LJUBLJANA

26 10
 2014

Devetnajsta izvedba osrednje slovenske tekaške prireditve in največjega maratona v državi je ponovno  razširila množico sodelujočih. Organizatorji so našteli 22.556 tekačev, od tega 1915 maratoncev (na cilj jih je prišlo 1875). Najboljša maratonka med Slovenkami Lucija Krkoč je bila sedma, najboljši Slovenec Tone Kosmač pa je bil deseti.

Nov skok števila udeležencev gre pripisati širjenju tekaške kulture, kajti tek vse bolj prevzema Slovence, med maratonci pa predvsem progi, speljani v enem samem krogu (doslej so maratonci tekli dva kroga). Močno razredčene vrste tekačev in precej manj gledalcev v drugi polovici maratonske proge sicer psihološko ponovno niso vplivali najbolj spodbudno, odkrivanje novih razsežnosti Ljubljane, ki so jo maratonci v celoti obkrožili, pa je bilo zanimivo in je delovalo spodbudno. Pravzaprav so maratonci v nedeljo razkrili, kako majhna je Ljubljana, saj zgolj krog po mestu ali okrog njega ne bi zadoščal za izpeljavo 42-kilometrske trase; organizatorji so morali kar precej vijugati. Nekateri polmaratonci so ugotavljali, da je njihova proga daljša, kot bi morala biti, zato so tudi ti izidi nekaj slabši.

Mesto je svoje tekače sprejelo odprtih rok, presenetljivo malo je bilo negodovanja voznikov, ko so morali čakati na sprostitev blokade prometa. Ljubljana je najhujšo »okupacijo« po italijanski bodeči žici v drugi svetovni vojni odlično prestala – tako kot tisto prvo, le da so bili Ljubljančani do miroljubnih »okupatorjev« bistveno prijaznejši. Tudi organizacijska logistika je delovala, nekaj preveč živčnosti je bilo le ob predajanju garderobe pred starti, saj sprejem ni zmogel navala v zadnjih minutah.

LM še vedno niha v dvojnosti iskanja vrhunskih izidov in množičnosti. Tudi letos so organizatorji izbrali kompromis, plačali so nastope nekaterih  najboljših »top runners«, za množičnost pa so itak poskrbeli drugi. Uradni zajci so skrbeli za hitrejše tekače, tisti počasnejši pa so se morali znajti po svoje. Jasmina Kozina Praprotnik iz Urbanih tekačev si je tako na lastno pest privezala balone, oznako za tekaške zajce, in poskrbela za organizacijo skupine čistih rekreativnih ljubiteljev teka na začelju kolone. Mimogrede, Jasmina je v zadnjih devetih letih odtekla vseh devet maratonov, vmes dvakrat rodila, a zaradi tega ni izpustila nobenega nastopa. Vse več je njenih posnemovalk, ki bodisi tečejo med nosečnostjo bodisi po porodu pred seboj potiskajo vozičke z dojenčki.

Na maratonski progi je zmagal Ishimael Bushendich s časom 2:08:25. Ker je proga speljana na novo, gre seveda za rekord, ta pa je po naključju enak rekordu stare proge.  Tako Kenijca kot vse druge tekače je oviral veter, ki jim je dodajal sekunde in minute. Najboljšim, osmim Kenijcem, je sledil Rus, deseti pa je bil Tone Kosmač (2:24:21). Najboljši Primorec je bil Marko Tratnik (2:42:59) na 22. mestu. V svoji kategoriji je zmagal Miran Kavs.

Med maratonkami je bila najhitrejša Kenijka Janet Rono (2:29:16), sledilo ji je pet Afričank, najboljša Slovenka pa je bila Lucija Krkoč (2:49:11) na sedmem mestu. Osma je bila Aleksandra Fortin (2:56:39), deveta Neža Mravlje (2:57:34), ki pa je varčevala z močmi, kajti že čez nekaj dni jo čaka nastop na 50-kilometrski progi. Med zmagovalkami kategorij so bile Primorke Aleksandra Fortin, Marinka Lapanja in Milojka Čufer, ob njih pa Dolenjka Jožica Rogelj, znanka s primorskih pokalnih tekov.

