grb

 

Malonogometni festival na Škofijah

ŠKOFIJE

21 12
 2014

Ekipa piranskih veteranov je 21. decembra 2014 nastopila na tradicionalnem malonogometnem festivalu na Škofijah, kjer je na dosedanjih turnirjih v najstarejši kategoriji V+55 še vsakokrat (petkrat) odnesla največji pokal. Tokrat so Pirančani osvojili pokal za drugo mesto, čeprav so imeli najboljšo bilanco med tremi sodelujočimi ekipami. Najprej sta se pomerili ekipi Krasa iz Opatjega sela oziroma Kostanjevice in novincev iz Vrhpolja pri Kozini. Slednji, po povprečni starosti igralcev najmlajši, so zmagali s 4:0. V drugi tekmi so Pirančani z Vrhpoljem remizirali 0:0, v streljanju sedemmetrovk pa so bili Brkinci boljši in si priigrali prednost - ta je tudi odločila o zmagovalcu. Tretjo tekmo, s Krasom, je Piran dobil z izidom 5:0. Vidmar je bil najboljši strelec turnirja s tremi zadetki, ob njem sta za Piran po enkrat zadela še Pirc in Kocjančič.

Pirančani so imeli na festivalu največ ekip, pet, in so bili najuspešnejši tudi tekmovalno. Vse ekipe so osvojile pokale, v Piran so odnesli dva pokala zmagovalcev ter pokale za dve drugi mesti in eno tretje mesto.

 

skofije-ekipa-500

Za piransko ekipo je prvič branil Slavko Franca, ki je zadnjič stal na golu pred 30 leti. Ekipe ni ravno pomladil, bil je namreč najstarejši ob Pirančanov.  Novinec je bil tudi Vaso Lukić, ki je letos dopolnil 55 let. Stojijo, z leve: Sirk, Franca, Pirc, Kocjančič; čepijo: Japelj, Lukić, Vidmar.

 

skofije-siki-400

Šiki je prejel pokal, namenjen najboljšemu strelcu.

 

skofije--pokal-500

Pirančani s pokalom za drugo mesto (v rokah vodje ekipe Alfia).


VJ 




 

 

 

Pirančani gostovali v koprskem zaporu

KOPER

22 10
 2014

Ekipa piranskih nogometnih veteranov je po gostovanju na Dobu, kjer se je pred nekaj meseci pomerila s tamkajšnjo nogometno ekipo zapornikov (izjava Vojislava Vidmarja - Šikija: »Še nikoli nisem igral proti bolj  fer nasprotniku«), 22. oktobra 2014 gostovala še v koprskem zaporu. V ekipi tokrat ni bilo nekaterih nosilcev igre in oslabljeni Pirančani so morali zapornikom priznati premoč (0:4), a so se jim zaporniki ob odhodu oddolžili s krepkim aplavzom.  Ob srečanjih z »žiletkami« na žici, ki obdaja igrišče, sta tokrat izdihnili dve žogi. Sodil je Đoko Đukič, sicer član piranske ekipe.

 

zapori-piran1-500

Piranska ekipa in del zaporniške ekipe. Zgoraj desno je direktor koprskega zapora Dušan Valentinčič, ki je pred leti dal pobudo za prirejanje nogometnih tekem na zaporniškem dvorišču.

 

zapori-piran-500

Trenutek s tekme, v kateri so prevladovali gostitelji. Najbliže žogi je Pozzecco, na vratih je Gorjan, proti desni pa stojijo vodja ekipe Lukić, Vidmar in Jeftenić.


VJ 



 

 

 

Turnir v Banjaluki

BANJALUKA

13 06
 2014

Piranski veterani so se v dneh od 13. do 15. junija 2014 udeležili turnirja v Banjaluki (Republika srbska, BiH). V konkurenci treh ekip so zasedli drugo mesto, pomembnejši od izida na igrišču pa je bil družabni del obiska v Banjaluki.

Na turnirju sta igrali še ekipi Rušanj iz Beograda in veterani iz domače ekipe Vrbas. Izid tekme z Beograjčani je bil 2:2. Po tem, ko so Pirančani povedli z 2:0 (strelca Plantak in Tadić), je Rušanj uspel izenačiti. Druga tekma, z domačini, se je končala z izidom 1:2, pri čemer je prvi zadetek, pravi evrogol, dosegel Varagič. Čigra je močno udaril z dvajsetih metrov, z leve strani, in žogo premočrtno poslal v desni zgornji kot. V tretji tekmi je Vrbas premagal Beograjčane z izidom 5:1.

Družabni del se je odvijal Pri lepi Zorici do zgodnjih jutranjih ur. Evgen Katić se je naplesal in izkazal v petju, Alfio Kocjančič mu je pri tem nudil logistično in moralno podporo, sicer pa so za vzdušje skrbeli tudi člani nekega društva iz Gradca (Avstrija), ki so se po naključju pri Zorici – odlično razpoloženi - znašli istočasno s Pirančani.

Gostitelji so Pirančanom pripravili še moker izlet po Vrbasu z raftoma. Tudi to, tretje srečanje nogometnih veteranov iz Banjaluke in Pirana je bilo prijetno ter še eno dokaz, kako najpopularnejši šport zbližuje ljudi.


VJ 

 

 

 

Vaso Lukić ocenjuje sezono 2013

PIRAN

15 01
 2014

V lanski sezoni so piranski veterani zabeležili najnižjo uvrstitev na lestvici hrvaško-slovenske nogometne lige v desetletju nastopanja. Doslej so se vedno uvrščali med prve tri ekipe, dvakrat so tudi zmagali. V 11-članski ligi je lani zmagala Savudrija (četrtič), Portorož-Piran pa je bil sedmi z bilanco: sedem zmag, pet remijev, osem porazov, 26 točk, gol razlika 52:40. Najboljši strelci piranske ekipe so bili po uradnih podatkih komisarja lige Imperl (13), Ipavec (12), Mrak in Plantak (7). »Selektor« Vaso Lukić ocenjuje uspešnost nastopanja svoje ekipe.

