KAMNIK

21 07
 2020

Kljub mladosti (jeseni bo dopolnila 26 let) je Maruša Mišmaš Zrimšek že dolgo zasidrana kot najboljša slovenska atletinja na srednjih progah, med drugim je državna rekorderka na 3000 metrov z zaprekami. V odsotnosti večjih tekmovanj zaradi vsem znanih razmer v zvezi s covidom-19 je le nekaj dni po intervjuju za Ljudstvo tekačev na atletskem mitingu v Ljubljani praktično sama odtekla drugi najboljši izid vseh časov na svetu v (sicer neolimpijski) disciplini 2000 metrov z zaprekami. Iz njenih odgovorov veje mirna odločnost, na poti k novim vrhunskim rezultatom pa jo vodi pristna strast do teka.

Ljudstvo tekačev (LT): Letošnja sezona je zaradi covida-19 posebna, odpadlo je veliko tekmovanj, med drugim tudi vrhunec sezone, olimpijske igre. Kako ste se soočili s temi razmerami in kako ste našli motivacijo za nadaljnje treninge?

“Ja, v bistvu sem se zadnja štiri leta pripravljala na olimpijske igre (OI) v Tokiu. S svojim zdajšnjim trenerjem Tevžem Korentom sva si se že leta 2016, ko sva začela sodelovati, zadala cilj, da se postopno pripravljava na leto 2020 in OI. In res je šlo vse po planu. Že letos v dvorani sem pokazala, da sem prišla v vrhunsko formo, tako kot sva si zamislila, potem pa se je začela pandemija in so vse tekme začele odpadati, OI so prestavili…

Ampak meni ni bilo tako hudo. Ravno takrat se mi je spet pojavila bolečina v tetivi, s katero sem imela že večkrat težave, tako da sem se potem bolj s tem ukvarjala. Zato se me mogoče odpoved OI ni toliko dotaknila. Sicer se mi je tetiva potem hitro umirila in na srečo ni bilo težav, ampak v tem času sem se že sprijaznila, da pač OI ne bo. Pa to v tistem trenutku niti ni bilo najpomembnejše, pač pa je bolj pomembno zdravje vseh ljudi in je bilo čisto logično, da so OI prestavili.

Drugače pa nisem imela težav z motivacijo, ker res uživam v tem, kar počnem. Tako da leto 2021 ni daleč, in če takrat OI res bodo, bom že zdaj naredila vse,  da bom naslednje leto čim boljša.”

LT: Od kod črpate tolikšno motivacijo?

“Nikoli nimam težav z motivacijo, da se mi npr. ne bi dalo na trening. Vedno se veselim treninga. V bistvu najtežje mi je, ko mi da Tevž (Korent, op. LT) čisto pavzo, da imam cel dan fraj.
Res uživam v tem, da treniram, tečem, da postajam vsak dan boljša.
Motivacija je že to, ko vidim, kako napredujem. V času karantene sploh, ker sem imela težave s tetivo, sem denimo začela več kolesariti, tako da sem vse daljše treninge delala kar na kolesu. Ko sem začela kolesariti, sem bila res čista začetnica in sem se res matrala - nikamor mi ni šlo. Potem pa sem počasi napredovala in že to, ko sem videla, da sem vsakič lažje prišla na vrh hriba, da sem bila vsakič hitrejša, že to je bila neka motivacija, nekaj, kar me je gnalo.”

LT: V Atletskem društvu Mass Ljubljana imate tudi močno jedro mladih atletov. Verjetno vam pomagajo tudi treningi s sparing partnerji, med katerimi je tudi obetavna Klara Lukan?

“Res je. Obe imava res srečo, da trenirava skupaj, da imava druga drugo. Res si zelo pomagava. Zelo dobro se usklajujeva, ker ona je bolj tempo tekačica na daljše proge, bolj uživa v tem dolgotrajnem trpljenju, kar je mogoče moja šibka točka, zato me na takih treningih ona potegne naprej. jaz pa bolj uživam v hitrih treningih, kjer pa ona bolj trpi in potem jaz njo potegnem naprej, tako da sva res super sparing partnerki.”

LT: Lahko sicer omenimo, da ste pred kratkim dosegli odličen čas tudi na daljši, 5000-metrski razdalji (na junijskem mitingu v Slovenski Bistrici je Maruša Mišmaš zmagala s časom 15:38,33).

“Ja. Sicer če hočem dobro teči na 3000 metrov z zaprekami, mi tudi 5000 metrov ne sme predstavljati težave, ker je v bistvu podoben napor. Gotovo je moj cilj, da se izboljšam tudi na teh daljših razdaljah, čeprav imam rajši recimo 1500 metrov. Ja, zdi se mi, da sem letos tudi tu močno napredovala. Opravila sem kar dosti dolgih tekov in daljših tempo tekov, tako da mislim, da sem na 5000 metrov sposobna tudi hitrejšega teka, če bi denimo imela neko močno tekmo, kjer bi se res borila do konca.”

