Kobariški tek 2016

KOBARID

25 06
 2016

 Zmagovalca v Kobaridu sta bila na 10-kilometrski progi Jernej Šemrov iz Hotedršice in Kristina Bele iz Pivke, oba tretja na prejšnjem teku tega primorskega pokala. Sodelovalo je 191 tekačev, od tega 119 šolarjev. V mladinskih kategorijah so bili najuspešnejši tekači AD Posočje s petimi zmagami, domači TK Kobarid jih je zbral tri.

Kobariški tek za mladinske in članske točke PPT je bil najprej napovedan za 11. junij, zaradi slabe vremenske napovedi pa so ga prestavili za dva tedna. Skupaj s kobariškim sejmom so ga člani TK Kobarid pripravili 25. junija, na dan, ko je bila vremenska napoved tudi dokaj neugodna, a se je vendarle izteklo brez večjega naliva med samim tekom. Vlažnost je bila visoka in je oteževala dihanje, tekači pa so progo ocenjevali kot zahtevno.

Zmagovalec Jernej je povedal, da je v drugi polovici teka kar malo trpel, a si je lahko privoščil znižanje tempa in na cilju skoraj dve minuti in pol čakanja na prvega zasledovalca. Na drugo in četrto mesto sta se uvrstila dva iz gorenjske tekaške skupine, Janez Ferlic in Boštjan Potočnik – slednji se kot maratonec niti ni preveč spotil, kljub vlagi v zraku. Tudi Janez je za LT povedal, da je bil tek naporen zaradi konfiguracije, vročino pa je vzel v zakup: »Vročina je letnemu času primerna.« Tretji je bil Tobi Gaberšček iz Bovca, letnik 2002, ki skupaj s svojim trenerjem Vasjo Vitezom pripravlja »napad« na državno reprezentanco, in sicer za nastop na 3000-metrski progi. Za uspeh bi moral krepko popraviti svoj osebni rekord, kar pa s trdim delom ni nemogoče.

Kristino, že tudi skupno zmagovalko PPT, smo vprašali, koliko je že njenih posamičnih zmag v tem pokalu, pa ni vedela odgovora. Ji je pa proga letos bolj všeč kot lani, saj so organizatorji izpustili klanec. Druga Polona Vetrih je potrdila, da je vlaga v zraku otežila tek, dihala je »na škrge«. Tess Brady, Angležinja, ki z možem Nickom živi v Koritnici pri Bovcu in zadnje čase pride na katerega od primorskih tekov, se je stopničk zelo razveselila. »To je bila krasna tekma, zanjo pa sem izvedela po naključju, od prijateljice Danjele Ivančič.

Organizatorji so razdelili praktične nagrade, za okrepčilo so ponudili domačo specialiteto, divjačinski golaž s krompirjevo polento. Sožitje s sejmom je omogočilo, da so tek izpeljali v samem središču Kobarida in da je ta dobil več pozornosti, kot je to običajno. Nekaj več pozornosti pa bi veljalo posvetiti redu na progi in cilju, da se tekači ne bi preveč izgubljali med drugimi obiskovalci Kobarida.

V pokalu zdaj sledi poletna pavza, naslednji tek bo v Sežani 27. avgusta, Tek na Tabor za članske točke, ki ga bo pripravilo ŠD Kraški tekači.

 

Izidi:

Absolutno, moški:

  1. Jernej Šemrov (ŠD Hotedršica) 35:34
  2. Janez Ferlic (Poljski tekači) 37:57
  3. Tobi Gaberšček (TD Bovec) 38:07

Ženske:

  1. Kristina Bele 44:04
  2. Polona Vetrih 51:04
  3. Tess Brady 51:34

Zmagovalci kategorij:

Ž +55: -
Ž 45-54: Tea Obrč
Ž 35-44: Kristina Bele
Ž 25-34: Polona Vetrih
Ž -24: Rebeka Petrovčič (AK Pivka)
M +70: Albert Lazar (DLT Filipides)
M 65-69: Boris Žigon (DLT Filipides)
M 60-64: Cveto Tavčar (ŠD Nanos)
M 55-59: Robert Petrovčič (AK Pivka)
M 50-54: Vasja Vitez (ŠD Bovec)
M 45-49: Andrej Kutin (ŠD Boka TKK)
M 40-44: Boštjan Potočnik (Birocaffe)
M 35-39: Janez Ferlic
M 30-34: Blaž Makuc
M 25-29: Alen Rejc (ŠD Elektro)
M -24: Jernej Šemrov

Zmagovalci mladinskih kategorij:

Deklice 2009 in mlajše: Adriana Leban (AD Posočje)
Deklice 2008: Gaja Sovdat (AD Posočje)
Deklice 2007: Evita Ivančič (TK Kobarid)
Deklice 2006: Ajda Sovdat (AD Posočje)
Deklice 2005: Neža Lenarčič (AK Pivka)
Deklice 2004: Žana Sovdat (AD Posočje)
Deklice 2003: Lara Likar (ŠD Nanos)
Deklice 2002: Larisa Keglevič (AK Pivka)
Deklice 2001: -
Dečki 2009 in mlajši: Jan Dolmovič (OŠ Blanca)
Dečki 2008: Mathias Mlekuž (TD Bovec)
Dečki 2007: Martin Leban (AD Posočje)
Dečki 2006: Aljoša Kranjc (SSK Ponikve)
Dečki 2005: Jan Žgur (ŠD Nanos)
Dečki 2004: Leon Korošec (TK Kobarid)
Dečki 2003: Svit Kramar Roš (TK Kobarid)
Dečki 2002: Tobi Gaberšček (TD Bovec)
Dečki 2001: -

Vsi izidi so na povezavi.


kob-kristina
Kristina Bele finišira.

 

kob-jernej
Jernej Šemrov je na svoj seznam zmag v PPT vpisal tudi Kobariški tek.

 

kob-tess polona
Druga in tretja absolutno, Polona (desno) in Tess, sta bila najhitrejši tudi v svoji kategoriji.

 

kob-tobi
Tobi Gaberšček je bil med tistimi mladimi tekači, ki so nastopili dvakrat, med njimi je bil najuspešnejši.

 

kob-berto
Albert Lazar je bil najstarejši tekač v Kobaridu.

 

kob-gorenjca
Gorenjca Boštjan Potočnik (levo) in Janez Ferlic.

 

Fotogalerija je na povezavi.

Video je na povezavi.

 

VJ

 

 

















 

 

 

Drugi graparski tekaški festival: tri slovenske medalje na svetovnem prvenstvu

PODBRDO

18 06
 2016

Podbrdo je pet let po prvem svetovnem prvenstvu v gorskem maratonu ponovno gostilo najboljše gorske maratonce na svetu. Najuspešnejša je bila Italija s tremi zmagami od štirih, Slovenija je osvojila tri medalje, največ doslej. Ženska ekipa je bila srebrna, Mitja Kosovelj in Lucija Krkoč sta bila bronasta. Zmagovalca 106-kilometrske preizkušnje Ultra Pušeljc Trail sta bila Toni Vencelj in Alenka Pavc. Teklo je 600 tekačev iz 32 držav z vseh kontinentov, prav toliko je bilo prostovoljcev, festival je skupno pritegnil blizu 5000 ljudi in še utrdil vas Podbrdo na svetovnem športnem zemljevidu.

Organizatorjem in udeležencem drugega gorskotekaškega festivala v Podbrdu (in okolici), imenovanega Podbrdo Trail Running Festival, je bilo vreme naklonjeno. Na glavni dan tekmovanj dežja ni bilo, blata sicer ni manjkalo, a to je stalnica teh dolgih tekov v naravi. Podobno kot v nekaterih drugih evropskih državah so Graparji lani svoj gorski maraton dopolnili z ultra maratonom in še nekaterimi krajšimi teki ter prireditev poimenovali festival. Že prvo leto je bil med tekači in tudi sicer v javnosti dobro sprejet, druga izvedba pa je bila še bolj tekoča in se je tekačem usedla v dušo.

Jagoda vrh torte tekaškega sporeda je bilo svetovno prvenstvo v gorskem maratonu. Na 10. GM4O ni bilo Italijanov, ti so začeli to svetovno prvenstvo resno jemati šele leta 2013, in od takrat ta gorskotekaška velesila tudi v tej disciplini pobira številne medalje. V Podbrdu, kjer so številni pričakovali še tretjo zlato medaljo Mitje Kosovelja, so naši zahodni sosedje navdušeno prepevali trikrat, enkrat pa je donela britanska God Save the Queen (Bog obvaruj kraljico).

Mitja je na videz stoično prenašal pritisk pričakovanj in na progi dal vse od sebe. Bil je najboljši od Slovencev, na polovici proge je celo vodil, pa potem doživel lažji zvin noge, ob prevzemanju slovenske zastave nekaj deset metrov pred ciljem se je spotaknil, a se tudi hitro pobral in se nekaj sekund kasneje bronaste medalje veselil, kot da je zlata. Klobuk dol pred Goričanom, ki ima zdaj v gorskem maratonu v vitrini dve zlati, eno srebrno in dve bronasti medalji!

Podpisani poročevalec je v soboto zjutraj sogovornikom razlagal, da bo dan čudovit in nadvse uspešen za naše tekmovalce. Seveda je bilo kitenje s tujim perjem brez večjega tveganja, ko pa sta bila na startu Mitja in Lucija Krkoč, dva od treh diamantov slovenskega gorskega teka (Mateje Kosovelj ni bilo v reprezentanci, to dejstvo pa bi terjalo čisto drugače napisan članek). Mitjeva uvrstitev je posebnega občudovanja vredna iz nekaj razlogov, tudi zato, ker iz leta v leto vztraja v najožjem krogu svetovne elite in največ pokaže takrat, ko je to najpotrebneje, morebiti pa je Lucijin bron še bolj zlate barve kot Mitjev. Batujka se je dolgo borila s poškodbami, a se je prebila skoznje in se pogumno podala na progo gorskega maratona, v njej neznano deželo. In že premierni nastop ji je prinesel svetovno medaljo, kolegice iz ekipe pa je vodila do kolektivnega srebra. To je prva slovenska ženska posamična gorskotekaška medalja na svetovnih prvenstvih.

Sobota je bila dan rekordov. Medtem ko je lani Eritrejec Azerya Teklay zmagal s časom, ki je za nekaj sekund presegel štiri ure, je bilo letos kar 11 moških časov boljših od njegovega rekorda, od lanskega časa zmagovalke Ajde Radinja pa kar 21. Ne samo vrhunski tekači, tudi številni rekreativci so bili tokrat razpoloženi za rekorde in so ugodne vremenske razmere (s sicer kar visokimi temperaturami) s pridom izkoriščali. Ena najboljših slovenskih veterank Marta Šorli je – denimo – tokrat tekla hitreje kot na sedem kilometrov krajši progi pred 14 leti.

Ultraši pa so presenetljivo tekli počasneje kot lani. Vsaj tisti najhitrejši. Toni Vencelj je napadal lanski rekord Ivana Hrastovca, in ko je uvidel, da se mu ne bo posrečilo, je zmanjšal tempo, tako da so se mu zasledovalci močno približali. Na cilju je bil kar presenečen, ko so Dejan Grm ter Aljoša Smolnikar in Janez Justin (z roko v roki) za njim zaostali minimalno.