Lanska sezona se je iztekla slabše od vseh predhodnih. Kako jo ocenjuješ?

»Res je bila to ena najslabših sezon, uspeh pa je, da smo v njej odigrali vse načrtovane tekme, tako prijateljske kot prvenstvene. A manjka rezultat. Zakaj je prišlo do tega, bomo morali analizirati.«

Ampak sam imaš gotovo mnenje o poteku sezone.

»Prvi del smo še odigrali v redu. Igre sicer ni bilo, rezultati pa so bili. V drugem delu smo uspeli zmagati samo enkrat, kar je – po mojem mnenju – posledica zasičenosti s tekmovanjem. Ni bilo pravega razpoloženja, kemije, tekme so nam bile bolj breme kot sprostitev.«

Že samo ekipo je bilo večkrat težko zbrati.

»Velikokrat je bil to problem, za nekaj tekem sem se moral prav potruditi, da sem zbral enajst igralcev in dve rezervi. V drugem delu smo igrali praktično brez vratarjev, bila sta poškodovana. Tekme smo šli oddelat, ker je bila to naša obveza, nismo pa šli na igrišče uživat.«

Odnosi med igralci niso najboljši.

»Niso najboljši, a niso niti bistveno slabši, kot so bili lani. Na igrišču je preveč živčnosti, problem pa je tudi obnašanje igralcev po tekmi. Odigramo tekmo, doma ali na tujem, potem pa nas na večerji ostane komaj kakšnih deset, enajst.«

Niti odnos posameznikov do soigralcev včasih ni primeren.

»Dogaja se, da igralec, ki se z nekom ali nečem ne strinja, sleče dres, ga vrže na tla in samovoljno zapusti igrišče. Potem pa na naslednjo tekmo spet pride, kot da se ni nič zgodilo. Zgodi se tudi, da se z muko zbiramo za prvenstveno tekmo, potem pa kateri od ključnih igralcev ne pride in se niti ne opraviči. Tudi takšno obnašanje je razlog za slabše razmere v ekipi.«

Se izteka obdobje dobrih rezultatov, ki so spodbujali ekipo? Bo v prihodnje še tako pomembno iskati dobre tekmovalne rezultate, kot je bilo doslej?

»Zadnjih deset let je igrala ekipa, ki se ni veliko spreminjala. Imamo sicer nekaj novih igralcev, skupina igralcev, ki so nosilci igre, pa se je v tem času postarala. To je največji problem. Pred dvema letoma smo bili prvaki, potem pa je naša igra padla, kljub okrepitvam z mlajšimi igralci, kot sta Ipavec in Miličevič.«

Kako razmišljaš za naprej?

»Ekipa bo vsekakor delovala še naprej. Imamo treninge, ki nam veliko pomenijo, tako emotivno kot rezultatsko. Na njih se ubijamo za gol, medtem ko na prvenstvenih tekmah tega manjka. Imeli bomo nekaj prijateljskih tekem, kot smo jih imeli lani, moramo pa se dobro prešteti, kako z istrsko ligo.«

Si se že odločil glede vodenja ekipe – nameravaš še naprej opravljati delo »selektorja«?

»Sem se že odločil. V ligi, pod sedanjimi pogoji, ekipe niti slučajno ne nameravam več voditi. V zadnjem času ne sebe ne ekipe za to nastopanje nisem znal več motivirati. Pred letom dni mi je še uspevalo, spreminjal sem ekipo, poskušal, iskal variante, letos pa se tudi mene lotila apatija. Morda bi lahko naredil kaj več, a sem se utopil v splošnem razpoloženju. Druge ekipe so se bolj pomladile, nismo več superiorni, kot smo bili. Odločiti se moramo, ali nam je cilj še tekmovati, vendar bi morali za to zbrati dovolj igralcev, da bi lahko spodobno nastopali, ne pa, da se zbiramo iz tekme v tekmo.«

Kakšne pa so po tvojem razmere v ligi? Med letom je bil slišati marsikaj na račun regularnosti.

»Mislim, da smo ekipa, ki je odigrala maksimalno korektno, niti enkrat nismo igrali z igralcem, mlajšim od 35 let ali s kartoni – za razliko od drugih. Na dveh tekmah so za nasprotnika igrali mlajši igralci, za katere smo točno vedeli; celo domačini so nam priznavali, da je tako. Odločili smo se za pritožbo, a je bila ta zavrnjena 'zaradi pomanjkanja dokazov'. To ni bilo korektno do nas. Ali pa primer, ko smo začeli tekmo in je bilo vse OK, po dvajsetih minutah pa sta na igrišče prišla dva nova, mlajša igralca.«

Treningi se po novoletni pavzi spet začenjajo.

»Začnemo spet 20. januarja ob 19.30. Na treninge nas prihaja po 14, kar je zelo dobro povprečje, uspevajo nam bistveno bolj kot tekme, kar zadeva zagnanost.«

V naslednjih januarskih dneh bo sledil tudi sestanek.

