Ljudstvo tekačev - Mojstrov kronometer skozi Veliko jamo

Mojstrov kronometer skozi Veliko jamo

BRIŠČIKI PRI OPČINAH

24 11
2013

V prelepem nedeljskem dopoldnevu, proti pričakovanjem vremenarjev, so člani gorskotekaške sekcije tržaškega planinskega društva (CAI-CIM), tako kot od leta 1996 veleva tradicija, izpeljali enega najbolj zanimivih tekov, kar jih pozna svet, kronometer po Veliki jami (Grotta Gigante), imenovan Cronotraversata del Maestro. Zmagala sta Michele Ermacora in Daniela Da Forno, oba že večkrat na najvišji stopnički v prejšnjih izdajah tega teka.

Tek (dolg 1650 m) se začenja na dvorišču pred jamskim muzejem v Briščikih, kjer je tudi cilj, izhod iz podzemlja, približno kilometer ga je speljanega po površini, nato pa ponikne v globino. Po 500 stopnicah se tekmovalec spusti proti dnu Velike jame, največje turistične jame (podatek se nanaša na volumen osrednje dvorane) na svetu, tudi domovanja jamskega medveda. Stometrski spust zamenja stometrski vzpon z novimi 500 stopnicami, izhod je hkrati tudi cilj dirke. Za oglede so jamo odprli leta 1908. Medtem ko je zunaj temperatura letnemu času primerna, notranjost jame ponudi stalnih 11 stopinj Celzija in zelo visoko vlažnost (96 %). Izbira primernega oblačila za dve temperaturno tako različni območji je težavna, a je zato manj dilem pri vprašanju o uporabi rokavic; te so močno priporočljive, saj se tekmovalec skoraj ves čas v jami oprijema ograje. Ta je bila še pred nedavnim iz železa in zarjavela, in že zato nevarna, sedaj pa, po popolni posodobitvi in ureditvi notranjosti, nerjaveče jeklo omogoča boljši oprijem in razbremenitev nog.

Našteli so 209 tekmovalcev, delež žensk je bil nadpovprečen, če ta tek primerjamo z drugimi. Slovencev je bilo za kakšno desetino. Vipavski tekaški zanesenjak Darko Hrovatin, eden rednih udeležencev, ugotavlja: »To je lepa, kratka dirka, in prav škoda, da ni tu več Slovencev. Včasih jih je bilo več, pa tudi zmagovali so že.«

Najhitreje je s progo opravil neuničljivi veteran Michele Ermacora, deset sekund za njim je bil na cilju Gorenjec Matjaž Mikloša, eden od najboljših tekačev v ekstremnih strminah na svetu, gorski tekač in turni smučar, ki se letos posveča predvsem tekom po stopnicah stolpnic. Michele je za LT povedal: »Lepa tekma, čeprav moj čas ni bil kdove kako dober. Pomembno je, da si tudi zunaj hiter, v jami pa moraš tvegati, si veliko pomagati z rokami, da se noge ne utrudijo prehitro.« Takšna taktika, ki mu jo omogoča kljub štirim križem na plečih redna vsestranska telesna vadba, se mu je tudi tokrat izplačala.

Matjaž ni imel nobenih izkušenj s čem takim, zato je na cilju lahko razmišljal, kje ima še rezerve za odštevanje sekund: »Zdaj vem, kako ta tek izgleda, drugič se ga bom lotil še z večjim veseljem. Zdaj sem že na rolkah, pripravljam se na zimsko sezono, tu pa potrebuješ poseben trening. Kakšne pol minute bi se že dalo pridobiti.« Slovenski šampion je v primerjavi z italijanskim izgubljal na začetni ravnini in v spustu, zato pa je bil najhitrejši pri vzponu. Da ne razglabljamo o tem, kako si je že na prvem ovinku zvil gleženj ...

Matjaževa spremljevalka Jasmina Klančnik je bila za las prekratka, da bi tudi ona stopila na stopničke. Dala je vse od sebe, osvojila četrto mesto – in postala bogatejša za lepo tekaško izkušnjo. Med ženskami je bila spet najboljša Daniela Da Forno, članica ŠD Nanos iz Podnanosa, čeprav je na cilju negodovala: »Mislila sem, da bom popravila svoj najboljši čas, pa sem tekla za 12 sekund počasneje od osebnega rekorda. Ni mi uspelo, za razliko od teka na Nanos, kjer sem svoj rekord letos popravila za pol minute. Sem pa vesela, da sem na cilj prišla cela in zdrava.«

Jasmina je povedala: »Najlepši del teka je bil navzdol. Res sem uživala! Ukinila bi ravnino, te pa res ne maram! Ampak za prihodnje leto jo bo treba natrenirati.«

Dobre volje je bil tudi Divačan Niko Dolgan; tudi on je v Briščikih pogosto. »Pogruntal sem novo tehniko. Pri spustu po strmih stopnicah sem stopal na vsako drugo stopnico, na koncu pa se prijel za ograjo in jih preskočil po pet. Navzdol mi je tako šlo bolje kot po navadi, dosegel sem odličen čas (13:21); za to, kar sem vložil, je prva liga!«

Tek je bil všeč tudi dvema novincema iz Kopra, tekačici Tini Bržan in univerzalnemu športniku Luki Mezku.

Sprehod po podzemlju je pritegnil tudi urednika tekaškega spletnega portala runinternational.eu, Nemca Hendrika Bottgerja, odličnega tekača (za las je presegel mejo desetih minut, uvrstil se je na 14. mesto). Spremljali sta ga boljša polovica Anja Zechner in prijateljica Kristina Bahtina, Ukrajinka, doma iz Amsterdama. Hendrik je v videu, ki ga objavljamo na povezavi, slikovito opisal ta tek (v angleščini). Na voljo je tudi video organizatorjev (povezava1), za dodatek pa si lahko pogledate še video o skoku s padalom v Veliki jami (base jumping) – povezava2.

Fotogalerija je na povezavi3. Reportažo portala runinternational.eu najdete na povezavi4. Stran organizatorja z izidi in drugimi podrobnostmi je na povezavi5.