Med 600 prostovoljci tekaškega festivala je bila tudi ekipa Istrskega maratona. Skrbela je za dve okrepčevalnici in s poznavanjem italijanščine pomagala udeležencem iz Italije. Tako se nadaljuje že tradicionalno sodelovanje dveh primorskih maratonov, ki se jim bo septembra pridružil tretji, bovški.

Izidi:

Svetovno prvenstvo WMRA, moški:

  1. Alessandro Rambaldini (Italija) 3:44:52
  2. Marco De Gasperi (Italija) 3:46:12
  3. Mitja Kosovelj (Slovenija) 3:46:33

19. Gašper Bregar, 24. Marko Tratnik, 31. Aleš Žontar, 49. Marjan Zupančič

Ženske:

  1. Annie Conway (Velika Britanija) 4:29:01
  2. Antonella Confortola (Italija) 4:29:58
  3. Lucija Krkoč (Slovenija) 4:30:43

10. Jana Bratina, 16. Ajda Radinja, 17. Ana Čufer, 28. Sara Jaklič

Ekipno, moški:

  1. Italija 11:32:19
  2. Velika Britanija 11:37:43
  3. Nemčija 11:56:57

4. Slovenija 12:11:11

Ženske:

  1. Italija 13:48:18
  2. Slovenija 13:59:51
  3. Velika Britanija 14:04:02

Državno prvenstvo v gorskem maratonu, moški:

  1. Mitja Kosovelj (KGT Papež)
  2. Gašper Bregar (KGT Papež) 4:11:28
  3. Marko Tratnik (ŠD Nanos) 4:13:10

4. Aleš Žontar (ŠD Nanos), 5. Martin Štendler (GRS Tolmin), 6. Domen Potočnik (KGT Papež), 7. Uroš Štremfelj (ŠD Pedal), 8. Aleš Debeljak (ŠD Ljubljanske mlekarne), 9. Marjan Zupančič (KGT Papež), 10. Simon Strnad (ŠD Nanos)

Ženske:

  1. Lucija Krkoč (ŠD Nanos)
  2. Jana Bratina (ŠD Nanos) 4:40:47
  3. Ajda Radinja (ŠD Vaitapu) 4:48:21

4. Ana Čufer (KGT Papež), 5. Sara Jaklič (TK Šmarnogorska naveza), 6. Mihaela Tušar (ŠD Nanos), 7. Urša Trobec (KGT Papež), 8. Zana Andreeva, 9. Damjana Blatnik (TK Šmarnogorska naveza), 10. Marta Šorli (PGT)

GM4O, moški:

  1. David Glennon (ZDA) 4:10:02
  2. Andrew Fallas (Velika Britanija) 4:15:15
  3. Matthias Messner (ZDA) 4:26:26

4. Martin Štendler, 5. Domen Potočnik, 6. Uroš Štremfelj, 7. Aleš Debeljak, 8. Simon Strnad, 9. Uroš Kralj (Vitezi dobrega teka), Aleš Štor (ŠD Nanos)

Ženske:

  1. Charlotte Morgan (Velika Britanija) 4:58:02
  2. Jo Meek (Velika Britanija) 5:00:02
  3. Mihaela Tušar 5:15:09

4. Urša Trobec, 5. Zana Andreeva, 6. Damjana Blatnik, 7. Marta Šorli, 8. Marta Švigelj (PGT), 9. Marija Trontelj (TK Šmarnogorska naveza), 10.Andreja Sterle Podobnik (Rihtar Svarog Loška dolina)

Ultra Pušeljc Trail, moški:

  1. Toni Vencelj (Raidlight TekToniK) 14:33:38
  2. Dejan Grm 14:35:49
  3. Aljoša Smolnikar (Tekaški forum/Topatlet), Janez Justin ml. (ŠD Vaitapu) 14:48:55

Ženske:

  1. Alenka Pavc (Aerodrom Ljubljana d.o.o.) 18:20:47
  2. Jerneja Homec (ŠD Poljane) 18:37:25
  3. Klara Bajec 19:18:31

Graparski trimček, moški:

  1. Marko Pintar (ŠD Sorica) 1:01:57
  2. Gaber Lah (SD Kranjska Gora) 1:05:37
  3. Edi Sorgo (Istrski tovar), Mitja Volčanšek (Istrski tovar) 1:12:17

Ženske:

  1. Allison Lampert 1:15:56
  2. Barbara Uršič 1:19:52
  3. Aleksandra Jensterle 1:22:51

Vsi izidi so na povezavi 1 in na povezavi 2.


pod-najboljsi3
Najhitrejši trije moški svetovnega prvenstva.

 

pod-pumce
Srebrna slovenska dekleta.

 

pod-lucija antonella
Antonella in Lucija.

 

pod-primorci
Jedro slovenske reprezentance je bilo primorsko.

 

pod-tratnika
Marku Tratniku na cilju čestita sestra Petra.

 

pod-utp najboljsi
Najboljših šest na Ultra Pušeljc Trailu.

 

pod-alenka
Alenka Pavc, zmagovalka na 106 kilometrov dolgi progi.

 

pod-ekipa im
Ekipa Istrskega maratona, ki je priskočila na pomoč organizatorjem grarskega tekaškega festivala.


Fotogalerija 1 je na povezavi.

Fotogalerija 2 je na povezavi.

Video je na povezavi.

VJ
















 

 

 

8. Gorski tek na Malo goro

KAMNJE

12 06
 2016

Na 8. Gorskem teku na Malo goro, ki ga pripravljajo Kamenjci, je teklo največ tekačev doslej, kar 93, in to kljub slabi vremenski napovedi. Zmagala sta Simon Alič in Ana Čufer.

Napoved je bila slaba in ponoči je na tistem koncu Vipavske doline padala sodra. Toda jutro je bilo lepo, na progi je sicer bilo precej blata, zlasti v spodnjem delu, in tudi vlažnost je bila visoka, toda skupaj vzeto so bile razmere za tek prijetne. Dodatna promocija, ki so jo tokrat izpeljali mladi Kamenjci, je zalegla, nadoknadili so pričakovani izpad tekmovalcev, še več, pritegnili so številne nove obraze.

Ob nadpovprečno številnih Italijanih sta tekla tudi dva Avstrijca, ki sta za prireditev izvedela prek spleta, v Kamnjah pa z velikim veseljem plačala samo 12 evrov za tek in obilno dodatno ponudbo, pri naših severnih sosedih tako rekoč nepredstavljivo. Kamenjci so bili tokrat še posebej radodarni. Pogostitev pri koči v kotanji tik pod ciljem je zajemala običajno pašto, napitke in sadje, vključevala je domače pecivo in palačinke, tokrat pa so prvič vsem tekačem natisnili njihove fotografije, posnete nekaj minut pred tem. Za zabavo prisotnih je kot običajno skrbel Peter Vodopivec, v slogu stendap komikov je šel po njegovi poti tudi Igor Reščič, ki je pomagal deliti fotografije. In padalo ni niti minuto, kar se je redno dogajalo na prejšnjih tekih, zlasti ob iztekih podelitev.

Simon Alič je bil prvi na mestu, kjer so zbirali prijave, prvi pa je bil tudi na cilju slabih pet kilometrov dolge proge z 800 višinskimi metri. Njegova prednost pred obetavnim mladeničem Timotejem Bečanom je bila več kot tri minute, tretji, domačin in eden od organizatorjev Uroš Vodopivec, pa je za Timotejem zaostal za enajst sekund. Med ženskami je novo zmago vpisala Ana Čufer, članica državne reprezentance. Sledila ji je Karmen Klančnik, prav tako reprezentantka, ki je v Kamnje prišla po naključju: namenjena je bila na morje, ko je slišala za ta tek, in iz radovednosti se ga je udeležila. Ne samo ona, tudi Italijanka Raffaella Silvestri, udeleženka letošnjega vipavskega stokilometrskega trejla, in Avstrijka Martina Wernig so za LT povedale, da jim je proga zelo všeč, tako kot tamkajšnje naravne lepote in razgledi. V svojem kdovekaterem dvoboju sta se za tretje mesto merili Mihale Tušar in Urša Trobec, prva je bila uspešnejša.

Tekačem se je predstavil rezijski vertikal, navpični kilometer, ki ga prirejajo v Benečiji 10. julija. Zastopnik organizatorjev je vse prisotne povabil na tekmo pod obronki Matajurja in vabilo podkrepil z dvema brezplačnima startninama.

Naslednji gorski tek iz pokala PGT bo GM4O, že drugič tudi svetovno prvenstvo, ta vikend. V Podbrdu se bo dogajalo še marsikaj zanimivega, tekli bodo ultramaratonci, na voljo bodo tudi manj zahtevni teki. To bo primerna priložnost za izlet v Baško grapo in navijaško podporo slovenskim tekačem na SP.

 

Izidi:

Absolutno moški:

  1. Simon Alič (ŠD Nanos) 34:26
  2. Timotej Bečan (KK Medvode) 37:36
  3. Uroš Vodopivec (ŠD Nanos) 37:47

Absolutno ženske:

  1. Ana Čufer (PGT) 41:55
  2. Karmen Klančnik (ŠD Naklo, La sportiva) 43:05
  3. Mihaela Tušar (ŠD Nanos) 47:47

Zmagovalci po kategorijah:

M 1987 in mlajši: Timotej Bečan
M 1986-1980: Uroš Vodopivec
M 1979-1973: Boštjan Pintar (Gorenja vas)
M 1972-1966: Simon Alič
M 1965-1959: Simon Drole (PD Podbrdo)
M 1958-1951: Stanko Čufer (PGT)
M 1950 in starejši: Boris Žigon (DLT Filipides)
Ž 1991 in mlajše: Ana Čufer
Ž 1990-1982: Karmen Klančnik
Ž 1981-1975: Kristina Mamič (Olimp)
Ž 1974-1968: Nataša Rupnik (TSK Logatec)
Ž 1967-1960: Mihaela Tušar
Ž 1959 in starejše: Tea Bajc (Triatlon klub Ajdovščina)

Vsi izidi so na povezavi.

 kam-simon

Simon Alič je bil prvi na startu in cilju.

 

kam-uros 2
Uroš Vodopivec je iz sebe iztisnil vse moči.

 

kam-uros
Ana Čufer je v cilj pritekla z nasmehom, potem pa hitro odšla nazaj v dolino, študirat.

 

kam-stanko
Anin oče Stanko je tek končal skupaj s hčerino najmočnejšo konkurentko Karmen Klančnik.

 

kam-sestica
Ultramaratonka Raffaella Silvestri je bila ena od številnih italijanskih tekačev v Kamnjah.

 

kam-avstrija
Na brata in sestro Stefana in Martino Wernig iz Avstrije je tek na malo goro naredil dober vtis. Stefan je bil peti, Martina šesta absolutno.

 

kam-karmenstanko
Alenka Jezeršek, nov obraz na Mali gori.

 

kam-fotke
Organizatorji so tekačem natisnili fotografije.

 

kam-skupno
Najhitrejših pet v absolutni konkurenci (manjka Ana).

 

Fotogalerija 1 je na povezavi.

Fotogalerija 2 je na povezavi.

Video je na povezavi.