»Dogovoriti se moramo, kako naprej. Zmenjeni imamo že dve prijateljski tekmi, nekaj bo tradicionalnih turnirjev (ekipa +55 je na Škofijah doslej še vedno zmagala), gostovali bomo v Banjaluki, pojavila se bo gotovo še kakšna tekma. Tudi brez lige bomo imeli v prvi polovici leta štiri, pet tekem – seveda, če se bomo odločili, da v ligi ne bomo več nastopali. Razmere res niso najboljše, a niso niti tako črne. Prepričan sem, da bomo zmogli dovolj energije za to, da bo ekipa delovala še naprej – in da bomo uživali v nogometu.«

 

vaso-500

Vaso Lukić ekipo piranskih nogometnih veteranov na igrišču vodi že tri leta.

 

VJ

 

 

 

Nova zmaga na nogometnem festivalu

ŠKOFIJE

21 12
 2013

Piranski nogometni veterani so v starostni kategoriji +55 spet odnesli prvo mesto na festivalu malega nogometa na Škofijah in tako za še eno leto podaljšali svojo nepremagljivost. So edina ekipa, ki je zmagala na vseh turnirjih doslej.

Sprva so bile prijavljene tri ekipe, ob Pirančanih še Kras iz Opatjega sela in Mi Kobarid, ker pa ekipa iz Posočja, doslej redna udeleženka tega turnirja, ni uspela zbrati dovolj igralcev, sta se za letošnjo turnirsko zmago pomerili samo dva ekipi. Končalo se je z najtesnejšo možno zmago 1:0 za Piran. V prvem polčasu je zadel Vojislav Vidmar, ob golu so imeli Pirančani še številne priložnosti za povišanje vodstva, Kras pa je le občasno prišel pred nasprotnikova vrata, toda njihov vratar Peter Trampuž je branil zelo uspešno. Zasluženo je prejel nagrado za najboljšega vratarja, glede najboljšega strelca ni bilo dileme – pokal je dobil Šiki, za najboljšega igralca pa so organizatorji razglasili Draga Sirka.

Sledilo je okrepčilo s pršutom v bifeju, kjer ni manjkalo strokovnih komentarjev tekme. Obe ekipi sta obžalovali, da ni bilo vsaj še tretje ekipe. Ugotavljali so, da je nastop na turnirju pravzaprav krona celoletnega igranja in rednega treninga. Brez tega ni mogoče računati na resen turnirski nastop, in to z leti postaja vse bolj očitno. Veselje, da Pirančanom in Kraševcem še vedno uspeva redno trenirati in uživati v nogometu, ni prav nič manj pomembno kot osvajanje pokalov.

Nobeno presenečenje ni, da so bili Pirančani v bifeju Kocka zadnji gostje in da so Vesni pomagali zakleniti lokal.

Na festivalu, ki ga je KMN Bronx Škofije pripravil že petnajstič po vrsti (nadaljuje tradicijo prejšnjega organizatorja, Primorskih novic), se je z zmago izkazala tudi selekcija U-9 NK Portorož-Piran.

 

skof-piran-500

Ekipa veteranov NK Portorož-Piran, starejših od 55 let.

 

skof-skupaj-500

Skupinski posnetek z ekipo Krasa.

 

skof-alfio-400

Tako je Alfio Kocjančič dvignil pokal, namenjen zmagovalcem.

 

skof-trije-400

Najboljši: igralec Sirk, strelec Vidmar, vratar Trampuž.

 

VJ

 

 

 

Tekma z zaporniki na Dobu

DOB

28 10
 2013

Veterani iz Pirana so se 28. oktobra namesto na običajni ponedeljkov trening odpravili na Dolenjsko. Šli so obiskat soigralca v Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob, da pa ne bi ostalo zgolj pri obisku kolega, so s tamkajšnjo malonogometno ekipo odigrali še prijateljsko tekmo. Za večino Pirančanov je bilo igranje v zaporu novo doživetje, ki se jih je vtisnilo v spomin. Po neobetavnem začetku, ko so zaporniki zadevali kot za stavo, so se razigrali tudi veterani; začeli so nizati zadetke, Šiki pa je gledalce zabaval s svojimi igralskimi vložki pred nasprotnikovimi vrati (vratar domačih je pri tem malo manj užival). Končalo se je z izidom 12:8 za zapornike, ki so se izkazali s kvalitetno igro in izrednim ferplejem, saj prekrškov tako rekoč ni bilo. Pirančanom nista šla na roko način igre (4+1) in neodbojna žoga, ki ju niso vajeni, bili pa so veseli, da so zapornikom lahko popestrili dan. Dodajamo nekaj fotografij iz dobskega zapora. Posnel jih je tamkajšnji uslužbenec, zaradi varovanja identitete zapornikov so njihovi obrazi zabrisani.

 


dob1-500

dob2-500

dob3-500

dob4-500

dob5-500

 

 


VJ 

 

 

 

Patrik Ipavec igra vedno za zmago

PIRAN

13 10
 2013

V ekipo piranskih veteranov se je pred nekaj meseci vključil prvi nogometaš iz Pirana, ki je kdajkoli zaigral za državno reprezentanco, Patrik Ipavec. Za selekcijo Bojana Prašnikarja je zaigral dvakrat, soočenje z Zinedinom Zidanom na zelenem travniku Stade de France pa se mu je izmuznilo za las. Za Ljudstvo tekačev je odgovoril na nekaj vprašanj, video posnetek je na voljo na povezavi.

Patrik je letnik 1977, poročen je s Karmen, s katero v starem Piranu vodita bar Pri Starcu, družinsko tradicijo, in imata dve hčerki. Ugotavlja, da ima tačas še kakšen kilogram preveč, kljub temu, da jih je že začel topiti. Preveč za njegove lastne nogometne kriterije in za tisto, kar želi na igrišču početi kot igralec veteranske ekipe Portoroža-Pirana, ne pa tudi za ohlapnejše »civilne« poglede na osebno težo. Presežek namreč na njegovih 181 centimetrih višine ni zaskrbljujoč, seveda, če se ne bo z leti povečeval.

