Ruthin tek in pohod

BLED

03 03
 2013

Športno humanitarno društvo Vztrajaj – Never Give Up je drugi humanitarni tek okrog Blejskega jezera pripravilo med 1. in 3. marcem. S prispevki udeležencev 48-urnega teka so zbrali 5680 evrov za šestletno deklico Zaro, ki ima cerebralno paralizo, 545 evrov za Slovensko društvo za terapijo s pomočjo psov Tačke pomagačke, 1020 evrov pa za študij Pie Podgornik, hčerke pokojne Ruth Podgornik Reš, po kateri so humanitarni tek tudi poimenovali. Motor in srce ŠHD Vztrajaj je Srečko Deželak, tudi član Ljudstva tekačev.

VJ

 

 Irena in Daša

Na fotografiji je Irena Gruntar (Ljudstvo tekačev, levo) s kolegico Dašo

 

 

 

 

Najboljši ducat tekov Daniele da Forno

TRST, CADORE

28 02
 2013

Daniela da Forno je zadnja leta redna gostja primorskih tekov, na katerih redno zmaguje. Nič nenavadnega, saj je bila članica italijanske reprezentance na ultramaratonih, v njeni zbirki pa je tudi drugo mesto ekipno na svetovnem in evropskem prvenstvu na 100 km. Z možem Linom živi v Trstu, ko le utegne, pa se – zaljubljena v svoje gore - poda v domače Dolomite, kjer kraljuje med tamkajšnjimi gorskimi tekačicami.

Za LT je pripravila seznam 12 svojih najljubših tekov. Začenjajo se s slovenskimi šestimi sladkimi urami.

Sladkih6. Krožni tek, ki ga pripravlja družina Koražija na Sladkem Vrhu, je bi čudovit ultramaraton, odtekla pa ga je lani, po treh letih mirovanja, kar zadeva maratone in polmaratone. »Na to tekmo imam prelepe spomine,« je zapisala Daniela, ki je zaostala le za najboljšo Slovenko na ultramaratonskih progah Nežo Mravlje.

Camignada 2012. »To je bila moja najboljša camignada doslej, zahvaljujoč treningu in pripravam na GM4O. Tu je povezava.

Transcivetta 2012 je bila prav tako njena najboljša izvedba te prekrasne tekme; ni sicer zmagala, je pa postavila zelo dober čas. Na tej progi ima že tri zmage v ženskih dvojicah. Tu je povezava.

Maratona del Mugello 2009. Ta maraton je najstarejši italijanski maraton. »Zame je bila zmaga krasno zadoščenje, čeprav nisem postavila kakšnega posebnega časa; vročina je bila ubijalska.« Tu je povezava.

Italijanski naslov 2009 v Abetoneju na 50 km. Tu je povezava.

50 km di Romagna 2009. Danielin osebni rekord na 50 km, ki so zaviti, višinskih razlik pa se nabere za približno 600 m. Čas: 3:43:01. Tu je povezava.

Tarquinia 100 km 2008. Ni kaj veliko pripovedovati: bila je bistven člen v italijanski reprezentanci, ki je na svetovnem in evropskem prvenstvu osvojila srebro! Tu je povezava.

Giro delle mura 2008. To je najpomembnejši cestni tek na 10 km v Bellunu. Tu je povezava.

Gran raid delle Prealpi 2008. Zelo naporna tekma v slabih vremenskih razmerah. »Mraz, megla, vendar mi je uspelo zmagati.«

Tarquinia 100 km 2006. »Mojih prvih 100 km, moja najljubša tekma, pravzaprav najlepši spomin. Čas 8:37 in zame visoko tretje mesto«.

Ljubljanski maraton 2006. »Čudovit spomin na ta slovenski maraton, čas 3:07:23. Startala sem za trening pred Tarquinio, ki je sledila 15 dni kasneje, in stopila na tretjo stopničko."

Maratona Russi 2006. »Izid 2:58:28 je moj osebni rekord v maratonu in je še bolj dragocen, ker proga ni hitra in dva kilometra tečeš izven poti.«

 

Tekma življenja

Najbolj pa je Danieli pri srcu najboljša tekma, kar jih je odtekla, svetovno prvenstvo na Nizozemskem leta 2007. Z italijansko ekipo je bila peta na svetu in tretja v Evropi, zabeležila je čas 8:18. Tu je povezava.

 

VJ

 

slideshow-daniele da fornoDaniela da Forno (desno) s kolegico Giulio della Zonca predlani na Gradiškem gorskem teku (Vipava)

 

 

 

 

Mateja Kosovelj pogleduje proti Riu

NOVA GORICA

09 01
 2013

Najboljša slovenska gorska tekačica v lanski sezoni Mateja Kosovelj (med moškimi je bil najboljši njen brat Mitja) se pripravlja na tekmovanja v letošnjem letu in po malem že razmišlja o olimpijskih igrah v Rio de Janeiru (2016), kjer si želi nastopiti v maratonu.

