja zateguje copat, Tržačan Marco Moretton (levo, z ruto na glavi) pa je z mislimi verjetno že na progi (bil je sedmi).

 evro-start-500

Tako so se pognali na progo. Dež se je uvidevno umaknil proti severu.

 evro-mitja-500

Mitja v cilju.

 evro-trije-500

Trije najhitrejši: Jonathan, Mitja, Gabriele.

 evro-andreja-400

Andreja Godec daje izjavo italijanskemu novinarju. 

Fotogalerija je na povezavi.

VJ

 

 

 

 

 

18. Ljubljanski maraton

LJUBLJANA

27 10
 2013

Ljubljanski maraton, tokrat z imenom glavnega sponzorja Volkswagna, je spet postavil rekord po številu udeležencev, našteli so jih 19.335. Na cilj maratona sta pritekla 1202 tekača.

Vreme je bilo tekačem prijazno kar zadeva temperaturo (nenavadno visoka je bila, od 12 je v nekaj urah zrasla proti 20 stopinjam Celzija), nadležen pa je bil veter, ki je na posameznih odsekih tekače zaustavljal in verjetno je kriv za to, da ni bilo novih hitrostnih rekordov. Opazno več kot prejšnja leta je bilo gledalcev oz. navijačev ob progi; njihova spodbuda je marsikaterega tekača odvrnila od razmišljanja o odstopu. Tekači so v humanitarni akciji zbrali 5000 evrov za Pediatrično kliniko.

Udeleženci primorskih pokalnih tekov so se tudi letos množično udeležili LM in zasedali visoka mesta. Kljub težavam z obutvijo je (s tekaškim copatom v roki) Valda Dornik prišla do medalje, Jasmina Praprotnik (Urbani tekači) pa je štiri dni po dnevu, ko bi morala roditi (še eno tekačico v družini, seveda), skupaj z možem Urbanom pretekla polmaraton. Pa ni bila osamljena, na progo se je podala še najmanj ena tekmovalka v visoki nosečnosti. Med najuspešnejšimi zakonci na LM sta bila Milojka in Peter Čufer iz Podbrda, prva s kategorijsko zmago na maratonski, drugi s srebrom na polmaratonski progi.

Izidi:

Maraton:

Moški:

1. Wami Mulugeta (Etiopija) 2:10:26
...
9. Anton Kosmač 2:24:57
10. Robert Kotnik 2:36:40
15. Marko Tratnik 2:43:24

Kategorije:

D – 1. Mirko Janjatovič
      2. Andrej Kutin
J –  2. Vladimir Savić

Ženske:

1. Caroline Chepkwony (Kenija) 2:27:27
...
7. Žana Jereb 2:42:09
9. Mojca Kermavnar 3:09:05

Kategorije:

D – 1. Katja Rakušček
E –  1. Marinka Lapanja
      3. Mihaela Tušar
G – 1. Milojka Čufer
      3. Valda Dornik

Polmaraton:

Moški:

1. Mitja Krevs 1:09:00
...
3. Rok Puhar 1:11:16
4. Urban Jereb 1:13:23
11. Tomaž Ferjančič 1:15:33 (D – 3.)
14. Nejc Lokar 1:16:17
18. Jernej Krkoč 1:16:49 (C – 2.)
20. Marco Moretton 1:17:00

Kategorije:

C - 3 .Mitja Curk
H – 1. Cveto Tavčar
      2. Dušan Magajne
      3. Štefan Lešnik
I –  2. Peter Čufer
      3. Edvard Sivec

Ženske:

1. Lidija Cerkovnik 1:22:35
...
14. Petra Tratnik 1:30:26
17. Sergeja Lipušček 1:31:31 (E – 1.)
18. Jana Kotar Ilijaš 1:31:47

Kategorije:

G – 2. Ivanka Širca
H – 1. Nadja Finžgar

10 km:

Moški:

1. Blaž Grad 32:03
...
6. Bor Grdadolnik 34:51
7. Emil Pašič 35:02
9. Denis Guzelj 35:27
15. Borut Albreht 36:44

Ženske:

1. Maruša Mišmaš 35:21
...
7. Sara Jesenko 41:32

Šolski teki:

Učenke 2000:

3. Tanja Žgajnar (OŠ Bovec)

Dijakinje 94-96:

1. Sara Jesenko (ŠC Vena Pilona Ajdovščina)

Ekipno OŠ:

4. Bovec
7. Žiri

Ekipno dijaki:

5. Gimnazija Jurija Vege Idrija

Ekipno dijakinje:

7. Gimnazija Jurija Vege Idrija

(navajamo zmagovalce in najboljše izmed udeležencev primorskih pokalnih tekov)

 

LM marko-400

Marko Tratnik (levo) je bil najhitrejši maratonec s Primorske. Družbo mu delata David Curk in sestra Petra.

 

LM-valda-400

Valda Dornik je dobršen del maratona pretekla z enim copatom v roki. 

 

LM-cufer-500

Peter in Milojka Čufer, verjetno najuspešnejši par 18. LM.

 

IMG 2706

Tako je svoj maratonski tek zmagoslavno zaključil Wami Mulugeta.

 

Fotogaleriji sta na povezavi in na povezavi1.

 

VJ