36-letni Pirančan je nogometno kariero profesionalca končal pred tremi leti zaradi pogostih poškodb, njegova lakota po igranju in zmagovanju pa ni prav nič manjša, kot je bila v letih njegovega igralskega vrhunca, ko je zaigral tudi v državni reprezentanci. A tetive ga opozarjajo, da jih pretirane obremenitve lahko načnejo in naj jim ne nalaga prevelikega bremena. Lahko je reči, teže narediti. Ko Patrik dobi žogo ter med njim in golom nasprotnika ni preveč branilcev, ne bo odlašal. Vključil bo peto prestavo in bolečih tetiv ne bo poslušal. V času, ko se piranski veterani soočajo z rezultatsko krizo, so njegovi zadetki več kot dobrodošli.

Ipavec ostaja zvest piranskemu klubu, po koncu kariere nogometaša se je posvetil delu z mladimi. V domačem klubu trenira selekcijo U-17, na lucijski osnovni šoli pa vodi nogometni krožek z mlajšimi učenci. Pri delu z osnovnošolci si prizadeva, da bi ti vzljubili nogomet ter se naučili osnovnega reda in discipline, na mlajše mladince pa želi prenesti svojo nogometno prepričanje, da ni vseeno, ali dobiš ali izgubiš, jim vcepiti zmagovalno mentaliteto.

Podobno kot Zlatko Dedić (in seveda še številni drugi uspešni nogometaši) je tudi Patrik že na začetku svoje nogometne poti vedel, kaj hoče in kako priti do cilja. Običajni treningi mu niso zadostovali, hotel je več – in za to je bil pripravljen tudi trdo delati. Ko so njegovi vrstniki že sezuli nogometne čevlje, ali pa še pred poukom, si je mladi Pirančan naložil še dodatni trening. Prizadevnost ob talentu ni ostala neopažena, v prvi postavi Pirana je zaigral že precej pred polnoletnostjo. V slovenski prvi ligi je igral osem let, za ekipe Kopra, Primorja, Gorice, Olimpije in Mure, zabeležil je 236 nastopov, zabil pa je 60 golov. V tujini je igral za avstrijske in ciprske prvoligaše.

V mladi reprezentanci je bil med najboljšimi posamezniki, po tekmi s Češko, ki jo je Slovenija nesrečno izgubila, je trener avstrijskega prvaka Sturma Ivica Osim izjavil, da si Ipavca želi v svoji ekipi, da pa njegov klub nima dovolj denarja zanj. Do 21. leta Patrik ni poznal padcev, njegova kariera je bila v nenehnem vzponu. Selektor članske reprezentance Bojan Prašnikar, ki je cenil primorske igralce, ga je vpoklical dvakrat, prvič v sezoni 1997/98, drugič pet let kasneje. Zaigral je na dveh uradnih tekmah, proti Slovaški in Cipru.

Pirančanu je najbolj žal, da ga selektor ni poslal na igrišče proti Franciji 12. oktobra 2002, v kvalifikacijah za EP 2004. »Proti koncu tekme sem se že ogreval, da vstopim v igro in zaigram proti legendam, ki jih je vodil Zinedine Zidan, takrat najboljši igralec na svetu. A ravno v tistih minutah se je poškodoval Amir Karić in selektor ga je zamenjal z drugim obrambnim igralcem, jaz pa sem obsedel na klopi. Škoda, tako sem si želel zaigrati proti Zidanu.«

Skupaj s Patrikom, ki je po »poklicu« napadalec, je nekaj časa za A selekcijo igral tudi branilec Matej Mavrič Rožič, zdaj pa je v reprezentanci tretji Pirančan, branilec Andraž Struna.

Ko je igral v Olimpiji, so se začele poškodbe, največ težav je imel s koleni. Poškodbe so bile tudi vzrok za zgodnji konec profesionalnega igranja, zaključil je v koprski Luki, s katero je okusil slast naslova državnega prvaka, pri 33 letih. Dve leti kasneje, ko je prestopil veteransko starostno mejo, je sprejel povabilo selektorja veteranske ekipe Vase Lukića in zaigral še v najstarejši selekciji piranskega kluba.

 

ipavec4-400

Patrik Ipavec danes.

 

ipavec5-400

Na treningu reprezentance, levo Igor Benedejčič, desno Zlatko Zahovič.

 

ipavec2-500

Poškodba je Patriku v zadnjem hipu preprečila, da bi podpisal sanjsko pogodbo s turškim Fenerbahčejem. Tako so ga predstavili na naslovnici enega od tamkajšnjih časopisov.

 

ipavec3-500

Všeč je bil legendarnemu Ivici Osimu, vendar si Avstrijci niso mogli privoščiti tako dragega nakupa.

 

ipavec1-400

Uradni bilten tekme Francija : Slovenija leta 2002.

 

ipavec6-500

Sestanek članske ekipe pod taktirko Bojana Prašnikarja.

VJ

 

 

 

Sandi – piranski bombarder

PIRAN

03 06
 2013

Pogovarjamo se z Aleksandrom Imperlom (letnik 1971), za prijatelje Sandijem, v prvi polovici letošnje sezone prvim strelcem piranskih veteranov. V devetih tekmah je zabil 12 golov. Je poročen, z ženo imata fanta, stara 10 in 16 let, ki sicer ne kažeta posebnega zanimanja za nogomet, rada pa tečeta.

 

Od kod takšna učinkovitost? Kaj se je pri tebi spremenilo od lani?