Lucija je za Ljudstvo tekačev povedala: »Z nastopom sem kar zadovoljna. Glede na opravljene treninge v preteklih tednih sem računala na nekoliko boljši čas, ampak to je bil šele moj drugi maraton in lahko rečem, da ga jemljem predvsem kot dobro izkušnjo. Teden dni pred tekmo sem bila kar živčna. Bala sem se, da bi se ponovil spomladanski Milano. Pa tudi po dobrih treh letih, odkar sem pretekla svoj prvi maraton, sem že malo pozabila, kaj me čaka. Zelo sem vesela, da sem ciljno črto prečkala brez poškodb in da lahko zdaj na tem rezultatu gradim naprej. Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila najboljšemu trenerju Romanu Kejžarju, moji družini, celotni ekipi ŠD Nanos Podnanos ter Aljoši Smolnikarju in Matevžu Schaubachu, ki sta me spodbujala in mi pomagala na progi. In seveda vsem, ki me prenašajo, podpirajo in spremljajo.«

Najhitrejši polmaratonec in nov državni prvak je Rok Puhar (1:07:41). Lovil je državni rekord za mlajše člane, a mu je veter prekrižal načrte (in morda predolga proga). Najboljši Primorec je bil na 13. mestu Nejc Lokar (1:15:13). Z zmagami v kategorijah so se ponovno izkazali Gorenjci, znanci s primorskih tekem: Metod Bregar, Franci Teraž in Cveto Tavčar.

Polmaratonsko zmago je vknjižila Britanka Eleanor Davis (1:17.52), ki ji je ljubljanski maraton bolj všeč od londonskega, najboljša Slovenka in državna prvakinja je z uvrstitvijo takoj za Eleanor postala Neja Kršinar (1:19:23), najboljša Primorka pa je bila  s 13. mestom Petra Tratnik (1:26:29). Med dvajseterico je bil tudi primorski trojček Ana Radivo (1:27:50), Jerica Sardoč (1:29:05, izboljšava osebnega rekorda za več kot tri minute), Veronika Krečič (1:30:18) od 17. do 19. mesta. S svežimi naslovi državnih prvakinj po kategorijah se lahko pohvalijo Valerija Mrak, Sergeja Lipušček in Nadja Finžgar, Primorke pa so nanizale še nekaj uvrstitev na drugo in tretje mesto.

Na 10-kilometrski progi je slavil Blaž Grad (32:03), znanci s primorskih tekov Bor Grdadolnik, Emil Pašič in Denis Guzelj so bili šesti, sedmi in deveti.

Med dekleti je bila najhitrejša najperspektivnejša slovenska mlada tekačica Maruša Mišmaš (34:38), zmagovalka na podobni progi Istrskega maratona. Saša Pisk (40:27) je bila peta.

Na sobotnem merjenju mladih tekačev so Primorci oziroma udeleženci primorskih tekem zabeležili naslednje vidnejše uvrstitve. Med dijakinjami letnika 1998 in mlajšimi  je zmagala Štajerka Zala Ahtik, ki je še pred nedavnim redno zmagovala med deklicami na tekmah PPT. Med dijakinjami 1995-1997 je bila tretja Sara Jesenko, med dijaki 1995-1997 je bil drugi Emil Pašič. V ekipni uvrstitvi osnovnih šol je Bovec osvojil drugo mesto, med dijaškimi ekipami pa je bila druga Gimnazija Jurija Vege iz Idrije.

V tekmovanju Alpe Adria Run je v zlatem pokalu Valda Dornik druga, v srebrnem pokalu pa Jana Kotar Ilijaš prva.

Roman Koprivc (levo) iz Ljudstva tekačev je bil med zajci.

Skupina primorskih maratoncev na startu.

Kolona čakajočih na startu je bila dolga, da še nikoli tako. Pogled iz sredine zadnjega, četrtega boksa.

Jasmina Kozina Praprotnik z očetom Bogdanom. Bila ja zajec na maratonski progi  s ciljnim časom 4:30, zapolnila je eno od lukenj med zajci, ki so jih pustili organizatorji. Z višanjem števila tekačev se namreč povečuje tudi delež tistih, ki za traso potrebujejo dalj časa, zato je omejitev pet ur pretesna in neživljenjska.

Fotogalerija je na povezavi:

https://plus.google.com/photos/103862101339423963519/albums/6075295443746432593

VJ