|
|
Trail Vipavske doline | |
|
VIPAVA 14 05 |
ŠD Tura je 14. in 15. maja 2016 drugič pripravilo trojček trailov Vipavske doline. Zmagovalec 110-kilometrskega ultra traila s šestimi kilometri vzponov je bil Toni Vencelj, ki je v deževnem finišu prehitel lanskega zmagovalca Marjana Zupančiča. 110- in 50-kilometrska preizkušnja sta prinašali kvalifikacijske točke za Ultra trail Mont Blanc. Druga izvedba je pritegnila nove tekmovalce. Lani smo našteli 374 finišerjev, letos jih je bilo 421. Mednarodna zasedba sicer ni bila kdovekako močna, zato pa je bila na startu večina slovenske ultraške smetane. Od sedmih lani postavljenih rekordov sta se obdržala samo dva, Ajde Radinja na UT100 in Mojce Kermavnar na T50. Prva se je pojavila v Vipavi, toda zaradi prometne nesreče ni bila sposobna tekmovati. Izredno napet je bil finiš najdaljše tekme, v katerem je po dolgem Marjanovem vodenju slavil Toni, tretje mesto pa sta si z roko v roki razdelila Tilen Potočnik in Ivan Hrastovec. Verjetno se bo med ultraši še dolgo govorilo o tem, kako je Marko Tratnik z živalsko energijo požiral nanoški klanec in kako neustrašno se je spuščal po strminah, kako je Toni 16-minutni zaostanek s Pleše na zadnjih 13 kilometrih spremenil v 10-minutno prednost ... In o tem, kako je po 25-kilometrski progi letela Lucija Krkoč, ki je predse spustila samo dva moška, lanski najboljši moški izid pa presegla s skoraj dvema minutama prednosti. Ultratekaški zakonski par Vencelj-Kegl je osvojil dve zlati medalji, srebro na najkrajši progi je osvojila Blažka Panjtar, ki je še mladoletna. Čeprav je jutranje pršenje napovedovalo, da tekačem ne bodo cvetele rožice, se je dež hitro unesel. Tekmovalci na T50 in T25 z njim niso imeli težav, zato pa so se od enajste ure teka dalje z njim spopadali tisti na najdaljši progi. Na krajših progah ni bilo odstopov, na 110-kilometrski pa smo jih našteli kar 33. Na cilj je prišlo 57 tekačev (lani 55). Nekaj jih je jutro dočakalo na progi, preživelo vse nalive, zadnjeuvrščeni, Italijan Paolo Boggio, je ciljno črto prečkal po skoraj 28 urah. Ocena večine tekmovalcev je, da so bile proge letos bolje označene kot lani, povsem brez pripomb pa ni šlo niti letos. Na cilju je bila najhitreje (edina) mešana štafeta (Sandi Furlan, Jošt Lapajne, Ana Čufer), vendar je zmaga pripadla trojki ŠD Nanos. Jošt je namreč zgrešil eno od sprememb smeri. Sam je za LT povedal, da ni gotov o tem, ali je dejansko spregledal oznake ali jih na tistem mestu (še) ni bilo. Njegova pot je sicer bila daljša, toda pravila določajo, da morajo tekmovalci po označeni trasi. Kot zanimivost zapišimo, da je trojka z ženskim zastopstvom za poldrugo uro prehitela lanski zmagovalni čas, od uradnih zmagovalcev pa je bila hitrejša za skoraj 20 minut. Organizatorji so se tudi letos silno trudili, ustvarili so prijetno ozračje za vse prisotne, ki je zdaj že njihov zaščitni znak, prvič pa so zagotovili tudi prenašanje celotnega dogajanja v živo prek spleta. Ljudstvo tekačev je ob pričujočem poročilu že nekaj ur po prihodu najhitrejših na progi UT100 pripravilo tudi video posnetek z izjavami nekaterih zmagovalcev.
Izidi, absolutno:UT100:Moški:
Ženske:
Štafete:
T50:Moški:
Ženske:
T25:Moški:
Ženske:
Vsi izidi so na povezavi.
Fotogalerija je na povezavi.
|
|
|
|