»Težko rečem. Morda je odgovor v samozaupanju. Napadalec mora zaupati vase, verjeti v svoje sposobnosti. Če se preveč ženeš za tem, da boš dosegal gole, ti bodo ti bežali. Na silo ne gre. Če pa igraš mirno in potrpežljivo, če si sproščen, ni problemov. Zdi se mi tudi, da soigralci zdaj bolje vedo, kako igram, podajajo mi uporabnejše žoge.«

 

Iz kakšnih položajev največkrat zabijaš?

»V gneči v 16-metrskem prostoru se dobro znajdem. Ali pa izkoriščam svojo hitrost. Ko dobim žogo v prostor, potegnem in streljam.«

 

Si letos dosegel kakšen hat-trick?

»Dvakrat, proti Kortam in Babićem.«

 

Pa na koncu tekme nisi vzel žoge, tako kot je to navada v Španiji?

»Ne, ker naš klubski proračun tega ne dopušča. Vedno se borimo za žoge, ker jih je premalo.«

 

Kako napoveduješ nadaljevanje prvenstva?

»Mislim, da bomo zadržali drugo mesto. Načelno pa gremo v vsaki tekmi na zmago.«

 

In kako ocenjuješ razpoloženje v ekipi? Zdi se, da zadnje čase ni ravno na vrhuncu.

»Kar nekaj članov ekipe se ne udeležuje treningov, tudi na tekme ne prihajajo. To nekako vpliva na vse skupaj. Vsekakor za ekipo to ni nič pozitivnega. Lepo je bilo, ko nas je bilo na treningu več in smo igrali z večjim žarom. Tudi ekipi sta bili bolj izenačeni.«

 

Tebi pa uspeva prihajati na treninge in tekme. Kako si organiziraš čas?

»Kolikor zmorem, prihajam. Delam pri pooblaščenem prodajalcu za Simobil, sem poslovodja treh trgovin, in dela je dosti. A trudim se usklajevati službo, družino in druge obveznosti z nogometom ter si izboriti čas za treninge in tekme.«

 

V družini tvoje ukvarjanje z nogometom odobravajo?

»S tem so se sprijaznili. Povedal sem jim, da brez tega ne morem, tako da je to utečeno.«

 

Kdaj si začel igrati veliki nogomet?

»Pred 25 leti sem treniral v kadetski ekipi NK Piran, potem pa sem veliki nogomet pustil in igral samo še malega.«

 

Kakšna je primerjava med velikim in malim nogometom?

»Na malem moja hitrost ni prišla do izraza, sem se pa vedno dobro znašel pred golom. Nos za gol moraš imeti pri obeh, v pravem trenutku moraš biti na pravem mestu.«

 

Kdaj si prišel k veteranom Portoroža-Pirana?

»Pred tremi leti. V prvi sezoni sem igral malo, v drugi pa se mi je odprlo.«

 

Zdaj pa sploh. Tvoja kariera je v vzponu.

»Sorazmerno z leti.«

 

VJ

 

Sandi Imperl

Sandi Imperl, tačas najučinkovitejši napadalec Portoroža-Pirana

 

 

 

Banjalučani v gosteh

PIRAN

25 05
 2013

Piranski nogometni veterani so sprejeli v goste ekipo veteranov iz Banja Luke (Republika Srpska), ki so jim vrnili njihov lanski obisk v Banja Luki. Odigrali so tekmo na piranskem stadionu, se družili, pri Tubiju v Strunjanu pa so sobotno večerjo zaokrožili s skupnim ogledom finalne tekme Lige prvakov (na fotografiji). Za gostitelje sta bila v tekmi, ki so jo dobili z 2:1, strelca Mrak z evrogolom in Gobbo. Tekmo v Banja Luki so dobili tamkajšnji gostitelji s 5:0.

 



VJ 

 

 

 

Pogovor z novim predsednikom NK Portorož-Piran Draganom Tadićem

PIRAN

26 04
 2013

Pred kratkim je vodenje piranskega nogometnega kluba prevzel član veteranske ekipe NK Portorož-Piran, podjetnik Dragan Tadić. Zaprosili smo ga za pogovor.


V kakšnem stanju si prevzel klub? Še lani je imel veliko finančnih težav.
»Klub sem sprejel v res zelo dobrem stanju glede na predhodno obdobje, ko smo imeli veliko težav in precejšen minus v blagajni. Dosedanja uprava je naredila vse, da klub spravi na noge.«
Finance so torej urejene?
»Smo celo v rahlem plusu.«
Kakšni so tvoji načrti?
»Glede na to, da imam dobro ekipo (upravni odbor), upam, da bomo dosegli zastavljene cilje. Imamo kakovostno kadetsko in mladinsko moštvo, ki je na pragu vstopa v slovensko drugo ligo. To je, lahko rečem, prvi cilj tega mandata. Drugi pa je uvrstitev članov v primorsko ligo, če bo le mogoče, še to jesen.«
Članski pogon bo zahteval precejšen dodaten denar.
»Smo že v akciji. Zavedamo se, da brez dodatnih finančnih sredstev ne gre. Trudimo se, da jih pridobimo, in upam, da nam bo uspelo ekipo še letos prijaviti za tekmovanje v primorski ligi. Seveda pa bomo to naredili šele takrat, ko bodo za to zagotovljeni pogoji, ko bomo prepričani, da imamo zadostna finančna sredstva za normalno nastopanje. Sicer pa v ligo ne bomo šli. Glede kadetov in mladincev pa je že skoraj gotovo, da bodo v naslednji sezoni nastopali v slovenski ligi.«
S kakšnimi ambicijami bi šli v primorsko ligo?
»Vse je odvisno od tega, ali bomo imeli dovolj denarja, da bi ciljali na vrh. Če ga ne bo, se bomo skušali obdržati v sredini lestvice.«
Kakšna je baza za sestavo članske ekipe?
»Piranski bazen igralcev je dovolj bogat, le da fantje zdaj igrajo po drugih klubih. Z nekaterimi smo se že pogovarjali o njihovi vrnitvi domov. Naš cilj je predvsem pridobiti domače fante. Če pa bomo ciljali više, bodo potrebne še kakšne okrepitve – a naša prva skrb so predvsem domači igralci, tako člani kot mladinci, ki bodo imeli pravico nastopati za prvo vrsto.«
Si tudi član veteranske ekipe. Kakšen bo status veteranov v klubu? V preteklosti ni bil najbolje urejen.
»V preteklosti smo bili in nismo bili v klubu, zdaj pa definitivno smo. Trudimo se, da bi veterani imeli res dobre razmere za vadbo in igranje v klubu; že zdaj ima veteranska ekipa na uporabo glavno igrišče in nastopa v hrvaško-slovenski ligi. Mislim, da se bo to sožitje, ki ga vidim zelo pozitivno, nadaljevalo.«
Igralci in drugi nimamo kje parkirati med treningi in tekmami. Prinaša nova uprava rešitev teh težav?
»Že prejšnja uprava je začela reševati ta problem, mi pa ga bomo spravili z dnevnega reda. Želimo, da bi obiskovalci treningov in tekem, igralci, starši in veterani, lahko parkirali svoja vozila v garažni hiši pri pokopališču. Članom kluba bo omogočeno, da bodo s plačilom petih evrov na mesec dobili abonma za popoldansko parkiranje v garažni hiši.«


