KOPER, IZOLA

30 12
 2017

ReXov tek (RT) je svojo premierno izvedbo doživel dva dneva pred iztekom leta. Organizatorji iz Ljudstva tekačev (LT) smo se namreč odločili, da ljubiteljem teka ponudimo novoletno darilo, brezplačni tek z vsemi značilnostmi doslej znanih tekaških prireditev s še nekaj dodatki. Premiera je pokazala, da so bili tekači darila veseli. Predvideno je, da bo do konca junija še 11 RT. V vsakem vremenu.

Zamisel razvojnega oddelka LT je bila, da se za ljubitelje teka, pripadnike Ljudstva tekačev (neformalno združenje tekačev in privržencev teka, katerega pripadnik postaneš z vpisom na centralni seznam LT oziroma na katerega od tekov) na kar se le da preprost način ponudimo možnost sodelovanja na tekih, druženja, tekmovanja, preizkušanja lastnih sposobnosti ... Glede na to, da je v Istri osrednji tekaški dogodek Istrski maraton (IM), kateremu je bolj ali manj podrejen tekaški utrip v jugozahodnem koncu Slovenije, je logično, da se IM, vključno s pripravami na osrednji dogodek v aprilu, in RT terminsko dopolnjujeta, RT pa se skuša s svojimi termini izogibati tudi bližnjim srečanjem s termini primorskih pokalnih tekov (razen nekaj izjem le-ti še niso niti določeni, obstajajo pa tradicionalni časovni koridorji, v katerih je pričakovati izvedbo teh tekov v letošnjem letu).

Formalno gledano RT ni javni tek, vsakdo teče na lastno odgovornost, kot odgovorni udeleženec prometa rekreativcev na zaprtem odseku obalne ceste Koper-Izola, tem novem tekaškem igrišču. Poteza koprske in izolske občine, ki sta z obale umaknili motorni promet, in z vidika tekačev zelo domišljena ureditev infrastrukture, zaslužita tudi takšno nadgradnjo rekreativnega dogajanja.

RT je namenjen tako začetnikom kot izkušenim tekačem, brez omejitev. Tekma se ne konča, dokler zadnji udeleženec v spremstvu »metle« ne opravi s 4160-metrsko progo, ne predolgo za manj pripravljene, a dovolj dolgo za preizkus hitrosti boljših tekačev.

Na prvem teku smo našteli 29 tekačev, kar je – gledano iz organizacijskega zornega kota – optimalno število. Izvedba je bila obvladljiva kljub pomanjkanju tovrstnih izkušenj. Tekači so bili oproščeni startnine, omogočeno pa jim je bilo prispevati za organizacijske stroške, ki so sicer osebno breme skupine organizatorjev (vsi so tudi tekači), odločenih, da na svež način sotekačem ponudijo tekaške užitke na tako ekskluzivnem, a hkrati zelo dostopnem koščku slovenske morske obale. Za izvedbo je skrbelo deset prostovoljcev s številnimi podobnimi izkušnjami, v njihovih vrstah sta bila tudi dva od petih ustanoviteljev Istrskega maratona.

Tek je ob ravninski progi s čudovitim razgledom ponudil medalje za šest najhitrejših, šampanjec za dva zmagovalca, žreb je razdelil tri spominske majice X-teka Dimnice, na voljo so bili vroči čaj, voda in energetski napitek, tekači so kmalu po teku domov prejeli izide teka, poskrbljeno je bilo tudi za snemanje prihodov v cilj. Ob absolutnih izidih za moške in ženske so bili objavljeni prvaki posameznih letnikov, s posebno formulo pa smo organizatorji vse tekače spravili na isti starostni imenovalec in na koncu izdelali še razvrstitev izidov, popravljenih glede na starost. Tega zadnjega ne gre jemati preveč resno, je zgolj neobvezna dopolnitev pregleda dosežkov. Kdor se je tako odločil, je lahko startno številko (uporabili smo tiste, ki so ostale neuporabljene pri izvedbah X-teka Dimnice) zadržal in jo bo uporabljal na naslednjih RT. Ne bo se mu treba javljati na prijavnici, samo postavil se bo na start in tekel ...

Merilna služba je bila odgovornost treh izkušenih atletskih sodnikov, ki jim ni bilo težko priti s Krasa, in njihovih istrskih pomočnikov. Ročno merjenje je bilo prav tako učinkovito, kot bi bilo elektronsko, le da je po tekmi zahtevalo nekaj več dela z vnašanjem in obdelavo podatkov v računalnik.

Za kar nekaj tekačev izidi niso bili v ospredju, tisti najhitrejši pa so se trudili čimprej priti v cilj. Najhitrejši šesterici so ton dajali trije elementi: ultramaratonci, mladost in izkušnje ter družina Lenarčič. Prvi in tretji, Mitja Volčanšek in Ambrož Jakop (Logatčan iz Škofij) sta kljub temu, da jima je bliže tek na sto in več kilometrov, pokazala, da zmoreta tudi spodobno hitrost. Zmagovalka med ženskami je bila 12-letna Pivčanka Neža Lenarčič, njen dve leti starejši brat Anže je bil drugi, še ne 10-letna sestrica Zala pa tudi ni bila prav daleč. V skupini veteranov je na drugi strani z drugim mestom blestela Slavka Petraš, letnik 1959, zmagovalka starostno ponderiranih izidov, v družbi Tine Mavrič, ki je tudi tokrat v cilj prišla s kolesom (kar poglejte video). Najhujši boj je potekal med letnikoma 1964, Brankom Vrabcem in Tomažem Rojškom, prvi je imel več moči.

Vse skupaj je potekalo tekoče, start je bil ob 9. uri, ob 10. na prizorišču (stičišče Krožne in Istrske ceste) v Žusterni ni bilo nikogar več.

Naslednji RT je napovedan za 20. januar 2018, morda bomo takrat start in cilj postavili na izolski strani proge.

Še to. Zakaj reXov tek z majhno začetnico in velikim x-om? Nalašč, da izstopi x, ki je vezni člen z X-tekom Dimnice in poudarja idejo tekov kot iskanjem (explore) novih tekaških razsežnosti.

Izidi:

Absolutno, moški:

1. Mitja Volčanšek 15:06 (zmaga tudi po starostno ponderiranem izračunu)
2. Anže Lenarčič 16:35
3. Ambrož Jakop 16:56

Ženske:

1. Neža Lenarčič 18:50
2. Slavka Petraš 19:28 (zmaga po starostno ponderiranem izračunu)
3. Tina Mavrič 19:56

Vsi izidi. Z da so označeni zmagovalci svojih letnikov.

Pa še s starostnim količnikom. V zadnjih dveh stolpcih so preračunani časi in uvrstitve po njih. Formula izhaja iz predpostavke, da se do 30. leta starost ne upošteva in se časi ne spreminjajo, po 30. letu pa se tekaču dejansko doseženi časi nižajo.

Najhitrejših šest na prvem reXovem teku.

V cilj prihaja Slavka Petraš.

Zala Lenarčič tuhta, kako bo z žrebom razdelila spominska majice.

Tek se je zgodil v manj kot dveh urah od prihoda prvega organizatorja do razhoda, tekačem pa je pobral eno uro sobotnega dopoldneva.

Fotogalerija je na povezavi.

Video je na povezavi.

VJ (član organizacijske ekipe), foto: Simon Rusjan/LT