|
|
Zanimivosti s tekaških delavnic | |
|
KOPER 17 01 |
Tudi priprave tekačev na Banka Koper 3. Istrski maraton spremlja serija strokovnih tekaških delavnic, ki jih pripravlja Inštitut za kineziološke raziskave Znanstveno-raziskovalnega središča Univerze na Primorskem v sodelovanju z izbranimi sodelavci. Prvi dve delavnici sta postregli z zanimivostmi in koristnimi informacijami. Da pripadnikom Ljudstva tekačev olajšamo pot do njih, na tem mestu predstavljamo kratke povzetke predavanj. In seveda priporočamo udeležbo na preostalih devetih delavnicah, od katerih je večina brezplačnih. Že uvod tekaškega trenerja Urbana Praprotnika, tudi letos ambasadorja BK3IM, je bil zanimiv. V mlajših letih je sicer treniral tek na srednjih razdaljah, a se kar dolgo ni loteval prog, daljših od 10 kilometrov. Tako nepripravljen se je lepega dne odločil, da skupaj z bratom odteče logarski ultramaraton (75 km med Celjem in Logarsko dolino). Uspelo mu je s kombinacijo teka in hoje, ko pa se je po prihodu na cilj usedel, ni mogel več vstati, še ves teden po Logarski pa je hodil z velikimi težavami. Tako, zdaj vemo, da tudi mojstri včasih delajo neumnosti; to, da se moraš za daljše teke temeljito pripraviti, pa smo itak vedeli že prej. Poslušalcem je Urban položil na srce nekaj nadvse koristnih nasvetov: Ponudil je odgovor na vprašanje, ali ni morda že prekasno, da bi se pripravili na enega od treh tekov BK3IM, ki bo 10. aprila. Tekač naj opravi tri ali štiri teke na teden (trije teki na teden so tisti minimum za to, da se posameznik lahko ima za »resnega« tekača). Šest treningov je ključnih pri podaljševanju prog, trdi Urban. Kdor »obvlada« razdaljo petih kilometrov, se za 11,5-kilometrski rekreativni tek BK3IM pripravi tako, da opravi šest treningov na razdaljah 6, 7, 8, 9, 10 in 11 kilometrov. To naj bo eden od prej omenjenih treh tekov v tednu, sledijo pa naj si vsak tretji teden. Za tiste, ki so tačas pri desetih kilometrih, je ključnih naslednjih šest razdalj: 11, 12, 13, 15, 18, 21 kilometrov, tudi ti treningi naj bodo razporejeni na vsak tretji teden. Polmaratonci, ki bi radi postali maratonci, sledijo isti logiki, njihove razdalje pa so 24, 27, 31, 34, 38 in 42 kilometrov. Kdor je zamudil začetek priprav in nima več na razpolago dovolj tednov, lahko poskusi časovne intervale nekoliko skrajšati, v vsakem primeru pa ta pristop lahko uporabi za kasnejše teke. A pretiravanje ni zdravo, preveč teka lahko povzroči pretreniranost. Drugo delavnico sta z vsebino napolnila zakonca Tinkara in Gregor Ravnikar, prva internistka, specialistka za srce, drugi pa kirurg. Gregor je presenetil s trditvijo, da so v 80 odstotkih glavni nasprotniki teka zdravniki, za katere je v primeru soočanja s težavami pacientov najvarnejša izjava: ne tecite, tek vam utegne škoditi. Podrobno je pojasnil delovanje kolena, zlasti meniskusov, nekakšnih vzmeti, ki skrbijo za blaženje pritiskov na stičišču kosti in varujejo pred obrabo hrustanca. Z bolečinami v križu je križ, pomaga pa krepitev mišic, tako hrbtnih kot trebušnih; slednje so ključne za zmanjševanje tovrstnih težav. Tekači naj se zato ob teku ukvarjajo še s čem drugim, Ravnikar priporoča taj-či in pilates. Tinkara Ravnikar je avditoriju položila na srce, da naj tisti, ki se začenjajo ukvarjati s tekom, najprej obiščejo zdravnika. Tek koristi, zgodi pa se, da škoduje, in to takrat, ko ga je preveč ali ko poslabša prikrito srčno bolezen. Primeri zastoja srca med tekači so silno redki, gre za en takšen primer na 100.000 tekačev (ali še redkeje). A se je že zgodil na premierni izvedbi Istrskega maratona (BK1IM). Zdravnica ga je omenila in komentirala: »Ker je bil maraton dobro organiziran in je sledila hitra pomoč, je bilo posredovanje uspešno, za tekača ni bilo posledic in danes nima težav.« Dodajmo, da je tudi ta dogodek organizatorje Istrskega maratona spodbudil k iskanju dodatnih načinov varovanja tekačev, katerega rezultat je bila ustanovitev posebne enote za pomoč (ne zgolj zdravstveno) tekačem na progah, Petrinih angelčkov. To je prvi takšen primer organiziranja na tekih v Sloveniji. In koliko teka je varnega? Ravnikarjeva je bila zelo konkretna: varnih je 40 kilometrov teka na teden, varen je tekaški trening, ki traja med 30 in 45 minut, trikrat ali štirikrat na teden. Spodbudila je tekače: »Vsakdo z zdravim srcem lahko preteče maraton, pretečejo pa ga lahko tudi nekateri z bolnim srcem!« Za poslušalce je bila zanimiva novica, da lahko slabokrvnost izhaja tudi iz -podplatov. Stopanje na trdo namreč lahko poškoduje rdeče krvničke, ki potujejo po žilah na podplatih. Dogaja se, da mora celo odlična gorska tekačica, ki skrbi za pravilno prehrano, občasno jemati zdravila proti slabokrvnosti. So pa udeleženci tekaške delavnice ob koncu prišli do ugotovitve, da skrbeti za redne zdravstvene preglede ni prav lahko. Naš zdravstveni sistem jih še ne omogoča, poleg tega pa se zdravniška potrdila prepogosto izdaja »na pamet«, brez opravljenih pregledov. Za rekreativne, a tudi večino vrhunskih tekačev je edina razmeroma dostopna rešitev samoplačništvo, pri čemer iskanje informacij o tem, kdo sploh opravlja preglede (obremenitvene teste), sploh ni preprosto. Ena od teh možnosti je obisk ustrezno opremljenega laboratorija Inštituta za kineziološke raziskave. Vse delavnice, z izjemo ljubljanskih in novogoriške, potekajo na Srednji tehniški šoli Koper, Šmarska cesta 4, v predavalnici AMF1 – 1. nadstropje. Podrobnosti najdete na povezavi. Naslednja delavnica bo v petek, 29. januarja 2016 (17.30-19.00). Marko Roblek, ikona bosonogega teka v Sloveniji, bo predstavil svojo temo z naslovom Manj je več, Armin Paravlič pa bo govoril o medsebojni povezavi fitnesa in vadbe teka.
VJ |
|
|
|
Tekaške delavnice so dobro obiskane. Posnetek je nastal na drugi delavnici, v ospredju je Tinkara Ravnikar (medtem njen soprog Gregor predava o kolenih in križu).
