avtor:
Joe Friel

Okrog novega leta razmišljamo o tem, kaj smo doživeli v letu, ki se izteka, pa tudi širše, neredko ob tem snujemo načrte za naprej. Staranje je proces, kateremu ne ubeži nihče, z njim smo se vsi prisiljeni soočati. Ko imam pred očmi tekaško druščino, s katero se srečujem tako rekoč vsak teden, mi je jasno, da je ta tema še kako prisotna v življenju večine kolegov in kolegic tekačev. In logično je, da za posameznika postaja iz leta v leto bolj aktualna. V teh dneh smo tekači (in drugi športniki) od založbe Ciceron dobili še eno potencialno novoletno darilo. Z njim lahko obdarujemo koga od bližnjih ali pa kar samega sebe, da si olajšamo načrtovanje (tudi) tekaške prihodnosti.

Američan Joe Friel jih šteje sedemdeset, a je še vedno aktiven športnik, sposoben zelo spodobnih dosežkov. Napisal je knjigo Hitri po petdesetem, v njej pa na podlagi osebnih športnih izkušenj in izkušenj iz trenerskega dela z vzdržljivostnimi športniki, tako začetniki kot vrhunskimi tekmovalci, obravnava telesne zmogljivosti starejših športnikov. Najprej predstavi starostne spremembe po 50. letu starosti, jih razčleni ter ugotovi, da je na marsikatero mogoče vplivati in da je tudi po 50. letu starosti moč uravnavati dobršen del svoje (športne) usode, da ostaneš popolnoma sposoben za težak trening in za odlične dosežke v svojem športu. V drugem delu knjige avtor predstavi rešitve težav, ugotovljenih v prvem delu, nato pa doda »vse potrebne informacije za načrtovanje vadbe, ki bo upočasnila ali celo začasno preobrnila trende starostnega nazadovanja zmogljivosti starejšega športnika«.
V knjigi je veliko oprijemljivih podatkov in utemeljitev, vadbenih nasvetov, terenskih testov ter napotkov za merjenje intenzivnosti treningov in nastopov. Veliko pozornosti je namenjene počitku in regeneraciji, prehrani in telesni maščobi.

Starejši športniki naj se ne bojijo intenzivnejše vadbe, saj ta »v telesu sproža številne procese, ki telo pomlajujejo«. Ob tem ne smemo pozabiti na previdnost zaradi možnih poškodb in bolezni, vsekakor pa je »bolje, da se telo nekoliko obrabi, kot pa, da zarjavi,« trdi Friel.

Navajam nekaj misli iz knjige, s katerimi se nam odpira nov pogled na staranje:
- Starost ni izgubljena mladost, temveč novo obdobje priložnosti in moči.
- Bolje, da se obrabi, kot da zarjavi.
- Kot športnik ste že našli svoj studenec mladosti, iz katerega pijete vsak dan.
- Nikoli ne dovolite, da bi leta omejevala vaše sanje.
- Številne starostne spremembe, ki se nam pogosto zdijo neizogibne, so posledica dejavnikov, na katere lahko vplivamo.
- Starost je tisto, kar mislite, da je. Toliko sta stari, kot mislite, da ste.
- Staranje je biološki proces, ki ga lahko bistveno pospešijo ali bistveno upočasnijo različni dejavniki, povezani z življenjskim slogom.
- Ne glede na starost smo večinoma sposobni veliko več, kot si lahko predstavljamo.
- Dosežete lahko kratkoročno izboljšanje zmogljivosti, hkrati pa dolgoročno upočasnjujete negativne starostne spremembe.
- Večer ve tisto, česar ne bi jutro nikoli pričakovalo.
- Ne šteje največ tisto, kar vam je nekoč uspelo, ampak tisto, pri čemer vztrajate.
- Ne prenehamo se igrati zato, ker smo se postarali. Postaramo se zato, ker smo se nehali igrati.

Tudi Slovenci premoremo številne dokaze vitalnosti starejših športnikov. Imeli smo Leona Štuklja, še krepko je pri močeh v knjigi citirani Miro Kregar, po 50. rojstnem dnevu je v ZDA živeči Slovenec France Cokan desetkrat osvojil naslov svetovnega prvaka v ironmanu (kar je največ med vsemi zmagovalci tega kraljevskega triatlona) ... Pa tudi na naši domači primorski tekaški sceni imamo nekaj dragocenih vodnikov skozi starost. Fabio Ivančič teče pri 82-ih letih, le pet let je mlajši Albert Lazar, zaščitni znak primorskih tekov, tako ravninskih kot gorskih, Miro Vogrič po abrahamu še vedno teče hitreje kot velika večina mlajših tekačev ...

Tecimo tudi mi do osemdesetega leta. In po osemdesetem še naprej ...

Venčeslav Japelj