|
22. Gorski tek na Črno prst | |
PODBRDO 05 09 |
Na 22. Gorskem teku Ivana Anderleta na Črno prst je zmagal popoln gorskotekaški začetnik, tretji je bil istrski osel, namesto serijskega zmagovalca Simona Aliča pa je na najvišjo stopničko stopila njegova partnerka. Naj pojasnimo uvodni stavek. Med 104 gorskimi tekači, ki so se udeležili kraljevskega primorskega gorskega teka na Črno prst (1320 m višine, 6,3 km dolžine), je bil vrh v oblake zavite gore najprej 20-letni Luka Kovačič iz Kranja, donedavnega odličen kolesar, član ekipe Sava. Luka je študent in zelo rad hodi v hribe, pred nekaj meseci pa ga je zamikalo, da se preizkusi še v gorskem teku. Začetnik torej, ki pa mu ne manjka odločnosti in samozavesti. Na cilju je bil dobre tri minute pred prvim zasledovalcem, v pogovoru za LT pa je povedal, da bi si želel srečanja s Simonom Aličem, legendo primorskih gorskih tekov (Simon je vikend namenil tekmi za svetovni pokal v Avstriji). Tako bi preveril, kam sodi. Vrh Črne prsti se je pokazalo, da sodi zelo visoko, in če bo v gorskem teku ostal – in se mu posvetil s primernim treningom -, bo lahko v najožjem kakovostnem vrhu v Sloveniji, morda pa tudi širše. Luka je tekel z lahkoto, že kmalu po startu naredil razliko, potem pa na podlagi podatkov višinomera ugibal, koliko je še do cilja (saj res, morda bi kakšna oznaka dolžine ali višine na progi ne bila odveč). To je po Simonu Strnadu in Roku Bratini v zadnjem času tretja visokokakovostna pridobitev slovenskega gorskega teka iz kolesarskih vrst. Njegovi vtisi na prireditvi so bili pozitivni, pohvalil je organizatorje iz Podbrda, ki so se tudi letos zelo potrudili. Na tretjem mestu najdemo Danijela Vinčeca, tokrat prvič pod imenom ekipe Istrski tovar (tovar je po istrsko osel). Njegov bron je bilo prvo žlahtnejše odličje te dobrovoljne, za zdaj še maloštevilne istrske druščine ljubiteljev teka pod dirigentsko paličico Edija Sorga iz Lucije (zaželeni so novi člani). Simona Aliča v Podbrdo tokrat ni bilo, zato pa je tekla njegova partnerka Irma Pivk. Simon ji je podpisal polno pooblastilo za zmagovanje, tako da na cilju ni bilo težav z ugotavljanjem njene uvrstitve: dve minuti prednosti pred Mihaelo Tušar, veteranko, ki je najmlajšo tekmovalko Ano Čufer pustila na tretjem mestu in tako še povečala svoje možnosti za osvojitev končnega prvega mesta v PGT 2015. Irma je letos v vrhunski formi, kar je nekajkrat dokazala tudi na tekmah v Italiji. Tudi tokrat je nastopil Peter Čufer, kot običajno s startno številko, enako številu tekov, ki jih je odtekel: (vseh) 22. Njegova boljša polovica Milojka pa je nosila številko 21. Uganili ste, to je bil njen 21. tek (»kaj sem pa takrat, ko so tekli prvič, vedela o tem teku!«). Kot že velikokrat se je tudi tokrat zgodilo, da je dež počakal vso tekmo. Ulilo se je šele, ko je večina tekačev že bila v dolini, nekatere pa je vendarle dodobra opralo pri spustu. Tuširanje je večini ugajalo, saj mraza ni bilo. Tokrat so zaključek s podelitvijo priznanj pripravili v prostorih gasilcev (brez gasilcev se pri nas nič ne zgodi, je bil komentar enega od domačinov). Prireditev je tudi tokrat imela dušo in investicija 12 evrov v startnino je bila plodna: spominska tehnična majica, ob običajnih okrepčevalnicah je tekače na Črni prsti pričakala sadna kupa, v dolini pa takšno kosilo, da marsikdo ni mogel pojesti vsega (jota, žganci, klobasa, kislo mleko), dodali pa so še pijačo, tudi pivo. Ob koncu so organizatorji Pušeljca gorskih tekov (KBK Kopačnica, Ratitovec, GM4O, Črna prst) razdelili 33 majic tekačem in tekačicam herojem, ki so letos odtekli vse štiri teke. Milojka Čufer je kolegice tekačice presenetila z lastnoročno izdelanimi pravimi pušeljci.
|
|
|