TOLMIN

18 08
 2015

Trimesečno garanje v času zimske priprave tekaške baze se 21-letnemu gorskemu tekaču Roku Bratini iz Tolmina v teh poletnih tednih bogato obrestuje. Na Grintovcu je bil četrti, premagal je enega od dveh Kenijcev in bil drugi najuspešnejši Slovenec, za zmagovalcem Nejcem Kuharjem. V italijanski Susi (Red Bull K3) se je prvič spoprijel s trikilometrskim vzponom in si priboril šesto mesto, na skakalnici v češkem Harrachovu pa je bil deveti. Ti nastopi kažejo Rokovo usmeritev v specializacijo, ekstremno strme gorske teke. »Vertikalni kilometer mi leži. Vem, da se moram specializirati čimbolj ozko, da bom lahko dosegal vrhunske rezultate.«

Uspehov se veseli, v nadaljevanju sezone pa je pričakovati še kakšnega. Na njegovem seznamu z bloga »princa Julijskih Alp« (povezava) so še vzponi Red Bull 400 Kulm in Planica, Redbulova ekipna tekma Dolomitenmann, zaključek Vertikalnega kilometra v Limoneju, vmes pa Črna prst, edina preostala primorska tekmovalna postaja v tem letu. Morda bo tekmoval še v avstrijskem Leogangu, kjer bi si utegnil pripisati nove točke v svetovnem gorskotekaškem pokalu (za njim sta že dve tekmi iz te serije) in končati zelo visoko. Nastopa na Voglu, kjer bodo sestavljali reprezentanco za svetovno prvenstvo, pa kljub temu, da bi imel možnosti za uvrstitev vanjo, ne načrtuje. Proga na SP gor-dol mu ne ustreza, na njej ne more pričakovati visoke uvrstitve, pravi. Podobno je tudi sicer z njegovim pristopom do reprezentančnih kvalifikacij: za status reprezentanta se namerava potegovati samo takrat, ko so na obzorju strme proge discipline gor.

Medtem ko je bil Rok na Grintovcu »samo« najhitrejši med tremi najmlajšimi v prvi deseterici (osmi je bil njegov vrstnik Jošt Lapajne, deseti pa leto mlajši Luka Kovačič), je bil v prvi deseterici Suse najmlajši. O svojem krstnem nastopu na K3, kjer je bil cilj vrh Rocciamelone (3538 m), še preden se je lotil K2, je za Ljudstvo tekačev povedal: »Pred tem nastopom še nisem bil više od Triglava, zato sem se nastopa lotil sproščeno, brez pričakovanj. Začel sem na tretjem do četrtem mestu, na 2000 metrih pa sta me prehitela dva tekmeca. Šesto mesto sem potem obdržal do cilja. Na 3000 metrih sem postal zaspan. Občutek je bil čuden, čutil sem, da imam še dovolj energije, a glava ni bila za to, da jo izkoristim. Med prvo deseterico sem bil edini brez palic; prihodnjo zimo bom torej moral trenirati tudi s palicami.«

Sicer je član KGT Papež, a na tekmah nastopa tudi kot član ekip svojih sponzorjev Red Bulla in Salomona, kar med drugim pomeni, da mu krijejo stroške tekem na tujem. Rok drugih lastnih dohodkov nima, je namreč študent Fakultete za humanistiko na Univerzi v Novi Gorici (z oktobrom bo začel tretji letnik, ob koncu katerega ga čaka diploma) in družinski proračun ne bi zmogel stroškov vseh tekem, na katerih bi rad nastopil. Študijske obveznosti izpolnjuje redno in brez težav, kljub zahtevnemu urniku treningov in nastopov.

Sodeluje s kolesarskim trenerjem Ivanom Poljancem in niti ne pogreša specialnih nasvetov gorskotekaškega trenerja. Ugotavlja, da pravzaprav ne doma ne v tujini ni trenerjev, ki bi se specializirali za vertikalni kilometer. Na tem ozkem področju že nekaj let zelo uspešno tekmuje še en Slovenec, Nejc Kuhar, ekstremne strmine in tek po stopnicah nebotičnikov pa sta domena Matjaža Mikloše, mednarodno najuspešnejšega Slovenca na tem področju.

Rok Bratina na letošnjem Grintovcu, kjer je bil četrti.

VJ