 

VJ
















 

 

 

21. Gorski tek na Ratitovec

ŽELEZNIKI

05 06
 2016

Atletsko društvo Železniki je v nedeljo, 5. junija 2016, pripravilo 21. Gorski tek na Ratitovec. Sodelovalo je 233 tekačev vseh starosti, konkurenca pa ni bila tako močna kot lani, ko so Železniki pripravili tekmo za svetovni pokal, in tudi izida zmagovalcev na glavnih tekmah, Miran Cvet in Ana Čufer, sta zaostala za lanskima dosežkoma Andrewa Douglasa in Lucije Krkoč. Toda tekma je bila vseeno kakovostna in zanimiva.

Vreme je bilo v nedeljo idealno in številni tekači, ki na Ratitovec niso tekli prvič, so beležili osebne rekorde. Marta Šorli je najboljši osebni dosežek zreducirala za minuto, Martina Svetičič za dve, Tea Bajc za šest – to je samo nekaj naključnih primerov. Miran Cvet je bila lani tretji, a najboljši Slovenec, letos pa se je ob zmagi kljub dodatnemu letu na kar spodobno podlago (letnik 1968) veselil tudi izboljšanja časa. Rok Bratina je prav tako postavil osebni rekord; vedel je, da Mirana ne more premagati, zato se je odločil, da posluša telo in teče svoj tempo, ne glede na dogajanje okrog njega. Tretji Gašper Bregar je ponovil uvrstitev z Gor, svojo vrednost pa bo dokazoval tako v Podbrdu kot Arcu, na svetovnem in evropskem prvenstvu.

Zmagovalka med ženskami Ana Čufer (v dokaj okrnjeni konkurenci, podobno kot pred tednom dni na Gorah) je lani tekla med mladinkami, v prvem letu članske konkurence pa je že kar posegla po državnem naslovu. In da ne bi kdo prehitro sklepal, da to v skromni tekmovalni druščini ni bogvekakšen dosežek, podčrtajmo njen čas: 52:50. Lani je Lucija sicer tekla pod 50 minutami, toda natanko takšen čas kot letos Ana je lani zabeležila tretjeuvrščena, Poljakinja Dominika Wisniewska-Ulfik. Dominika je bila lani prav tako tretja na elitni tekmi svetovnega pokala na Šmarni gori (takrat je Ana za njo zaostala za dobre štiri minute). To je vsekakor eden najboljših Aninih dosežkov doslej, na SP in EP (prišla je v obe reprezentanci) pa se bo pokazalo, na kakšni ravni letos teče mlada Dobravka.

Z osmim mestom na DP se je izkazal Timotej Bečan, dvakratni zmagovalec KBK, lani tretji mladinec na Ratitovcu, letnik 1996, tokrat najmlajši med prvimi desetimi. Po Roku Bratini, ki je pred nekaj leti meteorsko zasijal v slovenskem gorskotekaškem naraščaju, torej Ratitovec z Ano in Timom neti optimizem za prihajajoča leta, ko bosta Mitja Kosovelj in Peter Lamovec prešla zenit. Potenciala sta še oba, ki slišita na ime Miha, Mihelčič in Kramarič, in še kdo, ki ga na Ratitovec tokrat ni bilo.

Omeniti moramo Petra Lamovca. Po zmagi na Gorah, kjer je ugnal tudi Mitjo Kosovelja, smo si na Ratitovcu obetali še en napet dvoboj, tokrat z Miranom. Peter je začel odločno, vodil je, po tem, ko se mu je Miran povsem približal, pa ga je začelo špikati v nogi. Ker sta pred njim zelo pomembna nastopa, SP in EP, se je odločil, da ne tvega z nadaljevanjem, in je odstopil.

Ratitovec se je tudi tokrat izkazal z odlično organizacijo, ponudil je vrsto tekov in konkurenc, še rekreativni tek s petimi konkurencami, družinski tek, preizkus hoje ... Med trojkami, ki so nastopila na rekreativnem teku je bila tudi pisana, mednarodna zasedba: Vipavka Valentina Čufer ter Tina Šorli in Angležinja Beverley Layzell, obe iz Podbrda.

Priznanja sta ob gorskotekaških funkcionarjih in organizatorjih pomagala podeljevati tudi ravninska tekaška šampiona Roman Kejžar in Tone Kosmač. Ob koncu podelitve priznanj, popestrene s ploho, je vodja prireditve Brane Čenčič Jožku Dakskoblerju predal zastavo Pušeljca, kajti naslednja postaja PGT je GM4O, tokrat tudi s svetovnim prvenstvom.

 

Izidi:

Moški, absolutno:

  1. Miran Cvet (KGT Papež) 1:03:24
  2. Rok Bratina (TD Bovec) 1:04:28
  3. Gašper Bregar (KGT Papež) 1:06:28

Ženske:

  1. Ana Čufer (KGT Papež) 52:50
  2. Karmen Klančnik (ŠD Naklo, La sportiva) 55:40
  3. Mihaela Tušar (PD Nanos) 57:56

Mladinci:

  1. Tine Habjan (KGT Papež) 53:02
  2. Tine Hren (TK Šmarnogorska naveza) 53:49
  3. Marino Mekiš (KGT Papež) 54:59

Mladinke:

  1. Katja Podobnik (ŠD Tabor Žiri) 35:36
  2. Maja Kerštajn (ND Rateče-Planica) 38:18
  3. Tanja Žgajnar (TD Bovec) 48:39

Vsi izidi so na povezavi.

rat-ana
Ana Čufer v zadnjih metrih teka.

 

rat-miran

Miran Cvet je lansko tretje mesto zamenjal za letošnje prvo.

 

rat-roktim

Rok Bratina in Timotej Bečan (desno), upa našega gorskega teka.

 

Fotogalerija 1 je na povezavi.

Fotogalerija 2 je na povezavi.

Video je na povezavi.

 

VJ

 

 

















 

 

 

9. Bistrški tek

ILIRSKA BISTRICA

04 06
 2016

Tekaško društvo Bistrc je 4. junija 2016 devetič pripravilo svoj Bistrški tek. Udeležilo se ga je 83 odraslih tekačev in 85 otrok, ki so tekli za točke PPT.

Med šolarji so bili najuspešnejši člani ŠD Nanos s šestimi zmagami, AD Posočje pa jih je zbralo štiri. Brata in sestra Kopatin so ponovno osvojili tris zlatih medalj. Rahel dež mladih tekmovalcev ni motil. Za najmlajše otroke so Bistričani pripravili tudi Cici tek.

Teka odraslih, na katerem je tudi letos najhitrejša dva, moškega in žensko, čakalo po 100 evrov, se je udeležilo kar nekaj hrvaških tekačev, Italijo pa je tokrat zastopala le peščica tekmovalcev. Medtem ko je v vlogi zmagovalke spet nastopila Sergeja Lipušček, tretje mesto iz Hotedršice je zamenjala za prvo na Črnih njivah, smo bili v moški konkurenci priča presenečenju. Pravzaprav je bila zmaga Ljubljančana Miroslava Nikoliča presenečenje samo za tiste, ki ne poznajo zmagovalca Malega kraškega maratona in Martinovega teka (in še kakšnega drugega). Nadaljevanje je bilo po pričakovanjih, Pivčan Emil Pašič je bil na cilju pred Jernejem Šemrovom iz Hotedršice, tako kot v Petelinjah, četrti je bil Tržačan Alessandro Zacchigna, ki mu je Bistrški tek pri srcu, sledila sta nerazdružljiva Davor Krašovec in Marko Grobelšek, Robert Petrovčič pa je z že običajnega četrtega mesta zdrsnil na sedmo.

Za Sergejo je z dobro minuto zamude na cilj pritekla Hrvatica Ljubica Tomković, še dodatni dve minuti pa je pridelala Pivčanka Kristina Bele na tretjem mestu.

 

Izidi:

Absolutno, moški:

  1. Miroslav Nikolič (Intersport) 36:07
  2. Emil Pašič (AK Pivka) 36:15
  3. Jernej Šemrov (ŠD Hotedršica) 37:11

Ženske:

  1. Sergeja Lipušček (DLT Filipides) 42:46
  2. Ljubica Tomković (AK Sinj) 43:51
  3. Kristina Bele (AK Pivka) 45:30

Zmagovalci kategorij:

Ž +55: Ivanka Širca (AK Pivka)
Ž 45-54: Sergeja Lipušček
Ž 35-44: Kristina Bele
Ž 25-34: Ljubica Tomković
Ž -24: Rebeka Petrovčič (AK Pivka)
M +70: Vladimir Savić (AK Pivka)
M 65-69: Boris Žigon (DLT Filipides)
M 60-64: Cveto Tavčar (ŠD Nanos)
M 55-59: Robert Petrovčič (AK Pivka)
M 50-54: Rafko Blažek (Postojna)
M 45-49: Ivan Sokol (TD Burja)
M 40-44: Alessandro Zacchigna
M 35-39: Srečko Krvina (ŠKD Vrh)
M 30-34: Miroslav Nikolič
M 25-29: Andrej Mikuž (ŠD Hotedršica)
M -24: Emil Pašič

Zmagovalci mladinskih kategorij:

Deklice 2009 in mlajše: Manca Žibert (ŠD Tek je lek)
Deklice 2008: Sara Kopatin (ŠD Nanos)
Deklice 2007: Lea Drekonja Kenda (AD Posočje)
Deklice 2006: Ajda Sovdat (AD Posočje)
Deklice 2005: Neža Lenarčič (AK Pivka)
Deklice 2004: Žana Sovdat (AD Posočje)
Deklice 2003: Lara Likar (ŠD Nanos)
Deklice 2002: Larisa Keglevič (AK Pivka)
Deklice 2001: -
Dečki 2009 in mlajši: Jan Dolmovič (OŠ Blanca)
Dečki 2008: Nace Vojska (OŠ Cerkno)
Dečki 2007: Mark Žgur (ŠD Nanos)
Dečki 2006: Rok Kopatin (ŠD Nanos)
Dečki 2005: Jan Žgur (ŠD Nanos)
Dečki 2004: Jan Franc Kopatin (ŠD Nanos)
Dečki 2003: Andrej Skočir (AD Posočje)
Dečki 2002: Lovrenc Primc (TD Bistrc)
Dečki 2001: Vinarci Blerton

Izidi so na povezavi 1 in na povezavi 2.

bis-prvi1

Najboljši na čelu tekaške kolone, z leve: Zacchigna, Pašič, Šemrov, Grobelšek, Nikolič, Krašovec.

 

Dodatne fotografije so na povezavi.

 

TDB, VJ, foto: Aleš Jagodnik

 

 

















 

 

 

Tek prijateljstva v Benečijo

SUŽID

04 06
 2016

Planinska družina Benečije je 4. junija 2016 pripravila tradicionalni Tek prijateljstva med Sužidom pri Kobaridu in Nokulo, vasico pri Špetru Slovenov. 19-kilometrskega netekmovalnega, družabnega teka se je udeležilo nekaj več kot 30 tekačev in nekaj kolesarjev, ki jim je pri srcu prijateljstvo med pripadniki različnih narodov in kultur v tistem delu Evrope - in ki z veseljem preskakujejo vsakovrstne meje. Udeleženci so prišli iz Posočja, Benečije, Nove Gorice in Gorice, pa tudi iz Istre. Teku je sledil skok v Nadižo, ki tačas sicer še ni prav topla, vendar je vročim in prepotenim telesom osvežitev prijala. Udeleženci so se nato zadržali na družabnem srečanju v kulturnem domu v Špetru, kjer so jim predstavniki planinske družine pod vodstvom Igorja Tulla postregli z domačimi dobrotami.