Mateja v zimskem času nabira kilometre, »dela bazo«, pri čemer ji nižje temperature ne gredo ravno na roko. Še vedno ima namreč opravka z bolečim desnim stopalom, ki jo ovira zlasti pri višjih obremenitvah. »Nabrati želim čimveč kilometrov, toliko kot to dopušča stopalo, opravljam torej prilagojeni trening. Nisem sicer še povsem opustila načrta, da spomladi za novo izkušnjo odtečem maraton, če se bom dobro počutila, verjetneje pa je, da bom namesto maratona tekla polmaraton. Poleg tega se bom pripravljala tudi na pet- in desetkilometrskih progah. Rio je vsekakor v mojih mislih, toda najprej moram poskrbeti za zdravje in šele nato planirati za tako pomembno tekmovanje. Želim si nastopiti v Braziliji, k temu bom stremela in se pripravljala, vsako leto bom tekla kakšen maraton in telo prilagajala višji količini teka. Rio je eden mojih glavnih ciljev, časa za pripravo pa je še veliko, skoraj štiri leta.«

Lani je Mateja v Padovi odtekla svoj prvi maraton (2:43:03) in v Gorici postavila osebni rekord na polmaratonski progi (1:15:13), največji uspehi z letnico 2012 pa sta šesto mesto na svetovnem prvenstvu v gorskih tekih in zmaga na Šmarni gori, s katero se je povzpela na tretje mesto v končni razvrstitvi svetovnega pokala WMRA in v anketi evropske atletske zveze osvojila tretje mesto med najboljšimi atletinjami stare celine v oktobru.

Dvojnost nastopanja na ravninskih in gorskih tekih 24-letne šampionke ne obremenjuje. »Gorski teki ostajajo v mojem srcu, glavna letošnja nastopa bosta na evropskem (6.7. v Bolgariji) in svetovnem (8.9. na Poljskem) prvenstvu.«

Foto na 1. strani: Mateja Kosovelj (ŠD Nanos) je na lanskem šmarnogorskem gorskem teku zmagala z rekordom

VJ

 

Mateja Kosovelj
Mateja Kosovelj je najboljša slovenska gorska tekačica v sezoni 2012

 

 

 

 

Tekaški copati družine Vrečar

TACEN

08 01
 2013

Pogled na tekaško tihožitje v stanovanju družine Vrečar iz Tacna, katere člani so redni udeleženci primorskih (in drugih) tekov. Najdemo jih na članskem seznamu TK Šmarnogorska naveza. Če se matematično poglobimo, ugotovimo, da Andreja, Ana, Neža in Brane tačas uporabljajo 34 parov tekaške obutve. »Redno laufanje je drag špas, če se v družini štirje redno podijo naokoli in vsak naredi od 2000 do 3000 kilometrov na leto. Kljub vsemu pa se zelo splača: sreča je v gibanju!« je prepričan moški v družinski manjšini.

VJ

 

Tekaški copati družine Vrečar

 

 

 

 

Lani najboljša Tušarjeva in Malavašič

GABERJE

06 01
 2013

V Gaberjah na Ajdovskem, tem hramu primorskega gorskega teka, kot je oznanjal eden od transparentov na sklepni prireditvi PGT 2012, so organizatorji primorskega gorskotekaškega pokala razdelili priznanja najboljšim v sezoni. Že petič je med ženskami zmagala Mihaela Tušar iz Cerknega, med moškimi pa je na najvišjo stopničko stopil Borut Malavašič iz Žirov. Na drugi stopnički sta jima sledila Ajdovec Aleš Štor in Urša Trobec iz Setnika (Polhov Gradec), tretjo pa so osvojili Vipavec Ivan Sokol in Gorenjec Simon Alič (enako število točk) ter Irma Pivk iz Idrijske Bele. Šampiona sta za kazen morala na odru uprizoriti medsebojni intervju pod taktirko koordinatorja PGT Klavdija Čendaka.

VJ

 

 

 

 

Bela pravljica na Trstelju

RENČE

07 12
 2012

Skupina članov DLT Filipides je tudi tokrat poskrbela, da se je tradicija tekov na Trstelj (643 m), najvišjo vzpetino na slovenskem Krasu in v Črnih hribih, nadaljevala. Zvečer so se zbrali na »placu« sredi Renč, kjer je tačas začel naletavati sneg. Na njihovi približno devetkilometrski poti proti vrhu se je sneg okrepil, tek pa se je spremenil v pravo zimsko pravljico.

Na cilju so se okrepčali s čajem, potem pa so se z avtomobili prestavili do Vogrskega, v klet Jadrana Nardina. Na toplem in za polno mizo je predsednik društva Miro Vogrič razdelil priznanja, v pogovoru pa so se seznanili tudi z načrti za pripravo spletnega portala Ljudstvo tekačev. Pri vračanju domov v poznih nočnih urah, ko se je na primorski avtocesti, na hitri cesti po Vipavski dolini in ob morju začenjal snežni prometni kaos, ni bilo težav, zimske gume so domov varno pripeljale tudi tekača iz (ponoči že močno zasnežene) slovenske Istre.

Prvi organizator teka na Trstelj je bil dr. Janez Hönn iz Renč, in to že pred ustanovitvijo DLT Filipides, teke so pripravljali do leta 2002. Vsakokrat se je zbralo tudi po 25 do 30 tekačev. Prvič so s »placa« startali na silvestrovo, točno opoldne, ob bitju cerkvenega zvona, in tekli po cesti proti vrhu Trstelja. Tam so spili čaj in se okrepili s sladicami, ki so jih prinesli s sabo, nato pa šli vsak po svoje.

Po nekaj letih je v decembru 2006 tek na pobudo Lučana Plahute obudil Miro Vogrič; tokrat so tek izpeljali ponoči – in tako je bilo tudi vsa naslednja leta, kot zaključek sezone, z društvenim družabnim večerom za zaključek. Tek je vsakič okrog silvestrovega, start je običajno ob 18. uri izpred cerkve, pri novoletni jelki. Tekači v prvem delu tečejo po asfaltu proti vrhu Trstelja, drugi del proge pa je speljan po makadamski poti. Sledi družabni večer s pregledom aktivnosti tekom leta in predajo daril oziroma priznanj najaktivnejšim članom društva.

MV, VJ

 

 

 

Podkategorije