LT: Kako sicer poteka običajen dan Maruše Mišmaš?

“V bistvu zelo različno, ker so treningi zelo raznoliki. Večinoma v zimskem času, ko ni tekem, treniram dvakrat na dan. Dopoldne ima lahko lahkoten tek ali pa kakšen daljši tempo tek, nato pa popoldne nek močnejši trening na stadionu, kjer delamo distance, ali pa so na vrsti treningi v Tivoliju, kjer delamo šprinte v hrin. Vmes grem večinoma na faks ali v laboratorij, kjer delam za magistrsko nalogo, tako da imam kar zapolnjene dneve.”

LT: Ni prav pogosto, da bi vrhunskimi atleti uspeli usklajevati športne rezultate in študij.

“Res je. Večinoma se 100-odstotno posvetijo športu. Jaz sem si pač želela dokončati študij. Potem, ko sem diplomirala, sem razmišljala, ali bi šla še naprej, ampak sem si tega res želela. Zdaj delam magisterij iz biokemije in me tudi to veseli, ker si želim po športni karieri tudi imeti neko dobro kariero na področju, ki me zanima. Ne vidim pa se kot trenerka. Mogoče bi še pomagala svojemu trenerju v njegovi skupini po tem, ko sama ne bom več vrhunska atletinja. Da bi pa prav se sama s tem ukvarjala, to pa ne.”

LT: Uspešno krmarite med športno kariero in študijem. Je pa celotno življenje vrhunskega športnika podrejeno športu, od počitka do prehrane. Imate tu kakšno skrivno orožje ali namig za rekreativne tekače?

“Res je. V bistvu celo življenje je podrejeno temu. V prostem času se poskušam čim bolj spočiti, paziti na prehrano, na redne fizioterapije, masaže, na to, da imam dovolj spanca. Ne hodim ven žurat, pač pazim na to, da ostanem zdrava in spočita, da lahko dobro treniram.

LT: Imate kakšno posebno dieto?

“Ne. Poskušam jesti čim bolj raznoliko, zdravo prehrano. Mislim, da ni treba komplicirati. Izogibam se hitri hrani in sladkarijam, čeprav si privoščim tudi pico in čokolado, a v mejah. Mislim, da tudi preveč omejevanja ni zdravo, ker se potem preveč ukvarjaš s tem in si pod stresom in živčen. Bolje je, da si sproščen. Tako da če mi pač zapaše pica, si jo tudi privoščim, ampak v nekih mejah zdrave prehrane.”

LT: Kaj pa recimo joga in druge alternativne oblike vadb?

“Z jogo se ne ukvarjam, si pa pomagam z meditacijo, sicer na zelo osnovnem nivoju. Imam aplikacijo na telefonu, kjer je približno desetminutna vodena meditacija, in ponavadi zvečer pred spanjem poslušam to meditacijo, da se umirim, da lažje zaspim. Mi tudi pomaga, da razmišljam o tem, da poskušam biti čim bolj prisotna v tem trenutku. Mislim, da je tudi to res zelo pomembno, ker sploh v današnjem času zelo veliko hitimo, gledamo v telefone, družbena omrežja. Tako da na ta način tudi ozavestimo to, da moramo biti prisotni v trenutku in se zavedati tega, kar počnemo, ter čutiti svoje telo.

LT: Na nek način vam je torej blizu načelo zen filozofije o tem, da je treba biti prisotni tukaj in zdaj?

“Ja, sicer sem še daleč od tega, da bi to obvladala. Se zavedam tega, da mi gre slabo, nimam dobre koncentracije in ne gre mi dobro to, da sem prisotna v tem trenutku, ampak delam na tem. Prav zato si poskušam pomagati z meditacijo, ker mislim, da je to res pomembno.”

LT: Kateri so vaši športni cilji? Kje se vidite čez eno oz. štiri leta?

“Upam, da bom čez eno leto na OI v Tokiu, da bo vse v redu in da OI bodo, na njih pa si želim vrhunskega rezultata. Potem pa mislim, da imam še nekako pet let kariere pred sabo, tako da mi je še nekako cilj trenirati za igre v Parizu leta 2024.
Sicer pa res uživam v tem, kar počnem, tako da bi si želela, da bi lahko ustavila čas in to počela še v neskončnost, ampak mislim, da imam še do OI leta 2024 čas, da res izkoristim ta vrhunski šport, potem pa bi zaključila kariero, si ustvarila družino in potem drugo kariero.”

MITJA VOLČANŠEK (novinar STA, sodelavec Ljudstva tekačev)