 

suzid 

Udeleženci Teka prijateljstva malo pred startom v Sužidu.

 

Fotogalerija je na povezavi.

 

VJ

 

 

















 

 

 

Mitja Volčanšek rekordno po E6

IZOLA

02 06
 2016

Mitja Volčanšek, 36-letni ultratekač iz Izole, novinar, je v dneh od 28. maja do 1. junija 2016 postavil hitrostni rekord na slovenskem delu evropske pešpoti E6 med Strunjanom in mejnim prehodom Radelj na Koroškem. Skoraj 400-kilometrov dolgo pot s približno 12.000 metri vzponov je pretekel in prehodil v času 4:11:28. V Strunjanu se je na pot podal v soboto ob 6.00, na cilj je prispel v sredo ob 17.28. To je njegov zapis o projektu E6, ki mu je namenil zadnje mesece lanskega in vse letošnjega leta.

Slovenski del evropske pešpoti E6, znane tudi kot Ciglarjeva pot (po njenem pobudniku Milanu Ciglarju), sodi med daljše vezne pohodniške poti pri nas, saj prečka slovensko ozemlje od Jadrana do slovensko-avstrijske meje. Kot tehnično in logistično manj zahtevna ter krajša vezna pot v primerjavi z v zadnjih letih med ultratekači vse bolj priljubljeno Slovensko planinsko potjo se mi je zdela primeren izziv na svoji, upam da še vzpenjajoči se ultraški poti.

Glede na to, da se po dostopnih podatkih še nihče ni lotil hitrostnega premagovanja te poti, je bil moj cilj predvsem postaviti nek spodobno dober čas, ne da bi pri tem preveč trpela um in telo ter da ne da bi še več tednov trpel posledice tega početja. Malo zaradi naivnosti, malo pa zaradi pomanjkanja časa se sicer nisem uspel prav najbolje pripraviti na samo orientacijsko težavnost poti. Čeprav vodi skozi nekatere zelo slikovite predele naše države, je E6 namreč ne le manj obljudena, ampak na nekaterih odsekih tudi zelo pomanjkljivo označena. Predvsem logistični podpori Marka Vidmarja (v drugi polovici tudi Venčeslava Japlja) in tekaških prijateljev se moram zahvaliti, da sem kljub nekaj manjšim »navigacijskim« težavam pot zmogel v manj kot petih dneh.

Sama pot naj bi bila dolga približno 350 kilometrov, na njej pa je 39 kontrolnih točk. Ker markirana pot ponekod zariše nepotrebne in počasne »obvoze« in ker marsikateri žig v stvarnosti sploh ni dostopen, sem sklenil zgolj doseči kontrolne točke, si pri tem za vsako zabeležiti čas prihoda in kot dokazno gradivo kontrole še fotografirati (ponekod pa niti to še ni bilo dovolj, saj E6 npr. na Koroškem obide KT Letališče Slovenj Gradec za skoraj dva kilometra), dokaz pa je tudi GPS sled vseh etap, ki sem jo objavil na Facebooku. Pot je ponekod odlično označena, drugod pa oznak pravzaprav sploh ni. Iz moje izkušnje sta najbolj kritična predela območje Snežnika, zlasti okoli koče na Kozleku, ter pot med Krvavo pečjo in Iškim Vintgarjem.

Suhoparna statistika iz moje Suuntove ure sicer govori o 373 kilometrih poti, kar glede na standardni petodstotni odklon pri shranjevanju podatkov na 60 sekund (trekking mode) dejansko pomeni vsaj 390 kilometrov, in 11.787 metrov vzponov.

Predolgo bi bilo naštevati, kaj vse sem doživljal v tem času. Na kratko lahko sklenem, da kljub odlični pripravljenosti in varčevanju z močmi po določenem številu kilometrov in višincev neizbežno pride do utrujenosti materiala. Če sem v prvih dveh dneh opravil skupno približno 200 kilometrov poti in sem še tretji dan lahko še precej normalno tekel tako po ravnem kot na spustih, sem se četrti in peti dan boril z oteklinami na nogah, nujen vnos dodatnega obsega kalorij pa je med tekom povzročal precej razburjenja v črevesju. Na zmanjšano kilometražo po prvih dveh dneh je vplivala tudi povečana potreba po spanju. Še najmanj težav sem imel z žulji.

Prav tako pomembna kot sam tekaški izziv je bila človeška izkušnja. Marko Vidmar me je na podlagi dolgoletnih izkušenj ves čas spremljal z avtomobilom in skrbel za vse logistične potrebe, ob tem pa je z mano odtekel še skoraj 30 kilometrov. V petih dneh je prevozil kar 1300 kilometrov. In to vedno z nasmehom na obrazu. Venčeslav Japelj se nama je pridružil ob Savi in nato prav tako prispeval pomemben logistično-tekaški delež, poleg tega pa skrbel za medijsko pokrivanje dogodka.

Istrskih gorskih tekačev ni veliko, so pa zato toliko bolj srčni. Simon Hrvatin in Danijel Vinčec sta si izmenjala štafetno palico in odtekla vsak svoj maraton. Brez Andreja Tratnika nikakor ne bi »zborbal« skozi labirint poti do soteske Iškega Vintgarja. Toni Vencelj je poleg kilometrov z mano delil tudi svoje ultraške modrosti, po celodnevnem garanju pa bi se težko česa razveselil bolj kot podpore Uroša Feldina, ki je utrl pot mnogim ultraškim izzivom. Spoznal sem, da Ivi Hrastovec ni le vrhunski ultraš, pač pa tudi krasen človek, Peter Vujevič me je rešil s svojimi tekaškimi palicami in tiramisujem, kilometre sta z mano delila še Roman Čretnik in Špela Zupan. In tu so bili še številni izrazi podpore po telefonu, družabnih omrežjih ... Hvala vsem!

 

mitja-start
Start v Strunjanu ... Kanček negotovosti na obrazu?

 

mitja-konec

... in cilj na MP Radelj. Sproščenost po odlično opravljeni nalogi.

 

mitja-dva

Mitja in Marko sta bila jedro, okrog katerega se je vrtela ekipa tekaških prijateljev iz raznih koncev Slovenije.

 

mitja-noge
Noge so bile zvečer četrtega dne še vedno brez očitnejših znakov napora.

 

mitja-pivo

Mitja se vpisuje v knjigo pohodnikov po E6, ob njem Peter Vujevič. Pivo po 400 kilometrih prija tako, da tega ni mogoče povedati ...

 

Fotogalerija je na povezavi.

Video je na povezavi.

Mitja Volčanšek, foto: Marko Vidmar, VJ
















 

 

 

13. Gorski tek na Špičasti vrh

ZADLOG

29 05
 2016

Zadloško društvo Trma je 29. maja 2016 pripravilo 13. Gorski tek na Špičasti vrh, štirikilometrsko gorskotekaško preizkušnjo s 400 višinskimi metri (mladina je tekla na pol krajši progi). Zmagala sta Uroš Vodopivec in Mihaela Tušar.

Gneča tekaških prireditev je tudi v Zadlogu pustila svoj pečat, še zlasti izbirna tekma za sestavo državne reprezentance in slovenski pokal istega dne na Gorah nad Idrijo, nekaj kilometrov stran od Zadloga. Večina najboljših gorskih tekačev se je – logično – napotila tja. Zadlog je s svojo dobro znano gostoljubnostjo in domačnostjo gostil 57 odraslih tekačev in 12 otrok. Vreme je bilo čudovito, prav tako razgled na Špičastem vrhu, cilju teka odraslih.

Med moškimi so prva tri mesta zasedli člani ŠD Nanos, z enominutno prednostjo je zmagal Uroš Vodopivec, sledil je do nedavnega ravninski tekač Tomaž Ferjančič, ki odlično obvladuje tudi strmine, tretji pa je bil najmlajši med njimi Anej Likar.
Med ženskami je z izdatno prednostjo zmagala Mihaela Tušar, ki je tekla z zadržkom. Odločila se je namreč, da po teku na Špičasti vrh pohiti v dolino, se odpelje na start teka na Gorah in odteče še drugi tek v istem dnevu. Druga je bila Kristina Mamič, tretja pa Špela Malovrh, zadnje čase redna udeleženka primorskih gorskih tekov.

Za obisk se je tekačem zahvalila gostiteljica Polonca Rupnik.

 

Izidi:

Absolutno moški:

  1. Uroš Vodopivec (ŠD Nanos) 22:40
  2. Tomaž Ferjančič (ŠD Nanos) 23:38
  3. Anej Likar (ŠD Nanos) 23:53

Absolutno ženske:

  1. Mihaela Tušar (ŠD Nanos) 29:50
  2. Kristina Mamič (Olimp) 32:38
  3. Špela Malovrh (Never Give Up) 33:11

Zmagovalci po kategorijah:

M 1987 in mlajši: Anej Likar
M 1986-1980: Uroš Vodopivec
M 1979-1973: Kristjan Ipavec (ŠD Nanos)
M 1972-1966: Tomaž Ferjančič
M 1965-1959: Tomaž Devetak (GMG Gorica, Ljudstvo tekačev)
M 1958-1951: Slavko Prezelj (PD Podbrdo)
M 1950 in starejši: Boris Žigon (DLT Filipides)
Ž 1991 in mlajše: -
Ž 1990-1982: Bernarda Habe (Habe Dream Team)
Ž 1981-1975: Kristina Mamič
Ž 1974-1968: Špela Malovrh
Ž 1967-1960: Mihaela Tušar
Ž 1959 in starejše: Marija Moser (Škofja Loka)
ml. dečki: Matej Žgavec (Zadlog)
st. dečki: Žan Drole (PD Podbrdo)
ml. deklice: Elizabeta Habe (Habe Dream Team)
st. deklice: Pia Rupnik (Zadlog)

Vsi izidi so na povezavi.

 

zad-moski

Najhitrejši moški na Špičastem vrhu, Nanosova trojka: Tomaž, Uroš, Anej (z leve).

Fotogalerija je na povezavi.

Video je na povezavi.

VJ, foto: Katja Furlan in VJ

 

 

















 

 

 

45. Tek prijateljstva

HOTEDRŠICA

28 05
 2016

V Hotedršici, »mačji vasi«, kot so temu kraju pravili nekdaj (mačka je tudi zaščitni znak Športnega društva Hotedršica), so 28. maja 2016 pripravili že 45. Tek prijateljstva. To je eden najstarejših tekov v Sloveniji in najstarejši v pokalu PPT. Zmagovalca na članski progi sta bila Borut Albreht in Lucija Krkoč.

Množica tekaških prireditev tistega vikenda je bila kriva za nekoliko slabšo člansko udeležbo odraslih, našteli smo 58 tekačev (in še sedem kolesarjev). Zato pa so bili zelo množični otroci, v mladinskih kategorijah je teklo 178 tekačev, največ zmag pa so zabeležili člani AD Posočje, sedem. Izpeljali so tudi svojo posebnost, kombinacijo kolesarjenja in teka, imenovano kolotek. Med sedmimi dvojicami sta bila najboljša Urban Brenčič in Albreht (ŠD Hotedršica).

