ANKARAN, MILJE

03 11
 2013

Zmagovalec sedmega Evromaratona, 23-kilometrskega traila, speljanega po poteh in stezah Miljskih hribov oziroma Miljskega polotoka, je Novogoričan Mitja Kosovelj. Slovenski svetovni prvak v gorskem maratonu je za seboj pustil sedemkratnega svetovnega prvaka v gorskem teku Jonathana Wyatta in svetovnega podprvaka v gorskem maratonu Gabrieleja Abateja. Med ženskami je zmagala svetovna prvakinja v gorskem maratonu Antonella Confortola, druga je bila Štajerka Andreja Godec.

Po tem, ko je koprska občina odstopila od soorganizacije Evromaratona, čezmejne tekaške prireditve, ki so jo šestkrat izpeljali po asfaltu med Miljami in Koprom, so sedmi tek 3. novembra 2013 izpeljali kar Miljčani sami, prvič tudi po stranskih poteh in stezah, zelo malo pa po asfaltu. Tamkajšnjemu športnemu društvu Evinrude, ki ga vodi predsednik Graziano Ferlora, je uspelo na startu traila Evromaraton, imenovanega tudi EcoTrail della penisola di Muggia (ekotrail Miljskega polotoka) nekakšnega podaljšanega krosa z 800 metri vzponov, zbrati kar tri članske svetovne prvake v teku: sedemkratnega svetovnega prvaka v gorskem teku, Novozelandca Jonathana Wyatta, dvakratnega svetovnega prvaka v gorskem maratonu Mitjo Kosovelja in svetovno prvakinjo v gorskem maratonu Antonello Confortola-Wyatt. Družbo jo jim delali svetovni podprvak v gorskem teku iz leta 2005 Gabriele Abate in še nekaj manj kot 300 tekačev, večinoma rekreativcev, med katerimi je bilo 52 žensk. Slovenci so predstavljali desetino tekačev.

Na blatno in spolzko progo (noč pred tekom je deževalo, med samim tekom pa ne), ki so jo na slovenski strani uredili člani udarne skupine OPD Koper z Aldom Zubinom na čelu, so se podali sredi Ankarana in nato prekrižarili Miljske hribe, tek pa končali v trgovskem središču Montedoro, kjer so zadnjih nekaj sto metrov odtekli pod streho, po hodnikih mimo trgovin, polnih nedeljskih nakupovalcev. Sprva je vlekel Gabriele in vodilna skupina s tekmovalci slovečih imen je tekla strnjeno do šestega kilometra, ko je Mitja pospešil – in nato tri četrtine proge odtekel v solo teku. Jonathan mu ni bil kos ne v klanec ne v spustu in edina prava težava, s katero se je moral soočiti Novogoričan, so bile pomanjkljive usmeritve na progi. Na srečo ni zašel s poti, da bi se moral vračati. Na cilj je pritekel z več kot dvominutno prednostjo; pokazalo se je, da so mu takšni teki pisani na kožo. Njegova tekmovalna sezona se je že končala, rednih treningov nima več, zato je tekel sproščeno, brez vsake obremenitve, na svežino.

To je ena lepših Mitjevih zmag. Dosežena je bila prepričljivo in brez popustov, ki bi mu jih dajali tekmeci. »Gabriele je močan tekmec, pa tudi Jonathan je dobro pripravljen, sicer ne bi prišel na tekmo. Oba sta bila motivirana za zmago. Toda danes sem bil boljši v vseh pogledih, niti Jonathan ni bil nevaren v vzponih, kar bi bilo sicer pričakovati. Takšne zmage ne dosežeš vsak dan,« je nekaj ur po tekmi z zadovoljstvom analiziral Mitja. In kakšna se mu zdi nova proga Evromaratona? »Proga je super, tudi če dežuje in je blato, sploh pa, če je lepo vreme. Tečeš skozi vinograde, oljčnike, odpira se lep razgled na Tržaški zaliv. Trasa je razgibana, polna vzponov in spustov, konča pa se na toplem, v nakupovalnem centru. Zame je to nekaj novega. Problem so bile samo označbe. Nekajkrat, denimo na vstopu v Milje, sem se moral ustaviti in se razgledati. Če bosta čas in zdravje, bom sem še prišel.«

Med najboljšimi desetimi je bil še en Primorec, mladinec Jošt Lapajne. Prve tri kilometre je tekel z ramo ob rami z legendarnim Jonathanom, a mu je ta v ravnini pobegnil. »Proga je bila spolzka in me je z zadnjim vzponom kar malo presenetila,« je povedal Jošt, potem pa si privoščil masažo, ki so jo ponudili organizatorji. »Res je bilo spolzko, spusti so bili kar nevarni,« je pritrdil Ajdovec Aleš Štor, dvanajsti absolutno, tretji najhitrejši Slovenec. »Označbe ob progi so bile zgolj približne, tista na 20. kilometru je bila zagotovo napačno postavljena. Če se programiraš za določeno dolžino, potem pa je proga nekaj kilometrov daljša, je problem.« 

Antonella ni imela prave tekmice, njena prednost pred drugouvrščeno je bila na cilju kar deset minut. To pa niti najmanj ni kalilo veselja Štajerke Andreje Godec, po osnovnem športnem »poklicu« kolesarke, ki je prišla do srebra. Na cilju je povedala: »Proga je bila zelo lepa. Težka, a mi je ustrezala. Če bi tekli po suhem, bi bila verjetno manj uspešna. Ne vem, kakšen je moj zaostanek za Confortolo, a drugo mesto je odlično.« Zadnje dni pred tekmo ji je ponagajalo zdravje, tako da ni mogla trenirati, a očitno ji bolezen ni izpila preveč moči. »Morda pa je to vzrok za dober tek, ker sem se odpočila.«

Izidi:

Moški:

1. Mitja Kosovelj 1:28:47
2. Jonathan Wyatt 1:30:56
3. Gabriele Abate 1:31:38
...
8. Jošt Lapajne 1:35:59

Ženske:

1. Antonella Confortola-Wyatt 1:48:16
2. Andreja Godec 1:58:19
3. Eva Paternoster 2:07:06
...
10. Sara Kocjančič 2:19:22

Vsi izidi so na povezavi.

Zakonca Jonathan in Antonella sta iz Italije, kjer živita, po Šmarni gori že drugič to jesen prišla v Slovenijo.

Eden od mladih upov slovenskega teka Jošt Lapajne.

Pred startom v Ankaranu je bilo razpoloženje sproščeno. Na fotografiji: Antonella in Jonathan pozirata skupaj s kolegico, desno Gabriele preverja, ali je glava na mestu, v sredini jih opazuje slovenski reprezentant Jošt, Mitja zateguje copat, Tržačan Marco Moretton (levo, z ruto na glavi) pa je z mislimi verjetno že na progi (bil je sedmi).

Tako so se pognali na progo. Dež se je uvidevno umaknil proti severu.

Mitja v cilju.

Trije najhitrejši: Jonathan, Mitja, Gabriele.

Andreja Godec daje izjavo italijanskemu novinarju. 

Fotogalerija je na povezavi.

VJ