|
|
8. Gorski tek na Bevkov vrh | |
|
GORENJE JAZNE 20 07 |
Enajsti tek iz serije PGT (všteli smo tudi 1. Tek na Sabotin, ki je bil izven tekmovalne konkurence) so pripravili člani Društva za oživitev podeželja Jazne v nedeljo, 20. julija 2014. Teklo je 92 tekačev, med njimi je bilo sedem otrok, zmagala pa sta Jošt Lapajne in Mihaela Tušar, ki sta vpisala svoji prvi zmagi v seriji PGT 2014. Vročina na višinah med 650 in 1051 metri nad morjem, med startom v Gorenjih Jaznah in Bevkovim vrhom, se je sicer trudila, a se jo je dalo prenašati. Udeležence teka, ki so morali pokazati kar nekaj zbranosti v vožnji po mestoma vrtoglavih cestnih odsekih vzpona do Jazen, sta nagradila izreden razgled in prijaznost organizatorjev. Ti so tek izpeljali kot odlični gostitelji, ponudili so kavo, domače slaščice, sezonsko sadje in še kaj, ob tem pa še delili praktične nagrade. Medalje in pokali so bili narejeni posebej za to priložnost, z vsakim od teh izvirnih priznanj so njihovi prejemniki na razne konce Slovenije (in Italije) odnesli koščke Jazen. Za mladega reprezentanta v gorskem teku Jošta Lapajneta, na nedavnem evropskem prvenstvu v Franciji je v svojem premiernem mednarodnem nastopu med člani zasedel 38. mesto, je bil nastop na tako rekoč domačem terenu (doma je na Ledinskem Razpotju, med Spodnjo Idrijo in Žiremi) tako rekoč obvezen. Še zlasti zato, ker je na lani spremenjeni progi postavil prvi rekord. Letos ga je popravil, bolje od njegove lanske znamke pa je tekel tudi Nejc Lokar, sicer bolj ravninski tekač, ki pa se zadnje čase uspešno spopada tudi s strminami. Nekaj manj kot šestkilometrska proga s približno 400 višinskimi metri je v drugi polovici »tekaška«, tako da je Nejc uspešno sledil Joštu. Tretji je bil Rok Bratina, specialist za strmine, katerih je bilo zanj v Jaznah premalo, bo pa zato bolj zadovoljen prihodnjo nedeljo, ko bo tekel na Grintovec. Jošt je za LT povedal, da je s svojim nastopom na EP zadovoljen, zaradi njega je tudi njegova forma višja, tako da rekord ni presenečenje. Zadovoljen pa je bil tudi Nejc, saj je v nogah še čutil napore sobotnega treninga, tako da je bil doseženi čas kar nekoliko presenetljiv - in morda govori o še neodkritih potencialih tega tekača v gorskem teku. Med ženskami je Mihaela Tušar pobrala svojo prvi letošnji lovor v PGT in bila na cilju, sicer utrujena, odlično razpoložena: »Bilo je težko, tek je bil hiter, takšni pa mi ne ustrezajo.« Triatlonka Klementina Lemut ji je sledila s polminutno zamudo in absolutno srebro komentirala: »Uživam, super je!« Prvič se je na stopničke v absolutni konkurenci zavihtela Marta Švigelj. Za razliko od večine tekov, ki se jih udeležuje, je tokrat tekla na polno, dala si je duška po zoprni poškodbi, ki ji je preprečila nastop na GM4O. Podobno kor pri Nejcu se zdi, da tudi Marta še ne ve, kaj vse zmore v strmini. Domačinka Saša Pisk je bila tokrat manj zadovoljna kot pred dnevi na Bledu, ko je zmagala na Nočni 10ki. »Nisem se najbolj izkazala, šla sem slabše kot lani. Vročina mi ne ustreza, danes me je kar namučila. Všeč so mi razgibani tereni, na ravnini mi letos gre, ko primerjam čase gorskih tekov, pa vidim, da mi ti gredo bolj slabo. Ne vem, kje so razlogi, morda bom morala v grič več trenirati.« Goričan Giorgio Turel (spomnili se ga boste iz Kopačnice, kjer je start zamudil za deset minut) je tokrat s seboj pripeljal še skupino kolegov z italijanskega konca Goriške. To je bil njegov najboljši nastop doslej, absolutno je bil deseti, v kategoriji pa je osvojil srebro. »Upam, da bom znotraj kategorije do konca sezone še napredoval. Tako kot sem jaz za te teke izvedel od tekaških kolegov, zdaj med prijatelji te informacije širim naprej, od ust do ust. Tukaj nas je pet, in vsi smo zelo zadovoljni, kajti ti kraji so čudoviti, tekme pa zelo dobro organizirane. Za razliko od naših tekov tukaj ni birokracije in stvari, ki služijo samo za pobiranje denarja od tekačev, na primer zdravniška spričevala in podobno. V Italiji je to postal biznis. To je lepa priložnost za spoznavanje Slovenije; sam občasno prihajam k vam tudi s kolesom.« Teklo je tudi sedem otrok. Naj omenimo obetavni nastop domačina Vineta Piriha med starejšimi dečki, ki je končal osemletko in že razmišlja, kako bi se preizkusil v konkurenci starejših tekačev. Sara Furlan in Natan Maj Poženel sta zmagama v Ponikvah dodala še zmagi v Jaznah. Izidi:Absolutno, moški:
Absolutno, ženske:
Zmagovalci po kategorijah:M 1988 in mlajši: Jošt Lapajne M 1987-1978: Nejc Lokar M 1977-1970: Borut Malavašič (ŠD Nanos) M 1969-1962: Simon Strnad (KD Brda) M 1961-1954: Tomaž Devetak (GMG Gorica) M 1953 in starejši: Cveto Tavčar (ŠD Nanos) Ž 1987-1978: Klementina Lemut Ž 1977-1968: Marta Švigelj Ž 1968-1959: Mihaela Tušar Ž 1957 in starejše: Rada Milič (ŠD Kraški tekači) Mlajši dečki: Natan Maj Poženel (AD Posočje) Starejši dečki: Vine Pirih (AD Posočje) Mlajše deklice: Sara Furlan (ŠD Nanos) Starejše deklice: Maja Kogoj (Cerkno)
Vsi izidi so na povezavi: http://www.primorskigorskiteki.si/index.php/rezultati-2014
Tako Jošt Lapajne (levo) kot Nejc Lokar sta bila hitrejša od lanskega rekorda proge.
Najhitrejše ženske: Klementina Lemut, Mihaela Tušar, Marta Švigelj.
Marta Švigelj je prvič stopila na stopničke v absolutni konkurenci.
Rok Bratina je bil tretji, v nedeljo pa ga čaka Grintovec, ki naj bi mu zaradi strmine bolj ustrezal kot Bevkov vrh. Desno v ospredju je Borut Malavašič, tokrat peti.
Tea Bajc se spozna na gobe. Kolegom tekačem je zatrjevala, da jih je nabrala na poti navzdol, ne med tekmo. Bo kar držalo, tudi zato, ker ni nosila startne številke ...
Najhitrejši med Italijani je bil Giorgio Turel. Za razliko od Kopačnice je bil tokrat pravočasno na startu.
Fotogalerija 1 (avtorja Katja Furlan in VJ) je na povezavi: https://plus.google.com/photos/103862101339423963519/albums/6038469658226964145?banner=pwa
Fotogalerija 2 je na povezavi: https://plus.google.com/photos/103862101339423963519/albums/6039220321270761041
Video je na povezavi: https://www.youtube.com/watch?v=DkSk4TxDzf8&feature=youtu.be
VJ |
|
|
|