Z izdatno prednostjo je na živahni 11,8 kilometra dolgi progi zmagal Borut Albreht. Zmage je bil nadvse vesel, »nanjo sem čakal sedem let«, je povedal za LT (video). Drugi od dvojice tačas najboljših tekačev v Hotedršici, Jernej Šemrov, ima pokal zmagovalca doma že nekaj časa.

Tekma najboljših žensk je potekala v znaku dvojke. Dve Luciji na vrhu izidov, dve učiteljici, tretjeuvrščena skoraj dvakrat starejša od zmagovalke, dva razloga za njeno veselje ... Po pričakovanjih šampionka Lucija Krkoč, lanska zmagovalka z rekordom proge, ni imela pretežkega dela, utrujenost zaradi treningov pa ji je preprečila boljši čas. Lucija se je namesto za DM tek odločila za Hotedršico, tako pa je naredila še ena Lucija, Dolenc Čuk, učiteljica iz Hotedršice. Ta Lucija je zelo hitra, žal pa se zelo poredko odloča za nastope (teče sicer redno), na domači tekmi, na LM – in to je tudi skoraj vse. Učiteljica je tudi tretja, Sergeja Lipušček, večkratna prvakinja PPT. Je sicer profesorica matematike, vseeno pa ne zna sešteti, koliko primorskih naslovov se je nabralo v desetletjih teka. Sergeja je ravno na dan Teka prijateljstva praznovala 50. rojstni dan.

 

Izidi:

Absolutno, moški:

  1. Borut Albreht (ŠD Hotedršica) 44:15
  2. Jernej Šemrov (ŠD Hotedršica) 47:06
  3. Anton Rok (TKD Sovica) 50:02

Ženske:

  1. Lucija Krkoč (ŠD Nanos) 48:21
  2. Lucija Dolenc Čuk (ŠD Hotedršica) 51:58
  3. Sergeja Lipušček (DLT Filipides) 52:26

Zmagovalci kategorij:

Ž +55: Ivanka Širca (AK Pivka)
Ž 45-54: Sergeja Lipušček
Ž 35-44: Lucija Dolenc Čuk
Ž 25-34: Lucija Krkoč
Ž -24: Rebeka Petrovčič (AK Pivka)
M +70: Lucijan Lipušček (DLT Filipides)
M 65-69: Štefan Lešnik (Ljubljana)
M 60-64: Jože Vrtačnik (Modri dirkač)
M 55-59: Robert Petrovčič (AK Pivka)
M 50-54: Anton Rok (TKD Sovica)
M 45-49: Samo Uljan (Los Vanganelos)
M 40-44: Robi Mikuž (ŠD Hotedršica)
M 35-39: Srečko Krvina (ŠKD Vrh)
M 30-34: Marko Žužek (TD Bistrc)
M 25-29: Andrej Mikuž (ŠD Hotedršica)
M -24: Borut Albreht

Zmagovalci mladinskih kategorij:

Deklice 2009 in mlajše: Manca Žibert (ŠD Tek je lek)
Deklice 2008: Gaja Sovdat (AD Posočje)
Deklice 2007: Evita Ivančič (TK Kobarid)
Deklice 2006: Ajda Sovdat (AD Posočje)
Deklice 2005: Neža Lenarčič (AK Pivka)
Deklice 2004: Žana Sovdat (AD Posočje)
Deklice 2003: Ana Smole (TSK Logatec)
Deklice 2002: Pia Gerbec (AD Posočje)
Deklice 2001: Kristina Ipavec (OŠ Idrija)
Dečki 2009 in mlajši: Žan Vrtovec (ŠD Nanos)
Dečki 2008: Nace Vojska (OŠ Cerkno)
Dečki 2007: Martin Leban (AD Posočje)
Dečki 2006: Aljoša Kranjc (SSK Ponikve
Dečki 2005: Jan Žgur (ŠD Nanos)
Dečki 2004: Miha Leban (AD Posočje)
Dečki 2003: Natan Maj Poženel (AD Posočje)
Dečki 2002: Pino Sekač (AD Mass)
Dečki 2001: Arne Zrimšek (TSK Logatec)

Vsi izidi so na povezavi.

 

hot-trije
Najhitrejši trije absolutno: Borut in Jernej z Lucijo.

Fotogalerija 1 je na povezavi.

Fotogalerija 2 je na povezavi.

Video je na povezavi.

 

VJ

 

 

















 

 

 

10 krogov za 10 nasmehov

KOPER

27 05
 2016

Na koprskem atletskem stadionu na Bonifiki so pod vodstvom predsednice ŠD Tekači z obale Metke Pikl (»takšne prireditve pripravljam s še posebnim veseljem«) v petek, 27. maja 2016, istrski tekači in organizatorji tekov v sodelovanju s ŠD Never Give Up (nikoli ne obupaj) pripravili tradicionalno dobrodelno tekaško prireditev. Z združenimi močmi, tudi ob podpori organizacijske ekipe društva Istrski maraton, so Istrani izpeljali bogat program dogodkov, ki so popestrili osnovnega, tek in zbiranje prispevkov za dober namen.

Tako kot je navada na teh tekih, je tudi tokrat eden od tekačev odtekel dolžino klasičnega maratona, 42.195 metrov. To je bil član Tekačev Veljano Brnobič. Prireditev, tako kot še ostalih devet po devetih slovenskih krajih, je tokrat sodila še v okvir Tedna gibanja – Move Week, katerega koordinator je Športna unija. Posebno mesto v Tednu gibanja imata skrb za invalide in prizadevanje za izboljšanje kakovosti njihovega življenja.

V Kopru se je zbralo 207 tekačev, kar ta istrski tekaški center uvršča med najbolje obiskane lokacije akcije 10 krogov za 10 nasmehov. Posebno podporo je dogodku namenila koprska Komunala, kot glavni sponzor. Rekreativna motivatorka Simona Glavan, tudi članica organizacijske ekipe Istrskega maratona, je poskrbela za množično prisotnost tekačev v majicah BK3IM, dobro voljo pa je razširjal tudi Boškarin Žvelto, maskota IM.
Vsak tekač je lahko tekel neomejeno, med 16. in 20. uro, v humanitarni sklad pa je prispeval najmanj 10 (odrasli) ali 5 (otroci) evrov. Istrski maraton je ob tej priložnosti svoj dodatni prispevek namenil od prodaje fotografij z razstave o BK2IM.

Prireditev je ponovno potrdila vitalnost tekaških kolektivov in organizatorjev v Istri, ki se znajo za plemenit namen združiti, skupaj uživati v gibanju in pri tem pomagati soljudem.

 

IMG 4976

Skupinski posnetek udeležencev. Prevladovale so tekaške majice BK3IM.

 


IMG 5060
Veljano Brnobič (levo) je ob tej priložnosti odtekel maraton.

 

IMG 5055

Prireditev je vodila Metka Pikl (levo).

 

Fotogalerija je na povezavi.

 

VJ

 

 

















 

 

 

Mitja Volčanšek po evropski pešpoti

IZOLA

25 05
 2016

V soboto, 28. maja 2016, bo izolski ultramaratonec Mitja Volčanšek začel tek po evropski pešpoti E6 od Strunjana do nekdanjega mejnega prehoda Radelj na Koroškem. Načrtuje, da bo s potjo, dolgo približno 350 kilometrov,  opravil v štirih dneh. Vesel bo vsake družbe in podpore tekačev med tekom.

To soboto se bo Mitja ob 6. uri podal na slovenski del evropske pešpoti E6 od Strunjana do nekdanjega mejnega prehoda Radelj na Koroškem. Njegov namen je, da pešpot premaga v čim krajšem času (torej postavitev Fastest Known Time - FKT, kot temu pravijo Američani).

E6 je morda manj znana in priljubljena kot kakšna druga vezna planinska pot pri nas, a je prav tako pestra in zanimiva. Glede na to, da poteka tako rekoč mimo Mitjevega doma, se mu zdi še posebej zanimiv ultramaratonski izziv.

Po dostopnih podatkih se še nihče ni lotil postavljanja hitrostnega rekorda na tej poti, zato podajmo nekaj osnovnih smernic za morebitne sledilce, ki se bodo želeli še sami preizkusiti na njej.

Pot ima 39 kontrolnih točk, a ponekod se žigov ne da dobiti oz. gostišča, ki naj bi jih hranila, ne obratujejo več. Poleg tega je proga ponekod podaljšana brez pravega razloga (npr. z oznakami E6 je markirana položna, dvakrat daljša pot iz Podgorja na Slavnik). Kot pravilo pri premagovanju poti bo Mitja upošteval najkrajšo pot med posameznimi kontrolnimi točkami, tako kot to počnejo tekači po Slovenski planinski poti. Zaradi težav z žigi se kot dokaz štejejo fotografije kontrolnih točk, Mitja pa bo kot dokaze objavil tudi gps sledi vseh etap.

Slovenski del te evropske pešpoti naj bi bil dolg 350 kilometrov, zanimiv pa bo podatek o pretečenih kilometrih, ki ga bo povedala Mitjeva ura po prihodu na cilj. A glavni podatek bo vsekakor tisti o bruto času, ki ga bo potreboval Mitja za pot od Strunjana do radeljskega prelaza.

Za vse, ki bi se mu radi pridružili na delu poti, je tu okvirna časovnica:

sobota, 28. maja:
6.00 start v Strunjanu - Pomjan - Kubed - Hrastovlje - Slavnik - jama Dimnice - Pregarje - Ilirska Bistrica - planinska koča na Kozleku - planinski dom na Sviščakih (cilj prvega dne)

nedelja, 29. maja:
6.00 start na Sviščakih - Snežnik - Mašun - Kozarišče (grad Snežnik) - Stari trg pri Ložu - Nova vas - Sv. Duh - Mačkovec (Predgozd) - dom v Iškem Vintgarju - Želimlje - Turjak - Županova jama - Grosuplje (cilj drugega dne)

ponedeljek, 30. maja:
6.00 start v Grosuplju - Veliko Trebeljevo - planinski dom na Jančah - Miklavž - Moravče - Limbarska gora - Trojane - Motnik - Sv. Jošt - planinski dom na Čreti - Mozirje (cilj tretjega dne)

torek, 31. maja:
6.00 start v Mozirju - Grebenšek - planinski dom na Slemenu - letališče Slovenj Gradec - planinski dom na Mali Kopi - Radlje ob Dravi - MP Radelj (cilj)

Med potjo Mitja ne bo kaj veliko komunicirati, za informacije o njegovi lokaciji bo skrbel Marko Vidmar (tel.: 041 373 070), ki ga bo spremljal ves čas.

Mitja se vnaprej zahvaljuje vsem, ki bodo »prispevali kakšen kamenček v mozaik, ki bi ga rad sestavil«.

Seznam kontrolnih točk je na povezavi.

Več informacij o E6 je na povezavi.


mitja-skica
Osnovni grafični prikaz evropske pešpoti E6 na uradnem spletnem mestu.

 

mitja-marko
Mitjo bo z logistično podporo ves čas spremljal Marko Vidmar (levo). Napovedani sta podpora in družba nekaterih tekaških prijateljev po Sloveniji, dobrodošel bo vsakdo, ki se bo pridružil za kakšen kilometer.