Venčeslav Japelj

 

 

 

 

Dragan Tadić predsednik NK Portorož-Piran

PORTOROŽ

11 04
 2013

Na redni letni skupščini NK Portorož-Piran so z vsemi prisotnimi glasovi izvolili novo vodstvo kluba, po tem, ko so se zahvalili dosedanji upravi, da je klubske finance pripeljala po »pozitivne ničle«. Na mestu predsednika je Matjaža Emeršiča zamenjal Dragan Tadić iz vodstva veteranske ekipe, v upravnem odboru pa je po novem tudi Alfio Kocjančič, še en član kluba iz vodstva veteranske ekipe. Dragan je napovedal, da se v vodenju kluba ne bo oziral na politični levico in desnico, zanj je pomembno predvsem to, da klub primerno poskrbi za mlade igralce na igrišču. Letos je pričakovati napredovanje mlajših selekcij v ligaških tekmovanjih, člansko ekipo za igranje v primorski ligi pa bodo oblikovali na jesen, če bodo za to dane možnosti – predvsem finančne. Na fotografiji sta dosedanji in novi predsednik, Emeršič (levo) in Tadić.

 

Dragan Tadić

 

 

 

Skrivnost uspeha se skriva v treningu

PIRAN

28 02
 2013

Stalno mesto »na stopničkah«, med prvimi tremi v hrvaško-slovenski ligi veteranov, ni nekaj, kar bi bilo samoumevno. Razkrivamo skrivnost uspešnosti piranske ekipe. Res jo sestavljajo izvrstni nogometaši in srčni borci, dobršen del zaslug za odlično serijo, ki traja že od samega začetka nastopanja v ligi pred desetletjem, pa razkriva trening.

Pirančani ne trenirajo tako, kot smo nogometne ekipe vajeni videti. Seveda ne gre pričakovati, da bo veteranski trening sestavljen iz elementov pravega članskega treninga, kajti takšnih treningov je bilo v času aktivnih karier kar dovolj. Zdaj je čas za čisto igro, brez ponavljanja šablon ter utrjevanja tehničnih in taktičnih prvin. A ta igra je lahko »penzionistična« ali pa trda, zagrizena, na vso moč. Piranski veterani prisegajo na slednje, zanje je vsak trening bitka, boj do zadnjega diha. Ko je na enem od letošnjih treningov ekipa rumenih zabila gol za zmago prav v zadnji sekundi, iz nenevarnega položaja, je bilo veselje zmagovalcev neizmerno, razočaranje poraženih iz pisane ekipe pa globoko, tako globoko, da jo je tretji polčas pri Tubiju komajda lahko ublažil.

Vaso Lukić kot selektor (sicer pa igra za rumene) vodi statistiko trening tekem in bilanca zadnjega časa je naslednja: »Lani so rumeni zmagali 18-krat, pisani pa 16-krat, ob petih neodločenih izidih. Razlika v golih je bila za en gol v prid pisanih. Letos smo odigrali sedem tekem, razmerje v zmagah je 4:2 za rumene, ob enem neodločenem izidu. Ugotavljam sicer, da je večja odgovornost na prvenstvenih tekmah, toda več adrenalina se pretaka na treningih. Takrat se ne varčuje z ničemer, igramo stoodstotno, rečemo kakšno besedo več, a vse ostane na igrišču, po tekmi ni zamer.«

Vodja ekipe rumenih Mirko Pirc je o tem rivalstvu povedal: »Ti dve ekipi se med seboj merita že sedem, osem let. Boj je hud, igramo z žarom, skorajda smo bolj zagnani kot na tekmah. Ne bi vedel, zakaj je tako, povem pa lahko, da meni in naši ekipi zmaga na treningu pomeni več kot ne vem kaj. Zato je boj zagrizen, borimo se do konca, in če le moremo, zmagamo.« Kako Miki napoveduje nadaljevanje teh dvobojev v letošnjem letu? »Glede na to, da smo mi tehnično malo boljši, oni pa so boljši tekaško, polega tega pa so malo mlajši, je težko napovedovati. Upam le, da bo tako kot lani tudi letos več zmag na naši strani.«

