COL

13 03
 2015

Zlovešči dan, ki se ga zaradi starih vraž boji toliko ljudi: petek, trinajstega. Gorski tekači PGT in nekaj simpatizerjev smo se odločili in šli  preizkusit, koliko te stare vraže  zares držijo. Le kaj  bomo doživeli?

Odpravili smo se na nočni pohod na Javornik.  Da  bo strah zagotovo od nekod prišel in da nam slučajno ne uide, smo se na Javornik odpravili v več skupinicah iz treh smeri.

Debela snežna odeja je po sicer že shojeni poti, ob temperaturi ledišča, narekovala na nekaj odsekih malo bolj previden korak, a večina poti, osvetljena z naglavnimi lučkami, je bila prav zares lepa. Prav sanjska. Noč je bila mirna, nebo jasno in prav vsi smo se prepustili užitkom, ki jih je ponujala noč.

O strahu pa ne duha ne sluha?!

Vrh Javornika, ob razglednem stolpu, ki leži na 1240 metrih višine, smo se tekači iz vseh skupin dobili skupaj.

Razgledi v dolino na mesta in vasi krasni, iz bližnjega smučišča se je slišal živ žav nočne smuke. Čisto uživanje.

Skupinsko fotografiranje in že se je pohitelo v Pirnatovo kočo.

V topli koči sta prijazna oskrbnika poskrbela za izdatno okrepčila in ob sproščenem klepetu so ure tekle hitreje, kot bi sicer.

Koordinator  PGT Klavdij Čendak je ob slovesu vsem skupaj zaželel dobro in uspešno tekaško sezono, potem pa se je nekaj manj kot 30 prisotnih z besedami zahvale odpravilo nazaj v dolino.

Ker na vzponu ni bilo o strahu ne duha ne sluha, je morda ta kje za nazaj čakal  na nas?

Ne, ker smo bili že štirinajstega.

V koči na Javorniku, v prijetni družbi.

Valentina Čufer