 

mitja-mitja
Volčanšek ima že precej izkušenj z ekstremnimi tekaškimi preizkušnjami, med drugim je sodeloval tudi na lanskem svetovnem prvenstvu v gorskem maratonu v ZDA.

 

VJ

 

 

















 

 

 

3. Čaven vertikal

LOKAVEC PRI AJDOVŠČINI

22 05
 2016

Čavenski vertikalni kilometer se je lani, tako kot njegov organizator, Triatlon klub Ajdovščina, izkazal kot dobrodošla popestritev slovenskega gorskotekaškega pokala, za PGT pa se je to vedelo že prej. Tako je tudi tretja izvedba prireditve sodila v ta dva pokala. V lepem vremenu sta na članski progi zmagala Miran Cvet in Jana Bratina.

Tokrat so na krajših progah, od 470 do 1030 metrov, pripravili tudi mladinske teke za kategorije U12, U14 in U16. Na njih so prevladovali člani KGT Papež, kamor sodi tudi Miran Cvet. V minulih mesecih Miran ni bil brez težav z zdravjem, tako da njegova priprava tačas ni optimalna. V odlični konkurenci je na 4400 m dolgi progi s 1075 m vzpona zmagal; za svojim lanskim rekordom je zaostal za dobre pol minute. Simon Alič, zmagovalec prvega čavenskega vertikala, je zaostal za 17 sekund. Oba sta v rekonstrukciji dogajanja ugotavljala, da se je Simon v zadnjem delu približeval Miranu, ki v svoji video izjavi za LT po tekmi ni bil prepričan o svoji zmagi, če bi tekma trajala še kakšen kilometer.

Seznam prijavljenih je napovedoval spopad veteranov in mladih sil, izid pa je bil v prid prvih. Najhitrejša sta bila najstarejša v skupini najboljših slovenskih gorskih tekačev, predstavnik srednje generacije Peter Lamovec jima je sledil, v tretji vrsti pa sta bila oba Luka, Kovačič in Mihelič, katerih čas prihaja. Četrti je bil Gašper Bregar, njegov oče Metod pa je bil enajsti. Stanko Čufer, ki je bil na cilju tik pred hčerko Ano, je bil 22. Simon Strnad je bil z osmim mestom manj uspešen kot dan prej na Blegošu, zato pa je tudi na Čavnu kolegom ponudil slaščice, s katerimi je obeležil svoj rojstni dan.

Domačinka (tačas sicer živi na Pivškem) Jana Bratina je ponovila zmago s prvega čavenskega vertikala, za njo je bila še ena domačinka, Ana Čufer, Karmen Klančnik pa je lansko drugo mesto zamenjala za letošnje tretje (lanska zmagovalka Petra Mikloša je zmagala med mlajšimi veterankami, na absolutne stopničke pa ni prišla).

Teklo je 105 odraslih in 50 otrok, na izvedbo ni bilo slišati pripomb, saj so se Ajdovci potrudili in so prireditev izpeljali kakovostno.

 

Izidi:

Absolutno, moški:

  1. Miran Cvet (KGT Papež) 39:09
  2. Simon Alič (ŠD Nanos) 39:26
  3. Peter Lamovec (Salomon, ŠD Tabor Žiri) 39:57

Ženske:

  1. Jana Bratina (ŠD Nanos) 49:47
  2. Ana Čufer (KGT Papež) 50:08
  3. Karmen Klančnik (ŠD Naklo, La sportiva) 52:07

Zmagovalci po kategorijah PGT:

M 1987 in mlajši: Gašper Bregar (KGT Papež)
M 1986-1980: Peter Lamovec
M 1979-1973: Boštjan Pintar (Gorenja vas)
M 1972-1966: Miran Cvet
M 1965-1959: Bojan Kemperl (KGT Papež)
M 1958-1951: Bojan Galin (ŠKD Mekinje)
M 1950 in starejši: Jože Žnidar (TD Vzpon)
Ž 1991 in mlajše: Ana Čufer
Ž 1990-1982: Jana Bratina
Ž 1981-1975: Klementina Lemut (Triatlon klub Ajdovščina)
Ž 1974-1968: Petra Mikloša (KGT Papež)
Ž 1967-1960: Mihaela Tušar (ŠD Nanos)
Ž 1959 in starejše: Boža Meža (TD Vzpon)

Zmagovalci kategorij slovenskega pokala:

Člani: Peter Lamovec
Članice: Jana Bratina
Ml. veterani: Miran Cvet
Ml. veteranke: Petra Mikloša (KGT Papež)
St. veterani: Milan Vivod
St. veteranke: Mihaela Tušar (ŠD Nanos)
Mladinci: Tine Habjan (KGT Papež)
Mladinke: Klara Lekše (Notranjsko-primorske novice)
U16: Nejc Uršič (KGT Papež), Maja Per (AK Domžale)
U14: Aleš Prelovšek (KGT Papež), Loti Rotar (TK Šmarnogorska naveza)
U12: Žan Šubic (ŠD Tabor Žiri), Maša Viriant (KGT Papež)

Vsi izidi so na povezavi.


cav-sevnica
Tomi Bajc (AK Sevnica) se je po nastopih v PPT preskusil še v gorskih tekih. V konkurenci U12 je bil drugi.

 

cav-konec
Padec tik pred ciljem, a konec dober, vse dobro.

 

cav-jana
Jana Bratina je na Čavnu zmagala drugič.

 

cav-tomo
Miran Cvet in Tomo Šarf, prvo ime med slovenskimi gorskotekaškimi organizatorji.

 

cav-luka
Luka Kovačič, zmagovalec lanske Črne prsti, letnik 1995, je bil na Čavnu peti. Na Črni prsti se je spraševal, kako bi se izteklo merjenje s takrat odsotnim Simonom Aličem (letnik 1971). Odtlej je imel že nekaj priložnosti, da se prepriča, kako močan je ta veteran. Da o še tri leta starejšem Miranu Cvetu, ki ga Abraham čaka čez dve leti, ne govorimo.

 

cav-zenske
Najhitrejših pet žensk: Jana Bratina, Ana Čufer, Karmen Klančnik, peta Klementina Lemut. Četrto Saro Jaklič nadomešča mlajša kolegica.

 

cav-moski
Najhitrejših deset moških: Miran Cvet, Simon Alič, Peter Lamovec, Gašper Bregar, Luka Kovačič, Luka Mihelič, Aleš Žontar, Simon Strnad. Deveti Denis Ulbl in deseti Boštjan Pintar sta že zapustila prizorišče.

 

Fotogalerija 1 je na povezavi.

Fotogalerija 2 je na povezavi.

Video je na povezavi.

 

VJ, foto: Katja Furlan, SR, VJ

















 

 

 

Kopačnica-Blegoš-Kopačnica sedmič

HOTAVLJE

21 05
 2016

ŠD Marmor Hotavlje je 21. maja 2016 sedmič pripravil tek Kopačnica-Blegoš-Kopačnica, 15-kilometrske preizkušnjo s 1100 metri vzponov. Tek je privabil 128 odraslih tekačev, največ od treh tekov tistega vikenda (še Petelinje in Čaven). Na cilju sta bila najhitreje Timotej Bečan in Ajda Radinja.

Vreme je bilo najlepše od vseh sedmih izvedb teka, organizatorji pa so tokrat nekoliko spremenili startno-ciljni prostor. To pomeni, da je čase posameznih tekov težko primerjati, tudi zato, ker se je v minulih letih spreminjala tudi dolžina proge. Priznanja je pomagal deliti tačas vodilni slovenski maratonec, domačin Tone Kosmač, ki ga čaka še potrditev olimpijske norme, je pa zelo verjetno, da bo odpotoval v Rio. Poskrbljeno je bilo za ponudbo domačih izdelkov in pridelkov, prometa ni bilo malo.

Zmagovalec je bil isti kot lani, košarkar Timotej Bečan, ki pa je od lani, ko je na KBK zmagal prvič, gorskotekaško napredoval. Pred kratkim je stal na stopničkah (3. mesto) vertikala na Učko, na Hotavljah pa že zgodaj na progi ni bil v dvomih glede zmage. Za LT je povedal (izjava v videu), da je gorski tek postal njegov prvi šport in da ga bomo letos videli na še nekaj pomembnih gorskih tekih. Strnadovo drugo mesto je bilo pričakovano, Simon pa je povedal, da se ni preveč gnal – nekaj moči je prihranil za nedeljski čavenski vertikal.

Kar precej časa je na mestu tik pod stopničkami tekel ultraš Toni Vencelj. V Kopačnico je prišel raztegniti noge, to je bil predvsem regeneracijski tek po vipavski stotici, ki jo je osvojil v velikem slogu. Ni napovedoval hitrega tempa, toda na progi se mu je odprlo in v spustu je pridobival podobno kot na vipavskem trejlu, ko se je spuščal z Nanosa. Mimogrede, tudi Simon Strnad, ki je v Kopačnici za prijatelje tekače pripravil rojstnodnevni sladki prigrizek, je tekel v Vipavi, in sicer v štafeti.

Ultramaratoncev je bilo na KBK še precej, odločilno pa so uvrstitve krojile predvsem ženske. Ajda Radinja je v cilj prišla z veliko prednostjo, nekoliko zadihana, a s širokim nasmehom. V Vipavi ni mogla nastopiti, zato pa je uživala v vzponu na Blegoš (in malo manj v spustu). Tonijeva boljša polovica Katja Kegl Vencelj je posegla po drugem mestu, njena prednost pred tretjo ultrašico Mihaelo Tušar pa niti ni bila velika (izjavi prvih dveh sta na videu).

Zmagovalca prve izvedbe prvenstva PGT, novosti v ponudbi Primorskih gorskih tekov 2016, sta Strnad in Tušarjeva.

Tvegamo očitek, da bo zapis iz Hotavelj zgolj nadaljevanje poročanja o vipavskem trejlu, a dodati moramo vipavsko zgodbo še ene ultrašice, Urše Trobec, ki je iz objektivnih razlogov ostala doslej nezapisana. Med stotnijo tekačev na 110-kilometrski progi jih je kar 33 odstopilo. Poglavitni razlog za odstope je bilo slabo vreme, dež z vetrom in nizko temperaturo. Med ženskami je na progi proti Nanosovi Pleši vodila Trobčeva, ki je lani v ZDA sodelovala pri osvajanju ekipne bronaste medalje SP v gorskem maratonu. Na vrhu pa se je začela njena kalvarija. Telo se ni moglo več upirati nizki temperaturi (dve stopinji Celzija, ob močnem dežju in vetru, ki sta povzročala občutje še precej hujšega mraza). Začelo se je tresti, in pri tem si sama ni uspela pomagati, obleči dodatna oblačila. Na pomoč ji je priskočila Lucija Krkoč, nekaj ur prej premočna zmagovalka na 25-kilometrski progi, ki je spremljala nastope svojih kolegov iz ŠD Nanos. Poskrbela je, da se je Urša v nekaj urah v prostorih RTV oddajnika (kjer je delovno mesto predsednika ŠD Nanos Klavdija Torkarja) »odtajala«, jo preoblekla, dopolnila njene energetske zaloge, potem pa so jo z avtom odpeljali v dolino. Prvo mesto in sploh uvrstitev sta sicer šla po zlu, vprašanje pa je, kako bi se izteklo, če bi Urša, katere telo ne premore omembe vredne »termo izolacije«, nadaljevala nočno avanturo proti Abramu. To seveda ni zgolj zgodba o Urši, je tudi zgodba o Luciji, Lučki velikega srca.