Vodja ekipe pisanih Alfijo Kocjančič pa dogajanje na treningih komentira z besedami: »Že vrsto let je podobno: enkrat so oni boljši za tekmo, dve, drugič mi. Na koncu, ko potegnemo bilanco teh nekaj deset tekem, je za kakšno zmago boljša ena ali druga ekipa; podobno je pri razliki v zadetkih. Zanimiva je 'grinta' vseh igralcev, igramo s polno paro, tako da je pravi užitek sodelovati. Po treningu pa sledi debata o detajlih, zato je vse skupaj toliko bolj zanimivo. Zaradi tega čara hodimo na treninge redno in smo kar dobro pripravljeni za uradne tekme. To se nam potem tudi obrestuje, ko igramo ligaške tekme. Velikokrat se je pokazalo, da smo najmočnejši in najuspešnejši v drugem polčasu – takrat naredimo največ.«

VJ

 


Zimsko razkazovanje golih nogNa treningu 25. februarja so kljub mrazu trije oblekli kratke hlačke: Ive, Miki in Alfijo (z leve)

 

 

 

Novice o hrvaško-slovenski ligi

SAVUDRIJA

16 02
 2013

13. sezona prvenstva hrvaško-slovenske veteranske nogometne lige se bo začela 16. marca 2013. Nastopalo bo 11 klubov; tistim, ki so končala lansko sezono, se bo ponovno pridružila Petrovija. Pravico igranja imajo igralci letnika 1978 in starejši (NK Portorož-Piran je predlagal, da se starostna meja dvigne na 40 let, s tem, da bi dva igralca na igrišču lahko bila mlajša, od 35 do 40 let; predlog ni bil sprejet). Pirančani bodo prvo tekmo igrali v petek, 15. marca, zvečer na domačem igrišču z Rakekom, katerega igrišče je tačas še pod debelo snežno odejo.

Komisar HSVNL Roberto Vižintin iz Savudrije je v svojem poročilu o poteku lanske sezone zapisal, da sta v ligi zaželeni še dve ekipi, po ena iz Hrvaške in Slovenije. Želja večine sodelujočih ekip je tudi, da pritegnejo še katero od italijanskih ekip. Brisanje meja v tem koncu Evrope gre nogometašem precej bolje od rok kot politikom.

Zmagovalec lige (tretjič; sedemkrat je zmagala Izola, dvakrat pa Piran) NK Savudrija je zmagala v vseh odigranih tekmah. Izola je v sezonah 2001 in 2006 prav tako ostala neporažena, vendar je takrat beležila tudi nekaj remijev. Savudrija je zabila največ golov (81), prejela pa jih je najmanj (13). Piran je tudi tu na drugem mestu (57:23). Presenetljivo pa Savudrija nima najboljšega strelca, to je Mladen Gavrić, igralec Kort, s 24 zadetki. Kortežani se ponašajo tudi z edinim temnopoltim igralcem, zanje je igral Ganec Mustafa Bendhar.

Najboljši strelci Portoroža-Pirana so bili Sandi Imperl (9), Sebastjan Mrak (6), Vojko Vidmar in Ivica Plantak (6), Boštjan Vranješ in Patrik Ipavec (4), Dragan Tadić, Fabio Viler in Vaso Lukić (3). Po en zadetek je doseglo še deset igralcev.

Še nekaj statistike iz poročila Roberta Vižintina. Pet tekem je bilo registriranih z rezultatom 3:0 b.b. zaradi disciplinskih prekrškov. Po ena točka je bila odvzeta petim ekipam (Babići – igranje s tujim igralcem, Rakek – ekipa je odšla z igrišča, Postojna – niso prišli na tekmo, Zo-Grad – igranje z dvema premladima igralcema, Moela – igranje s premladim igralcem). Tekme je sodila tudi sodnica, Silvia Budak (Poreč) je svoje delo po mnenju Pirančanov opravila izvrstno.

VJ

 

 

 

Selektor Vaso Lukić o minuli in novi sezoni

PIRAN

01 02
 2013

Vaso LukićVaso Lukić, letnik 1959, je v času svoje članske kariere v postavi Pirana igral kot vezist, bočni in zadnji. V NK Piran je neprekinjeno od leta 1981, po končani igralski karieri se je preizkusil kot trener in sodnik. Katero delovno mesto zaseda v veteranski ekipi NK Portorož-Piran, ki že precej let nastopa v hrvaško-slovenski veteranski nogometni ligi (HSVNL)?

»Najprej bi rekel, da je to mesto, na katerem uživam, potem pa sledi vse drugo. Sem igralec, selektor, pomagam pri vodenju ekipe, pri zbiranju denarja in še pri marsičem.«

Ocena lanske sezone

»Če jo primerjam s predlansko, smo zabeležili majhen padec, predlani smo bili prvi, lani drugi, pa čeprav smo osvojili točko več. Savudrija ima najboljšo ekipo, prihajajo z drugega planeta. Ko so v dvoboju z nami predlani v finišu izgubili prvo mesto, so bili razočarani, odločili so se, da zberejo kar se le da močno ekipo. Zdaj so brez konkurence, če bodo še naprej igrali v takšni sestavi, bodo tudi letos brez težav zmagali. Ko smo v Piranu videli, kako močni so, smo si za cilj zadali drugo mesto. Osvojili smo ga z lahkoto, s kar 14 točkami prednosti pred tretjimi Kortami.«

Regularnost tekmovanja

»Razen izjem je bilo tekmovanje v ligi korektno. Na žalost se je marsikaj dogajalo s sojenjem, gostitelji so ga velikokrat izkoriščali sebi v prid. Liga je potekala našim letom primerno, čeprav moram povedati, da se včasih obnašamo kot majhni otroci: želimo zmagati za vsako ceno. A se na koncu vedno dobro izteče, v gostilni, ob šanku.«

