|
|
Gorski tek Vogel 2015 | |
|
BOHINJ 23 08 |
Smučarsko društvo Bohinj je v sodelovanju z Združenjem za gorske teke pri Atletski zvezi Slovenije 23. avgusta 2015 na Voglu pripravilo gorski tek Vogel 2015. Tek je veljal za državno prvenstvo v disciplini gor-dol in za slovenski gorskotekaški pokal, pa tudi kot izbirna tekma za sestavo državne reprezentance za svetovno prvenstvo v gorskem teku v Veliki Britaniji (Wales, 19. septembra). V 14 kategorijah se je v čudovitem, ne prevročem vremenu merilo 91 tekačev in tekačic. Pogrešali smo številne iz kroga potencialnih kandidatov za reprezentanco (od Primorcev 2x Kosovelj, Krkoč, 2x Bratina, Čufer ...). Medtem ko je letos najuspešnejša med slovenskimi gorskimi tekači, Lucija Krkoč, peta na EP, poškodovana, pa ni povsem jasno, kaj je razlog odsotnosti Kosoveljev, ki zadnje desetletje Slovenijo držijo v krogu najmočnejših gorskotekaških držav. Še med tekmo na Voglu smo skušali od trenerja Edvina Kosovelja dobiti odgovor na vprašanje, kaj ja vzrok za njihovo odsotnost. Edvin se je izogibal neposrednemu odgovoru, iz njegovih besed pa je bilo čutiti nezadovoljstvo zaradi načina dela z najboljšimi tekači in tekačicami ter zaradi razmer v slovenskem gorskem teku nasploh. Medtem ko ima Mitja urejen vsaj status državnega uslužbenca na notranjem ministrstvu, je Mateja, prinašalka številnih velikih medalj v zadnjih osmih letih in med drugim lastnica najboljše posamične uvrstitve Slovencev na svetovnih prvenstvih v gorskem teku (4. mesto), povsem prepuščena sama sebi. V pogovorih s tekači na Voglu smo zaznali nezadovoljstvo nad načinom financiranja njihovega sodelovanja v reprezentanci (del stroškov nastopov plačujejo iz lastnega žepa), kar naj bi nekatere odvrnilo od sodelovanja. Razlogi za odsotnost z izbirne tekme in iz reprezentance verjetno torej niso samo poškodbe in posameznikom manj ustrezajoča konfiguracija prog, temveč tudi nekakšen bojkot. Vsekakor bo v primeru, da se do 19. septembra ne bo kaj bistveno spremenilo, Slovenija tokrat na SP imela manj možnosti za visoke uvrstitve, kot jih ima običajno. Za komentar odsotnosti nekaterih tekačev na izbirni tekmi smo zaprosili Toma Šarfa, prvega človeka slovenskega gorskega teka. Odgovoril je, da se mu udeležba na Voglu ne zdi slaba, saj se moramo zavedati majhnosti slovenske tekaške baze in omejenega izbora. Kosovelji so ga o neudeležbi na teku obvestili dva dneva pred tekmo, sam pa ne ve, zakaj so se tako odločili in kakšni so njihovi cilji. Glede interesa tekačev za nastop Šarf meni, da se seveda marsikomu zdi neprimerno, da mora sami plačevati letalske vozovnice, a denarja za vse ni dovolj. "Lahko peljemo pet najboljših, naš interes pa je, da gremo s celo ekipo. Kdo bo dober, bo dobil tako in tako vse plačano, kdor pač ne bo, bo delček stroškov nosil sam ... dodatna motivacija za vsakogar." Gremo nazaj na tekmo. Člani in veterani so tekli tri kroge, njihova proga je merila 12,3 kilometra, premagati pa so morali 690 višinskih metrov. Po oceni tekmovalcev, zlasti veteranov, je bila proga na Voglu zelo zahtevna in naporna, nekateri veterani so se zavzemali za zgolj dva namesto treh krogov. Tako je bilo tudi napovedano v prvih informacijah gorskotekaškega združenja, vendar pa je razpis kasneje prinesel tri kroge – in na dan tekme se tega seveda ne da spreminjati. Za državno prvenstvo je primerna ustrezno zahtevna proga, veterani pa imajo to »smolo«, da morajo – če želijo tekmovati s člani za uvrstitve, ki so samo absolutne – absolvirati dodatno zahtevnost. Nekaj težav je bilo z orientacijo tekačev, z usmerjanjem so na pomoč priskočili spremljevalci teka, sicer pa je bila prireditev dobro izpeljana. Tomo Šarf je za mikrofonom tekačem pojasnil, zakaj oznake niso bile povsod zadostne: »Organizatorji so sicer poskrbeli za oznake, toda potem so jih pol pojedle ovce in koze ...« V odsotnosti Mitje Kosovelja, ki bi bil verjetno favorit številka ena, je v boju za državni naslov premočno zmagal njegov vrstnik (oba sta letnik 1984) Peter Lamovec. Doktor znanost Peter Lamovec, da smo natančnejši. Peter je namreč – za razliko od Mitje, ki se je usmeril v tek in med drugim osvojil dva naslova članskega svetovnega prvaka med gorskimi maratonci – zagrizel v študij in doktoriral na področju ekologije. Povedel je Gašper Bregar (od nedavnega zaposlen za določen čas, kar je v današnjih časih sreča, vendar to tudi pomeni, da ima na voljo manj časa in energije za treniranje), iz kroga v krog pa je bil boljši Peter, ki je prešel v vodstvo in zmagal s poldrugo minuto prednosti, svojo moč na vzponih pa je unovčil tudi veteran Miran Cvet, na koncu za nekaj pičlih sekund hitrejši od Gašperja. Miran takšnega razpleta ni pričakoval, je povedal za Ljudstvo tekačev, saj je bilo na progi preveč spustov, ti pa mu ne ležijo. »Tekel bom povsem sproščen, da bi vpisal nekaj točk za pokalno uvrstitev, visoke uvrstitve pa ne pričakujem.« Razpletlo se je drugače, za seboj je pustil tako veliko mlajšega Gašperja kot Marka Tratnika in Aleša Žontarja, ki sta bolj od njega »narejena« za trail proge. Niti Simonu Aliču, podobno kot Miranu, ravninski odseki ne ustrezajo, a je s šestim mestom še v okviru uvrstitve v reprezentanco (vendar se ji bo odrekel, bolj ga zanima Red Bull 400). Simon Strnad je na devetem mestu zaokrožil četverico tekačev ŠD Nanos med desetimi, Metod Bregar, Gašperjev oče, pa je dodal krepek del družinskega uspeha na tekmi z uvrstitvijo na deseto mesto. Med ženskami (8,5 km, 470 v/m) je slavila Tina Kozjek. Na stopničkah sta se ji v slavju TK Šmarnogorska naveza pridružili kolegici Maja Peperko, ki pred tekmo zaradi utrujenosti prav tako ni imela visokih pričakovanj, in Sara Jaklič. Za zmagovalko Grintovca Karmen Klančnik je bila proga premalo strma, končala je na četrtem mestu, peta pa je bila Petra Tratnik.
|
|
|
|
