|
|
13. Gradiški gorski tek | |
|
GRADIŠČE PRI VIPAVI 01 04 |
Drugi letošnji tek iz serije Primorskih gorskih tekov, 13. Gradiški tek, je bil ves slogu zime, ki kar noče in noče oditi. Sneženje sicer ni preprečevalo poti iz notranjosti Slovenije do Vipavske doline, je pa marsikdo moral skozi sneg – da bi se z njim srečal še na progi nad Vipavo. A česa hujšega ni bilo, snežinke v finišu proge, dolge štiri kilometre, z višinsko razliko 550 metrov, so bile bolj za idilo kot ovira. Zmagovalec Simon Alič je za rekordom Mitje Kosovelja na spolzki progi zaostal točno za minuto, najhitrejša med ženskami Jana Bratina pa je za Matejo Kosovelj zaostala še za dodatnih pet minut. Udeležba, ki je presegla stotico (88 odraslih in 18 otrok), je bila spričo vremenskih razmer lep dosežek, zaradi katerega je bil vodja organizatorjev iz TD Burja Vipava Darko Hrovatin zelo zadovoljen: »Udeležba je super, tako pri otrocih kot pri članih. Upam, da so zadovoljni tudi tekači, ki jih vabim k nam tudi v soboto, na 18. Vipavski tek, tokrat tudi olimpijski. Ekipa, ki se je danes izkazala, se bo izkazala tudi 6. aprila!« Izdatno so k specifični teži teka pripomogli Gorenjci. Če zmagovalca Simona zaradi klubske barve štejemo med Primorce, še vseeno ostane peterica odličnih gorenjskih tekačev iz KGT Papež na mestih 2-7, ta plaz prekinja zgolj »skoraj« domačin Marko Tratnik na tretjem mestu. Gašper Bregar je bil drugi, Bojan Ambrožič četrti, Marjan Zupančič peti. Marjan je povedal: »Zanimiv tek, tukaj sem bil nazadnje pred kakšnimi osmimi leti. Tokrat sva prišla z Bojanom odteči ta tek za trening, v nadaljevanju dneva pa bova šla še pogledat po transverzali od Razdrtega prek Vremščice do Škocjanskih jam. Slovensko planinsko pot nameravam letos delati v avgustu.« »Delati« pomeni, da bo poskusil postaviti nov hitrostni rekord, pedantni Gorenjec pa se bo pred tem temeljito seznanil z vsakim metrom poti. Na vprašanje o zimi, snegu in teku pa je Gorenjec presenetil: »Sovražim zimo!« A njegovih besed ne gre jemati dobesedno. Je veliko predober turni smučar, da bi te besede jemali za zlato; res pa je, da letošnja zima že preseda. Bojan bo o Gradiškem teku zagotovo poročal na svojem blogu. Simonu se je tekma zdela »lepa, proga je bila skoraj brez blata, le malo burje je bilo čutiti«, tempo pa že od začetka ni bil naklonjen iskanju poti do novega rekorda proge. »Začeli smo počasi, proti cilju pa smo nato tekli vsak po svojih močeh,« je brez velikih besed opisal tekmo tekaški boem. Tako on kot Jana Bratina sta v tej sezoni 100-odstotna, zmagala sta tudi na prvi tekmi v Gaberjah. Ajdovka prav tako ni prijateljica velikih besed: »Progo sem poznala in rekla sem si, da bi se bilo dobro držati ta glavnih deklet. Po ravnini sem skušala teči, potem me spodbujali kolegi na progi, na koncu pa sem nekoliko dvignila tempo.« Irena Gruntar je v Ljubljano odnesla medaljo, a o svojih letošnjih načrtih, v katerih je zagotovo veliko tekov v naravi, pa tudi nekaj ultramaratonov, ne govori. »Ker se lahko ne uresničijo! Danes pa sem tekla dobro, bolje, kot sem sprva mislila. Ampak kaj ste naredili, Primorci!? Saj set rekli, da bo tukaj sonce! Nič hudega, sem vseeno preživela.« Boštjan Jezeršek iz Hotavelj je med organizatorji tekov v PGT (Tek na Blegoš, 18. maja) in zagotovo v Gradišče ni prišel zgolj teč, temveč si je ogledal tudi organizacijsko mašinerijo. »Dobil sem lep vtis, svoj pridih pa je dodalo še vreme, ki je malo popihalo in pomočilo. Odlično! Kar zadeva tek, pa sem, glede na mojih 105 kil, kar zadovoljen« (37:50 je odličen čas, op. a.). Teka se je udeležilo tudi nekaj tekačev iz Hotedršice, tako da lahko bralcem zastavimo naslednje vprašanje: Kako se imenujejo prebivalci Hotavelj in kako prebivalci Hotedršice? Na razpolago imamo Hotenjce in Hotaveljce ... Udeleženci teka so spoznali novo odlično tekačico. Mojca Kermavnar prihaja iz Logatca, teče pa za »klub« Tek je lek. Njenega poklica ne bo težko uganiti ... Druga najhitrejša med ženskami je za LT povedala: »Prvič sem tukaj, sicer pa sem se lani udeležila Šmarskega teka. Proga mi je všeč, po dolgem času sem spet šla malo v klanec. Moram reči, da mi je bilo všeč in da bom zagotovo še prišla. V kratkem se po službeni dolžnosti selim na Primorsko, v Izolo, tako da bom še več na tem koncu. Kot mlada zdravnica bom začasno v novem zdravilišču, ki ga odpirajo v Sečoveljskih solinah.« Med najboljšimi dekleti je bila na Gradišču Kristina Bele, Pivčanka, ki je predlani osvojila primorske ravninske teke. Je spremenila specializacijo? »Nisem ravno opustila ravninske teke, bom pa delala ene in druge. Vseh mi ne bo uspelo, ker bom tekla malo v notranjskem, malo v primorskem ravninskem in malo v primorskem gorskem pokalu. Tam, kjer sem doma, imamo veliko hribov, več kot ravnine. Teč grem na Osojnico, Primož, Sveto Trojico ...« Teka se je udeležila tudi petčlanska delegacija družine Habe iz Zadloga, člani ekipe Dream Team Habe. To je slaba polovica tekaškega potenciala Habetovih. Osvojili so tri medalje (če smo dobro šteli) in očitno bodo na domačem teku lahko startali na še višji dosežek. Organizatorji so se izkazali, za konec so pripravili še srečelov, edina pripomba, ki jo je burja prinesla na uho, pa je letela na spolzko progo. Ampak pri tem itak niso imeli glasovalne pravice ...
Izidi:Absolutno, moški:
Absolutno, ženske:
Zmagovalci po kategorijah:
Vsi izidi so na povezavi.
Več fotografij je na povezavi. Video je na povezavi. |
|
|
|
Tako je med snežinkami v cilj pritekel Marko Tratnik