Priprava na sezon o 2013

»Po novoletni pavzi smo spet začeli s treningi. Ti se odvijajo stoodstotno, razen ko se dogovorimo, da jih ne bo. Ne ustavita nas ne dež ne burja. Naš namen je, da letos zadržimo igralski kader iz prejšnje sezone; morda se bomo okrepili z enim ali dvema mlajšima igralcema, da bomo še naprej konkurenčni.«

Ekipi se je pridružil Patrik Ipavec

»Zgodi se, da zaradi poškodb ali višje sile nastopijo težave pri sestavljanju ekipe. Ta je bolj ali manj standardna, imamo 15 do 18 igralcev, smo pa med najstarejšimi ekipami v ligi, morda celo najstarejša. Med nami so 60- in 50-letniki, ki še vedno dajejo ton ekipi in njihova želja po zmagi danes ni nič manjša kot pred 40 leti, na drugi strani pa je v ekipi nekaj mlajših od 40 let. Nasprotniki nam priznavajo, da imamo odlično igro, dobri pa so tudi rezultati. Verjamem, da bo tako tudi letos, ko se nam pridružuje Patrik Ipavec, nekdanji slovenski reprezentant. Vključil se je že v ekipo in se takoj izkazal kot pomembna okrepitev, kajti po kakovosti močno izstopa.«

Rezultat in družabnost

»Lov na rezultat in družabnost štejeta približno enako, morda je družabnost celo nekoliko bolj prisotna. Na treningih vedno igramo stoodstotno borbeno in ti rezultati nam veliko pomenijo, le malo manj kot rezultati v ligi. Po treningu in tekmi se redno zadržimo, predebatiramo dogodke na igrišču, in to se včasih ob šanku kar zavleče pozno v noč.«

Letošnja pričakovanja

»Če bo v ligi še naprej igralo deset ekip, bo naš cilj osvojiti drugo mesto, če bomo slabši, pa ne bo nič narobe. Zadržati želimo našo značilno igro in skupaj držati vse igralce, kljub letom. V igri sploh ni čutiti tega, da nastopa kar pet 60-letnikov.«

Mesto veteranov v NK Portorož-Piran

»Zdaj je položaj veteranov v klubu malo boljši, kot je bil pred časom. Naši medsebojni odnosi so korektni, potem ko se je v preteklosti dogajalo marsikaj. Ostajamo v okviru kluba, ne delamo mu škode, nasprotno, pomagamo mu po svojih močeh.«

VJ

 

 

Veterani NK Portorož-PiranVeterani NK Portorož-Piran

 

 

 

Sestanek pred novo sezono

STRUNJAN

28 01
 2013

sestanek pred novo sezonoPo tretjem letošnjem treningu se je članstvo zbralo pri Tubiju na sestanku pred začetkom prvenstva, za polno mizo pa so poskrbeli otroci januarja Alfio Kocjančič, Marino Pozzecco, Marino Likar in Vaso Lukić. Istrski golgeter je dokazal, da se da tla pomivati celo z refoškom, sicer pa je bila žurka tradicionalno živahna. Naštejmo sklepe sestanka, ki ga je vodil Dragan Tadić: tudi letos se bo moštvo udeležilo ligaškega tekmovanja, svojim predstavnikom so prisotni naložili, da se potegujejo za dvig starostne meje na 40 let (na igrišču naj bi bila tudi dva mlajša igralca); kot doslej bo Piran vsem nasprotnikom predlagal, da se medsebojno pogostijo po tekmah tudi s prigrizkom, potem pa bo, kar bo; Vrbasu se vrne lansko gostoljubje, predvidoma v drugi polovici maja; novost je mesečno plačevanje članarine oziroma igralnine 20 evrov za vse igralce (na začetku meseca, vse leto). Na fotografiji stoji Lukić, ki podaja poročilo o lanski sezoni. Tudi letos bo jedel selektorski kruh s sedmimi skorjami ☺.

VJ

Podkategorije

  • Prva jesenska tekma piranskih veteranov bo prijateljska tekma z ekipo veteranov iz Codroipa, ki jo bodo igrali na domačem igrišču v Piranu 15. septembra. Začetek je napovedan za 12. uro, zbor igralcev pol ure prej. Po tekmi bodo Pirančani italijanske goste peljali na kosilo.
  • 7. julija so piranski veterani igrali na tradicionalnem turnirju v Sovodnjah (pri Gorici). Nastopili so brez pravega vratarja, težave jim je povzročal tudi nezbran sodnik. Premagali so gostitelje (4:0, strelci za Piran Imperl 2, Plantak, Fajt) in izgubili (0:2) z Ronkami, kar je bil sploh prvi poraz Pirana na teh turnirjih. Zasedli so drugo mesto, Imperl je bil najboljši strelec. Dogovorili so se, da turnir jeseni ponovijo v Piranu.
  • Ekipa +50 je 30. junija nastopila na tradicionalnem turnirju v Vrhpolju pri Kozini in zasedla četrto mesto, kljub temu, da je ostala nepremagana (štirje neodločeni izidi).
  • Sekcija mlajših dečkov piranske veteranske ekipe :), tistih nad 55 let, išče ekipe vrstnikov, torej +55, da jih povabi na prijateljsko tekmo v Piran, kjer vreme dovoljuje nemoteno igranje tudi pozimi. Pomerili naj bi se na velikem igrišču (umetna trava), potem pa nadaljevali s tretjim polčasom. Zainteresirani pokličite našega predstavnika, spodaj navedenega Vasa Lukića.


Kontakt veteranske ekipe Portorož-Piran:

Vaso Lukić, tel. 031/688-241