GRADIŠČE PRI VIPAVI |
25. Gradiški tek | |
06 04 |
|
TD Burja je, brez kakšnega pompa, na velikonočni ponedeljek izpeljalo že svoj 25. , tako rekoč četrtstoletni Gradiški gorski tek (klanjamo se šefu Daretu in njegovi ekipi). Udeležilo se ga je 70 odraslih tekačev, ki so se borili za skupne točke PGT in za točke pokala Gorski teki – gor, ob njih pa je na krajših progah teklo še 22 otrok, udeležencev Pokala Leone. Najhitreje je bila na cilju Lucija Krkoč, ki je tačas v izvrstni formi, premagala je tudi vse moške, med katerimi je bil najhitrejši Uroš Rozman. Dan je bil prav poleten, s temperaturo okrog 25 stopinj, med tekači je bilo čutiti veliko pozitivne energije, izvedba pa je bila – kot običajno – zastavljena za prijetno počutje, tekaško in družabno ter kulinarično. Udeležba je bila nekje okrog povprečja, videti pa je, da nekaj novih obrazov letos kar vztraja pri vrhu razpredelnic (izidi so že na uradni strani PGT). Po štirih tekih med moškimi vodi lanski prvak Uroš Rozman, za petami mu je Matej Kolenc. Za pridobivanje točk bo tudi letos treba odteči čimveč tekov, čeprav ne vedno z uvrstitvami na najvišjih mestih. Med ženskami je skupno na vrhu Sara Stopar, kolesarka, vendar vse bolj tudi odlična gorska tekačica, a lanska zmagovalka Edita Gashi ni daleč za njo. Reprezentantka Anja Mikuž, kot kaže, tudi letos izbira teke skladno s potrebami priprav na najpomembnejše nastope, teki PGT ji niso prednostni. Tudi letos ima dobre možnosti za nastopanje v reprezentanci, za katero je prvi cilj evropsko prvenstvo na domači Veliki planini. Zmagala je na hrvaški zimski ligi, kjer dela na hitrosti, dan pred Gradiščem pa je stopila na stopničke na Pohorju (in se – za razliko od Simona Aliča – ni odločila za dvojni program). Od Anje, kateri trenerske nasvete daje Lucija Krkoč, skočimo k slednji. V ponedeljek se Lucija niti ni gnala do zadnjih atomov, vseeno pa je za dve minuti izboljšala Anjin rekord – in za sabo pustila vse fante. Videti je, da je tačas ne mučijo poškodbe, kot se ji dogaja ne tako poredko, da uspeva dobro trenirati in da je na dobri poti proti EP na Veliki planini. Moramo potrkati na les, da se ji v preostalem času ne zgodi kaj neprijetnega; sama bo že poskrbela za to, da ne bo šla prek meje tveganja. Za Slovenijo zna biti na EP prvo orožje (uvrstitev med prvih 15, 10 ali še više?). Junijski reprezentančni nastop pa ni edini vrhunec sezone, Lucija gleda letos že pred začetkom tekem za Golden Trail World Series (svetovna zlata trejl serija) na seznam osmih tekem tega prestižnega ciklusa po Ameriki, Evropi in Aziji, ne tako kot lani, ko nam je z odlično novico postregla šele na finalni tekmi v Italiji: četrta skupno, zmagovalka v kategoriji Open. Namerava teči tri evropske teke in 24. oktobra v finalu seči čim više. GTWS letos ponuja osem tekem v Španiji, Italiji, Kanadi, Avstriji, Švici, na Japonskem, Kitajskem in v Južni Koreji (finale). Za končno uvrstitev štejejo štiri najboljše uvrstitve, in Lucija, letnik 1988, je prepričana, da ima v nogah dovolj dinamita za to, da še enkrat preseneti konkurentke. Poglejmo še v Pokal Leone. Tokrat je v Gradišču teklo nekaj manj otrok kot lani (22:30), poznala se je odsotnost mladih tekačev iz tekaških okolij izven Vipavske doline, denimo Bovčanov, družine Kosovelj itd. Tudi tokrat so prevladovali, tako kot v članskem teku, tekačice in tekači ŠD Nanos. Sezono so podobno uspešno kot lani začeli zmagovalci Neli in Patrik Kompara ter Ema Vodopivec (spomnimo, na prvi letošnji članski tekmi PGT na Sabotinu je bila ta starejša deklica druga absolutno med ženskami). V kategoriji deklic (Z2) je nastopila in brez konkurence odnesla zlato medaljo Inti Krkoč. Podatek, da živi blizu Kamnika, naj ne zavede, spet imamo opraviti s primorskimi Krkoči: Inti je nečakinja Lucije. Pa dinastije te naše superšampionke še ni konec. V Gradišču sta tekla tudi Meta in Leon Vidrih, Lucijina otroka. Meta se v svoji skupini ni imela s kom meriti in je domov odnesla zlato medaljo (tako se reče, v resnici so vse medalje iz akrila, različne so samo številke na njih), Leon pa je v teku, kjer izidov ne ugotavljajo (so še premladi) niti jih ne nagrajujejo, pokazal, da kri ni voda. Čez mesec dni bo na vrsti otroški tek v Vrtovinu in ne bi bilo slabo, če bi se ga udeležili še novi tekači – in morda zapolnili prazna sezname tekmecev v fantovskih kategorijah M1 in M3. Deklicam te stvari bolje uspevajo … Za posladek vseh tekmovalcev poskrbi ajdovski Incom, vsi dobijo medalje. Ivo Kete, dolgoletni skrbnik PGT, je v imenu Društva PGT Dominiku Kobolu in Venčeslavu Japlju za opravljeno delo v lanski sezoni, ko sta ohranila in nadgradila pokal PGT, izročil priložnostni darili. Naslednji, peti tek PGT 2026, bo že omenjeni vertikal Kucelj. Vertikal kraljevskih dimenzij, prvi v sezoni, za odrasle, za otroke pa bodo uredili krajše proge.
Izidi:Absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci kategorij:M4 (mladinci): Matic Kerševan (ŠD Nanos) Pokal Leone, zmagovalci kategorij:Šolarke (2016-2018): Meta Vidrih (ŠD Nanos) Vsi izidi so na povezavi: https://www.primorskigorskiteki.si/sl_SI/rezultati-za-sezono-2026/
Šesterica najhitrejših na Škavnici.
Fotogalerija je na povezavi: https://www.youtube.com/watch?v=swo8zwJ-mSc
VJ
|