Po naslednji gorskotekaški etapi na Primorskem (Špičasti vrh ta konec tedna) se bodo tekači spet zbrali na tekmi Pušeljca, tekli bodo na Ratitovec, potem pa bosta v juniju sledila še Ultra Pušeljc Trail in tretja tekma Pušeljca GM4O s svetovnim prvenstvom v Podbrdu. Poslastica za poslastico ...

 

Izidi:

Absolutno moški:

  1. Timotej Bečan (KK Medvode) 1:19:18
  2. Simon Strnad (ŠD Nanos) 1:23:55
  3. Toni Vencelj (Tektonik) 1:24:40

Absolutno ženske:

  1. Ajda Radinja (ŠD Vaitapu) 1:34:30
  2. Katja Kegl Vencelj (Tektonik) 1:40:05
  3. Mihaela Tušar (ŠD Nanos) 1:40:29

Zmagovalci po kategorijah:

M 1987 in mlajši: Timotej Bečan
M 1986-1980: David Pavšič (Idrija)
M 1979-1973: Boštjan Pintar (Gorenja vas)
M 1972-1966: Simon Strnad
M 1965-1959: Tomaž Devetak (Ljudstvo tekačev)
M 1958-1951: Brane Čenčič (AD Železniki)
M 1950 in starejši: Jože Vrhunc (Lesce)
Ž 1991 in mlajše: Tajda Bogataj (SportKa)
Ž 1990-1982: Anja Radinja
Ž 1981-1975: Kristina Mamič (Olimp)
Ž 1974-1968: Marta Švigelj (PGT)
Ž 1967-1960: Mihaela Tušar
Ž 1959 in starejše: Tea Bajc (Triatlon klub Ajdovščina)

Prvenstvo PGT:

Moški:

  1. Simon Strnad 1:23:55
  2. Boštjan Pintar 1:26:53
  3. Borut Mlakar (ŠD Šentviška Gora) 1:29:59

Ženske:

  1. Mihaela Tušar 1:40:29
  2. Urša Trobec (ŠD Setnik) 1:46:59
  3. Marta Šorli (PGT) 1:50:03

Vsi izidi so na povezavi.


kbk-predstart
V pričakovanju starta: Pintar (1065), Strnad (1017), Devetak (47), Bečan (10).

 

kbk-pupe
Štiri najhitrejše: Ajda, Katja, Mihaela, Jerneja Homec.

 

kbk-ursa
Urša Trobec prihaja v cilj.

 

kbk-klara
Klara Lekše si je po teku privoščila tuširanje.

 

kbk-klavdij
Kolo Klavdija Čendaka.

 

kbk-tina
Kolo Tine Mavrič.

 

kbk-trije
Z nasmehom končujejo 15-kilometrski izlet na Blegoš.

 


Fotogalerija 1 je na povezavi.

Fotogalerija 2 je na povezavi.

Video je na povezavi.



VJ

 

 

















 

 

 

32. Petelinjski tek

PETELINJE PRI PIVKI

21 05
 2016

Vaško društvo Petelinje je 21. maja 2016 v praktično že poletnem vremenu izpeljalo 32. Petelinjski tek. Če je bilo odraslih tekačev manj kot običajno (številni drugi teki, med njimi Radenci), pa je bilo šolarjev kar 290, tako da je bil seštevek udeležencev, ne računajoč pohodnikov, 409. Na najdaljši progi sta zmagala Pivčan Emil Pašič in Idrijčanka Sergeja Lipušček.

Najprej so se na krajše proge podali šolarji, med njimi zelo številni Pivčani. Najuspešnejši so bili predstavniki AD Posočje s petimi zmagami, ŠD Nanos jih je zbral tri. Izjemno številni so bili tekači v najmlajših kategorijah, dečki in deklice letnika 2009 in mlajši, našteli smo 102, kar je primerljivo z udeležbami vseh letnikov na nekaterih drugih tekih. Petelinjci so tudi tokrat mladino gostili brez startnine, poskrbeli za hrano in pijačo, zraven pa še za priboljšek. Bilo je živahno, med drugim so vešče roke risale po obrazih mladih tekačev. Najboljši med njimi so se veselili izvirnih pokalov, petelinčkov iz lesa, nagrade za zmagovalce.

Odraslim sta bila namenjena dva teka, štirikilometrski in tisti na 12-kilometrski progi, veljaven za točke PPT. Na krajši progi sta bila najhitrejša domačina Matevž Žužek in Maja Česnik (teklo je 40 tekačev), med 79 udeleženci daljšega teka pa sta slavila Pašič in nezadržna veteranka Sergeja Lipušček (za LT sta podala izjavi za video). Emil je komajda pozdravil poškodbo noge, to je bil testni nastop, pokazalo pa se je, da forma ni več daleč. Sergeja je tokrat imela srečo, da je bil tempo skupine tekačev po njeni meri, zato tudi višja hitrost.

Jernej Šemrov, že tudi zmagovalec na tej progi, je zaostal za poldrugo minuto, Andrej Lindič pa še za dodatni dve minuti. Veteran Robert Petrovčič (letnik 1958) je tudi v Petelinjah nadaljeval z odličnimi nastopi v zadnjem obdobju, ki ga uvrščajo tik pod stopničke. Kristina Bele, doma iz sosednjega Trnja, je za Sergejo zaostala za malo manj kot štiri minute, a vseeno za skoraj pet minut prehitela tretjo Nežo Vrečar. Pivška veteranka Ivanka Širca (letnik 1955, najstarejša tekačica na tekmi) je osvojila isto mesto kot Petrovčič.

Naslednji nastop tekače v pokalu PPT čaka že ta konec tedna v Hotedršici. Tek prijateljstva je edini v PPT z daljšo tradicijo od petelinjskega. Namenjen je mladini in odraslim, tokrat bodo na njem razdelili tudi priznanja, ki so si jih prislužili najboljši v pokalu zimskih krosov.

 

Izidi:

Absolutno, moški:

  1. Emil Pašič (AK Pivka) 44:20
  2. Jernej Šemrov (ŠD Hotedršica) 45:49
  3. Andrej Lindič (Postojna) 48:10

Ženske:

  1. Sergeja Lipušček (DLT Filipides) 52:16
  2. Kristina Bele (AK Pivka) 56:01
  3. Neža Vrečar (TK Šmarnogorska naveza) 1:00:47

Zmagovalci kategorij:

Ž +55: Ivanka Širca (AK Pivka)
Ž 45-54: Sergeja Lipušček
Ž 35-44: Kristina Bele
Ž 25-34: Neža Vrečar
Ž -24: Rebeka Petrovčič (AK Pivka)
M +70: Lucijan Lipušček (DLT Filipides)
M 65-69: Boris Žigon (DLT Filipides)
M 60-64: Ivan Ruparčič (ŠD Sodražica)
M 55-59: Robert Petrovčič (AK Pivka)
M 50-54: Anton Rok (TKD Sovica)
M 45-49: Janko Kogovšek (Ljubljana)
M 40-44: Andrej Lindič
M 35-39: Srečko Krvina (ŠKD Vrh)
M 30-34: David Šircelj (Ilirska Bistrica)
M 25-29: Aljaž Plevnik (Postojna)
M -24: Emil Pašič

Zmagovalci mladinskih kategorij:

Deklice 2009 in mlajše: Manca Žibert (ŠD Tek je lek)
Deklice 2008: Sara Kopatin (ŠD Nanos)
Deklice 2007: Evita Ivančič (TK Kobarid)
Deklice 2006: Ajda Sovdat (AD Posočje)
Deklice 2005: Neža Lenarčič (AK Pivka)
Deklice 2004: Ema Rodman (ŠD Nanos)
Deklice 2003: Lara Likar (ŠD Nanos)
Deklice 2002: Pia Gerbec (AD Posočje)
Deklice 2001: Kristina Ipavec (OŠ Idrija)
Dečki 2009 in mlajši: Jan Dolmovič (OŠ Blanca)
Dečki 2008: Mathias Mlekuž (TD Bovec)
Dečki 2007: Martin Leban (AD Posočje)
Dečki 2006: Aljoša Kranjc (SSK Ponikve
Dečki 2005: Tim Žgajnar (TD Bovec)
Dečki 2004: Miha Leban (AD Posočje)
Dečki 2003: Andrej Skočir (AD Posočje)
Dečki 2002: Pino Sekač (AD Mass)
Dečki 2001: Kristjan Arh (OŠ Pivka)

Vsi izidi so na povezavi.

 

pet-start
Na startu. Skrajno levo Emil Pašič, skrajno desno Jernej Šemrov. Sergeja Lipuščlek je s štartno številko 147.

 

pet-uros

Tekli so v spomin na prijatelja Uroša Rebca.

 

pet-mladi

Eden od startov mladine.

 

pet-zenske
Tri najhitrejše.

 

pet-moski

Trije najhitrejši.

 

Fotogalerija je na povezavi.

Video je na povezavi.



VJ

 

 


















 

 

 

Krila za življenje

BATUJE

15 05
 2016

Na humanitarni tekaški prireditvi Wings for Life World Run (Svetovni tek Krila za življenje, 8. maja 2016) je v Sloveniji najdaljšo progo med tekačicami pretekla Batujka Lucija Krkoč, članica ŠD Nanos iz Podnanosa, ki je sicer po tekaški specialnosti predvsem gorska tekačica, a se odlično znajde tudi na ravnini. Ustavila se je šele po 50.840 metrih, kar je najdaljša razdalja, kar jih je doslej pretekla. Za Ljudstvo tekačev je opisala to svojo izkušnjo.

Wings for Life 2016 je bilo zame neprecenljivo doživetje. Rečem lahko, da sem z rezultatom presenetila tako samo sebe kot tudi ljudi, ki me dobro poznajo.

Ker me zadnja leta pri teku ovirajo razne poškodbe, nisem pričakovala veliko, zato je bil moj cilj preteči nekje med 30 in 40 kilometrov. Vem, da ima prireditev predvsem dobrodelen namen, saj smo s startnino prispevali za raziskave hrbtenjače, vendar moram priznati, da me je kar precej privlačila tudi prva nagrada.

Na start sem odšla kar malo živčna, saj zaradi poškodbe, ki mi je v zadnjem letu preprečevala normalno treniranje, nisem vedela, koliko lahko dam od sebe in koliko bolečine še lahko prenesem, da ne bom imela po tekmi večjih posledic. Že pred začetkom tekme sem vedela, da nimam dosti možnosti za zmago, saj je bila med tekmovalci Neža Mravlje, naša zelo dobra maratonka in ultramaratonka, ki ima več izkušenj in boljše rezultate na daljših razdaljah.

