Štafeta Koper-Bovec

PRIMORSKA

02 09
 2016

Tako kot so tekači Ljudstva tekačev pred dvema letoma iz Bovca v Koper prinesli štafetno palico pred prvo izvedbo Istrskega maratona, so jo 2. septembra 2016 nosili v obratni smeri, v počastitev obuditve maratonske tradicije v Bovcu. Sodeč po uspešnosti treh izvedb Istrskega maratona bo tudi Bovec maraton (17. in 18. septembra) uspešnica.

Po dogovoru med Ljudstvom tekačev in organizatorji Bovec maratona je štafeta tokrat potovala v petek, na delovni dan. Termin se je izkazal za ustreznega, pri prenašanju 15-centimetrske palice iz aluminija, težke 20 dekagramov, je sodelovalo 36 tekačic in tekačev, največ iz TD Bovec in novogoriške tekaške skupine Počasni, a drzni.

Natanko ob 4.00 je Edi Sorgo začel svoj tek pri koprski Taverni ter prek Bertokov, Škofij in Žavelj palico prinesel v Boljunec. Tam se mu je pridružil Mirjan Valečič iz Beke, ki se ob teku ukvarja tudi s kolesarstvom in z veseljem pripravi kakšno tekmo. Mirjan je bil zadolžen za Kraški rob, in svojo nalogo, dvig za 400 metrov, je opravil z odliko. Našel je dve bližnjici, med Boljuncem in Sežano je Edija vodil po samo dobrih 14 kilometrov dolgi progi. Med Bazovico in Sežano se jima je pridružil Stefano Vodopivec, organizator Kokoš Traila – in na koncu so si zaradi svoje hitrosti lahko privoščili prijetno pavzo ob kavi. Edi je odtekel 32 kilometrov med Koprom in Sežano, kasneje pa si je v Posočju privoščil še 20 kilometrov »sprehajanja« ob Soči.

Odsek Sežana-Dutovlje je prevzel Kraševec Stojan Rodica. Na cilju je bil precej pred predvidenim časom in spremljevalno vozilo ga je komaj še ujelo pred Dutovljami. Proti Zagrajcu je nadaljeval še en Kraševec, Rajko Grča, predstavnik Kraških tekačev. Sonce je že krepko pripekalo in napovedovalo, da bo na Goriškem temperatura prebijala 30 stopinj.

V Zagrajcu sta štafeto na domačiji Kosoveljev pričakala Edvin in Mitja. Prigrizek, kozarec odličnega terana, pridelek dvakratnega svetovnega prvaka in njegovega trenerja, nekaj minut kramljanja, potem pa je za nadaljevanje trase in bližnjico proti Temnici poskrbel Edvin. Kosovelja tekačev nista pustila praznih rok, »za vsak primer« sta jih opremila s teranom ...

S Krasa sta se po obronkih Trstelja proti Renčam s palico spustila Jožef Tomažič, eden najzvestejših pripadnikov Ljudstva tekačev, in Venčeslav Japelj, pobudnik štafete. Na ravnini ju je pričakala vročina, o kateri sta lahko kasneje prebrala, da je bila (vročinski indeks) najhujša letos. Toda odločni (in odlično pripravljeni) tekači niso imeli omembe vrednih težav ne po ravnini ne po dolini Soče.

Za naslednje okrepčilo je poskrbela Valda Dornik v Biljah, pridružil se ji je Valter Hvala in skupaj sta palico odnesla do Solkana. Tam jo je prevzel Renato Lešnik, njegovi počasni, a drzni tekači so si za cilj izbrali Kanal. V Desklah jih je pozdravil starosta primorskih tekačev Albert Lazar (prihodnje leto bo praznoval 80. rojstni dan), v Kanalu pa je štafeto prevzel Florijan Kovačič. Vključil je turbo, saj je slišal, da je bovški župan že nestrpen, in v rekordnem času se je palica znašla pred Tolminom.

Zadnja dva odseka, Tolmin-Kobarid in Kobarid-Bovec, sta bila na duši tekačev iz TD Bovec in njihovih prijateljev. Pisana druščina, tako kot pri Počasnih, a drznih so bila v večini dekleta, je premerila pot do Napoleonovega mosta pri Kobaridu in tam za nagrado dobila teran z oznako svetovnih prvakov.

Zadnja izmena, vodil jo je vodja Bovec maratona Vasja Vitez, je v temi potegnila še najdaljši, 23-kilometrski odsek, delno speljan po trasi maratona. V Čezsoči jih je pričakal organizator prvega primorskega in slovenskega maratona Anton Komac, prevzel palico in jo ponesel nekaj sto metrov proti Bovcu.

Nekaj pred 23. uro je Edi Sorgo štafetno palico predal bovškemu županu Valterju Mlekužu in mu zaželel odlično izvedbo maratona. Teran je bil primeren za še eno nazdravljanje, potem pa je nastopil čas za počitek. Štafeta je v 19 urah premerila Primorsko od Kopra do Bovca, 36 tekačev je sestavilo 160 kilometrov dolgo progo prijateljstva. Njenemu prihodu na cilj je bila priča tudi Darja Verbič, ki ji za ta trenutek ni bilo težko priti iz Sežane.

Istrani so si pred dvema letoma pri Bovčanih izposodili idejo maratona, jo s pridom uporabili in jo po treh izvedbah Istrskega maratona vrnili v Bovec, kjer se vidimo 17. in 18. septembra!

Zahvala Ljudstva tekačev gre vsem tekačem in njihovim spremljevalcem, predvsem srčnim dekletom, Toniju, Valterju, Vasji in Ediju. In seveda vsem, ki so s simpatijami spremljali tekaško pot prek Primorske.

 

sta-edi

Prvi nosilec je bil Edi Sorgo.

 

sta-sezana

Mirjan Valečič in Stefano Vodopivec sta štafeti pomagala prek Kraškega roba.

 

sta-stojan

Stojan Rodica, kraški ekspres.

 

sta-rajko

Rajko Grča se je spopadel z vročino.

 

sta-kosovelj

Pri Kosoveljevih. Mitja (levo) je svoj trening opravil že zjutraj.

 

sta-bilje

Bilje: Jožef Tomažič, Valda Dornik, Valter Hvala.

 

sta-valda

Tako kot Valda so svoje sodelovanje v štafeti vpisali vsi tekači.

 

sta-deskle

Počasni, a drzni z Albertom Lazarjem.

 

sta-priznanje

Pred 35 leti je Florijan Kovačič že tekel na bovškem maratonu.

 

sta-tolmin

Od Florijana palico sprejema Nežka Šulin.

 

sta-vol

Nežkina druščina na poti proti Kobaridu.

 

sta-kob

Pri Napoleonovem mostu so nazdravile s teranom svetovnih prvakov.

 

sta-cez

Štafeta je pri Antonu Komacu, očetu prvega bovškega maratona.

 

sta-bov

Na cilju. Štafetna palica je v rokah župana Valterja Mlekuža (zgoraj desno).

 

Fotogalerija 1 je na povezavi, fotogalerija 2 je na povezavi, fotogalerija 3 je na povezavi.

Video je na povezavi.

VJ, foto VJ in Edi Sorgo