|
|
23. Vzpon na Široko | |
|
MOST NA SOČI 15 08 |
|
Športno kulturno turistično društvo Lom je na 23. izvedbi svoje tekaško-kolesarske prireditve spet vpisalo rekord, 338 udeležencev, in preseglo lanskega (311). Sodelovanje z gorskotekaškim združenjem AZS in veljavnost tekem tudi za državno prvenstvo (gor-dol, člani) in slovenski pokal (vzpon, mladinci) je običajnima množicama tekačev PGT in kolesarjev dodalo tako višjo udeležbo kot verjetno najvišjo raven športnih dosežkov v zgodovini vzponov. Prednjačila sta gorska tekača svetovne veljave Timotej Bečan in Lucija Krkoč, zmagovalca trejla (gorski tek gor-dol), saj sta popravila rekorda, ob tem pa niti nista dala od sebe vsega, kar zmoreta. Njima moramo dodati Lauro Šimenc; kolesarski rekord je pognala v doslej neznane višine. Dan je bil vroč, soparen, tekme so bile dobro organizirane in po njih so za tekmovalce dobro poskrbeli. Nekateri so se čudili, kako za tako malo denarja - v primerjavi z večino podobnih prireditev - organizatorji uspevajo toliko ponuditi: raznovrstno in obilno prehrano, vključno s tradicionalnimi mega štruklji, majice, zabavo za otroke, pijačo … in celo žrebom glavne nagrade, kosilnice (dobila jo je ena od italijanskih tekmovalk). Naših zahodnih sosedov je bilo precej in osvojili so tudi kar nekaj medalj. Dovolimo si primerjavo njihove udeležbe s starim pravilom, da so najboljše gostilne tiste, pred katerimi je parkiranih največ tovornjakov … V ŠKTD Lom razmišljajo o tem, da bi ukinili gorskotekaški vzpon in se ukvarjali predvsem s trejlom, po pregledu visokih številk letošnje udeležbe pa lahko upamo, da se to ne bo zgodilo, kajti njihova letošnja formula se je obnesla. Med pozitivnimi presenečenji je bila številna udeležba otrok, vprašanje pa je, ali je bil en tek za vseh 52 nadobudnih tekačev v razponu desetih let starosti dobra rešitev. En sam start je prinesel veliko gnečo, ena dolžina (700 dolžinskih in 100 višinskih) pa preobremenjevanje velikega dela sodelujočih (najmlajši tekač je štel štiri leta). Tokrat smo videli teči tudi otroke še aktivnih tekačev, pa tudi tistih, ki so s kariero končali – in se ponovno prepričali, da jabolko običajno ne pade daleč od drevesa. Najštevilnejša je bila družina Kosovelj, pa čeprav še niso tekli vsi njeni mladi pripadniki. Čutiti ni bilo nobene prisile, otroci so se predvsem zabavali - a nekateri od njih že izkazujejo visoko tekmovalnost. Kakorkoli, za prihodnjič bi bilo dobro izvedbe otroških tekov dodelati. In Široko je lokacija, ki družinam nudi veliko prijetnega. Kratki trejl (12 km, 600 višincev) je tokrat nastopal v vlogi gorskega teka, disciplina gor-dol, na katerem so se člani AZS merili za državne naslove (člani in članice). Ta disciplina je najstarejša v slovenskem gorskem teku, dandanes pa se lahko brez težav prelevi tudi v kratki trejl, disciplino skupnih prireditev gorsko- in ultra-tekaških organizacij. Žal moramo zapisati, da niti na naslednji olimpijadi v LA gorskih tekačev ne bomo videli. Timotej Bečan je s precejšnjo rezervo pobral še svojo peto zmago v tej disciplini, Lucija Krkoč pa je kljub temu, da je bila zaposlena s pripravami na poroko prijateljice Petre Tratnik (Petra, srečno, obema!), še enkrat izpričala letošnjo vrhunsko pripravljenost, ženski rekord potlačila krepko pod uro in vpisala četrti naslov v tej disciplini. Anjo Mikuž smo na nekaj zadnjih tekmah PGT pogrešali, tokrat pa je tekla in si pritekla četrto mesto, za še dvema reprezentantkama, Nušo Mali in Klaro Ljubi. Za stopničke ji je zmanjkalo devet sekund. Pozdravili smo lahko nekdanjo reprezentantko Jano Bratina, ki je na Široko prišla z naraščajem, a tudi tekla. Tudi drugouvrščeni Jošt Lapajne, ne samo Timotej, je bil hitrejši od prejšnjega rekorda trejla, tako kot pred desetimi leti je postal podprvak, s tretjim mestom je bil zadovoljen Uroš Rozman. Zmagovalec Male gore in Porezna Tadej Serdinšek je imel težave z orientacijo na progi in ga tokrat ne najdemo med najboljšimi. Mladinka Klara Močnik je izgubila rekord na trejl progi, a je zmagala na vzponu, ne sicer z rekordom, ta je še vedno last Varineje Drašler, zato pa z obilno prednostjo pred (starejšimi) kolegicami. Njena je bila tudi zmaga v mladinski konkurenci slovenskega pokala, na najvišji stopnički pa ji je družbo delal mladinec Tine Žižmond, absolutno uvrščen pred legendo PGT Simona Aliča. Tekel je tudi Marko Vojska, serijski zmagovalec ravninskih tekov pred leti (njegova boljša polovica Jasmina, najboljša maratonka med vojakinjami, je tokrat kolesarila). Med 142 kolesarji sta bila na 26-kilometrski progi s 1.000 višinci najhitrejša Patrik Mikac in Laura Šimenc, ki je – skladno s svojo reputacijo – ženski rekord proge izboljšala za kar sedem minut. Patriku je sledil Jakob Brus, sin Sergeje Lipušček, idrijske profesorice (pa ne samo v šoli, temveč tudi na tekaških stezah), tekel pa je tudi njegov oče Emil. Jabolka in drevesa … Na Širokem je zaokrožila novica, da je idrijski Vertikal HG odpoveden »iz tehničnih razlogov«. Malo kasneje se je izkazalo, da gre za denarne težave, saj bi bila izvedba dveh tekaških prireditev na dva različna termina predraga. Tako bo naslednji tek iz programa PGT Tek na Črno prst, zadnji od treh primorskih kraljevskih vertikalov (še Kucelj in Porezen), zadnji tudi v Pušeljcu, napovedan za 7. september. Veljal bo še za slovenski pokal članov in veteranov.
Izidi:Trejl (članski gor-dol za DP), absolutno:Moški:
Ženske:
Vzpon, absolutno, moški:
Ženske:
Slovenski pokal, mladinci:
Mladinke:
Zmagovalci vzpona po kategorijah:ml. člani: Tine Žižmond
Vsi izidi so na: Najhitrejši na državnem prvenstvu v gorskem teku, gor-dol.
Najhitrejši na vzponu.
Laura Šimenc je ženski rekord na kolesarski progi izboljšala za sedem minut, zdaj je le še 38 sekund nad eno uro.
Nekdanja soborca na gorskotekaških progah najvišjega mednarodnega ranga, Mitja Kosovelj in Lucija Krkoč. Lucija se je vrnila v nekdanjo formo in je prevzela št. 1 v Sloveniji, ob tem pa opravlja trenersko delo, tudi za nekaj drugih reprezentantk. Niti Mitja še ni rekel zadnje besede na tekmovališčih, oba pa sta na Široko pripeljala naraščaj.
Fotogalerija je na:
VJ
|