Prve kilometre sem tekla skupaj z Nežo ter dobro tekačico in prijateljico Katjo Juhart. Držala sem se bolj v ozadju, kajti tempo teka, ki ga je narekovala Neža, se mi je zdel kar hiter. Na 15. kilometru nisem več zdržala in sem morala na WC. Tam nama je z Nežo ušla Katja. Poskušala sem jo čimprej uloviti in spet umiriti svoj ritem teka. Ravno takrat pa se je začelo sončno vreme spreminjati v strele, grmenje in močan veter. Pred 20. kilometrom sem prehitela Katjo in z veselim pričakovanjem tekla proti Šmarci, kjer so zame navijali domači navijači. V nadaljnjih kilometrih me je ulovila Neža, ki je spet prišla v ospredje. Kmalu po tem, ko smo zapustili Kamnik, so začele padati prve kaplje dežja. Spremljale so nas vse do konca tekme. Neža je šla naprej in naredila za približno 150 metrov prednosti. Na 35. kilometru se mi je vse smejalo, saj sem dosegla cilj, ki sem si za zadala, in to brez večjih problemov s poškodbo. Sreča ob tej misli me je ponesla naprej. Razlika med mano in Nežo se je začela manjšati iz metra v meter, dokler je nisem dohitela. Nadaljevala sem z istim ritmom.

Priznam, da me je kar malo skrbelo, koliko časa bom še lahko zdržala s takim tempom, vendar sem se počutila zelo dobro. Iz izkušenj vem, da kriza lahko nastopi zelo hitro in brez opozorila. Na 42. kilometru so bili občutki sreče še močnejši, saj je ura kazala točno tri ure! Še vedno sem se počutila v redu, uživala sem dobesedno na vsakem koraku. Misli so mi uhajale na vse mogoče. Občudovala sem pokrajino, se spodbujala s tem, da tečemo za tiste, ki tega ne morejo, v zavesti mi je bilo, da moram izkoristiti vse, kar mi je dano. Spomnila sem se na vse, ki me spremljajo in mislijo name. Vse to mi je na usta risalo nasmešek in mi vlivalo dodatne moči. Veselila sem se vsakega dodatnega kilometra, saj nisem še nikoli v življenju pretekla več kot 42 kilometrov.

Na 45. kilometru pa sem začela nestrpno pričakovati zasledovalni avtomobil, kajti bilo mi je že vsega dovolj. Teren je postajal vse bolj valovit, tako da je bilo še teže vztrajati. Takoj po 50. kilometru sem za sabo zaslišala brnenje. Okrog mene so se začeli zbirati motorji, kar je pomenilo, da je cilj blizu. Končno me je ulovilo zasledovalno vozilo in bilo mi je »dovoljeno«, da se ustavim.

Srečna sem bila zaradi dosežene razdalje, predvsem pa zato, ker sem se počutila dobro in mi je poškodba prizanesla. Že pred tekmo sem dobila napotek od meni dragocene osebe: »Ne za vsako ceno, zdravje je eno samo!« To še kako drži. Tudi koncept tekme je bil tek za zdravje. Tekli smo za tiste, ki tega (še) ne morejo. Dobro poznam občutek, ko ne moreš, pa bi rad. Razlika je le v tem, da jaz vem, da bo bolečina slej ko prej minila in da bom spet lahko naredila tako željan tekaški korak. Želim si, da bi s pomočjo denarja, ki smo ga prispevali vsi udeleženci teka, kmalu lahko tudi drugi občutili, kaj pomeni doživljati svobodo teka in se veseliti božanja tekaškega vetra po obrazu.

Rada bi se zahvalila Ani Čufer, ki me je spremljala na tekmi. Zaradi nje sem imela veliko manj negativnih misli in mi bo ostala tekma v še lepšem spominu!

Hvala vsem, ki me spremljate, spodbujate, prenašate, verjamete vame in mi dajete možnost, da lahko izkoristim vse, kar nosim v sebi.

Na koncu pa bi rada čestitala vsem udeležencem teka Wings for Life za dosežene kilometre. Vsi bomo postali pravi zmagovalci tekme šele takrat, ko bo namen tekme dosežen. Držim pesti, da se bo to čimprej zgodilo!

 

krila-ljubljana-400
Intervju po teku.

 

krila-lucija-400
Črno na belem o dosežku.

 

krila-nagrada-500
Med moškimi je v Sloveniji najdalj tekel Vid Senica (KŠD Peče), 64.580 metrov.

 

krila-tek2-500
Ana Čufer je Lucijo spremljala na kolesu.

 

Lucija Krkoč, foto: osebni arhiv LK

 

 

















 

 

 

Trail Vipavske doline

VIPAVA

14 05
 2016

ŠD Tura je 14. in 15. maja 2016 drugič pripravilo trojček trailov Vipavske doline. Zmagovalec 110-kilometrskega ultra traila s šestimi kilometri vzponov je bil Toni Vencelj, ki je v deževnem finišu prehitel lanskega zmagovalca Marjana Zupančiča. 110- in 50-kilometrska preizkušnja sta prinašali kvalifikacijske točke za Ultra trail Mont Blanc.

Druga izvedba je pritegnila nove tekmovalce. Lani smo našteli 374 finišerjev, letos jih je bilo 421. Mednarodna zasedba sicer ni bila kdovekako močna, zato pa je bila na startu večina slovenske ultraške smetane. Od sedmih lani postavljenih rekordov sta se obdržala samo dva, Ajde Radinja na UT100 in Mojce Kermavnar na T50. Prva se je pojavila v Vipavi, toda zaradi prometne nesreče ni bila sposobna tekmovati. Izredno napet je bil finiš najdaljše tekme, v katerem je po dolgem Marjanovem vodenju slavil Toni, tretje mesto pa sta si z roko v roki razdelila Tilen Potočnik in Ivan Hrastovec.

Verjetno se bo med ultraši še dolgo govorilo o tem, kako je Marko Tratnik z živalsko energijo požiral nanoški klanec in kako neustrašno se je spuščal po strminah, kako je Toni 16-minutni zaostanek s Pleše na zadnjih 13 kilometrih spremenil v 10-minutno prednost ... In o tem, kako je po 25-kilometrski progi letela Lucija Krkoč, ki je predse spustila samo dva moška, lanski najboljši moški izid pa presegla s skoraj dvema minutama prednosti. Ultratekaški zakonski par Vencelj-Kegl je osvojil dve zlati medalji, srebro na najkrajši progi je osvojila Blažka Panjtar, ki je še mladoletna.

Čeprav je jutranje pršenje napovedovalo, da tekačem ne bodo cvetele rožice, se je dež hitro unesel. Tekmovalci na T50 in T25 z njim niso imeli težav, zato pa so se od enajste ure teka dalje z njim spopadali tisti na najdaljši progi. Na krajših progah ni bilo odstopov, na 110-kilometrski pa smo jih našteli kar 33. Na cilj je prišlo 57 tekačev (lani 55). Nekaj jih je jutro dočakalo na progi, preživelo vse nalive, zadnjeuvrščeni, Italijan Paolo Boggio, je ciljno črto prečkal po skoraj 28 urah.

Ocena večine tekmovalcev je, da so bile proge letos bolje označene kot lani, povsem brez pripomb pa ni šlo niti letos. Na cilju je bila najhitreje (edina) mešana štafeta (Sandi Furlan, Jošt Lapajne, Ana Čufer), vendar je zmaga pripadla trojki ŠD Nanos. Jošt je namreč zgrešil eno od sprememb smeri. Sam je za LT povedal, da ni gotov o tem, ali je dejansko spregledal oznake ali jih na tistem mestu (še) ni bilo. Njegova pot je sicer bila daljša, toda pravila določajo, da morajo tekmovalci po označeni trasi. Kot zanimivost zapišimo, da je trojka z ženskim zastopstvom za poldrugo uro prehitela lanski zmagovalni čas, od uradnih zmagovalcev pa je bila hitrejša za skoraj 20 minut.

Organizatorji so se tudi letos silno trudili, ustvarili so prijetno ozračje za vse prisotne, ki je zdaj že njihov zaščitni znak, prvič pa so zagotovili tudi prenašanje celotnega dogajanja v živo prek spleta. Ljudstvo tekačev je ob pričujočem poročilu že nekaj ur po prihodu najhitrejših na progi UT100 pripravilo tudi video posnetek z izjavami nekaterih zmagovalcev.

 

Izidi, absolutno:

UT100:

Moški:

  1. Toni Vencelj (Tektonik) 12:08:52
  2. Marjan Zupančič (KGT Papež) 12:18:43
  3. Tilen Potočnik (Salomon Team) in Ivan Hrastovec 12:19:05

Ženske:

  1. Klara Bajec 17:32:36
  2. Marija Trontelj (TK Šmarnogorska naveza) 17:57:12
  3. Katja Drobež (Energie Team) 19:07:28

Štafete:

  1. ŠD Nanos (Dragan Vodopivec, Uroš Vodopivec, Simon Strnad) 10:53:18
  2. Slovenska vojska (Jure Oblak, Miran Kolman, Matej Beke) 11:36:01
  3. Hrvaška (Ivan Blečić – lanski zmagovalec T50, Alex Đoković, Marin Mandekić) 12:45:37

T50:

Moški:

  1. Marko Tratnik (ŠD Nanos) 4:16:54
  2. Tomaž Ferjančič (ŠD Nanos) 4:49:09
  3. Janez Justin ml. (ŠD Vaitapu) 4:52:04

Ženske:

  1. Katja Kegl Vencelj (Tektonik) 5:38:28
  2. Zana Andreeva 5:54:46
  3. Petra Vladimirov (Cici) 6:03:49

T25:

Moški:

  1. Aleš Štor (ŠD Nanos) 2:07:14
  2. Miha Juvan (Topatlet) 2:09:22
  3. Rok Planinc 2:19:46

Ženske:

  1. Lucija Krkoč (ŠD Nanos) 2:10:51
  2. Blažka Panjtar (Up) 2:43:04
  3. Jana Piculin 2:46:48

Vsi izidi so na povezavi.


vipava-andi-500
Andi Mamič se je na cilju 50-kilometrske preizkušnje veselil šestega mesta.

 

vipava-live-500
Organizatorji so omogočili neposredni prenos dogajanja prek spleta. Na posnetku je podelitev najboljšim na UT100.

 

vipava-marko-500
Najhitrejši na T50. Marko Tratnik si je v zadnjem vzponu na Nanos priboril izdatno prednost pred Tomažem Ferjančičem (levo). Za oba je bila to doslej najdaljša tekma. Janez Justin (desno) ni veliko zaostajal.

 

vipava-mihela-500
Najhitrejše dame (36-50 let) na T50: Petra Vladimirov, Zana Andreeva, Mihaela Tušar (z leve).

 

vipava-toni-500
Toni Vencelj se na cilju ni izneveril svoji navadi, da si po teku privošči pivo.

 

vipava-valda-500
Valda Dornik, zmagovalka med ženskami nad 51 let, je bila na cilju T50 še polna moči.

 

Fotogalerija je na povezavi.

Video (trail in Majski tek) je na povezavi.


VJ

 

 


















 

 

 

13. Majski tek

AJDOVŠČINA

14 05
 2016

Na 13. Majskem teku smo 14. maja 2016 našteli 326 tekačev, 145 odraslih in kar 181 otrok. Na 12,3-kilometrskem teku sta bila najhitrejša Borut Albreht in Aleksandra Fortin.

Ajdovci so tudi tokrat svoj tradicionalni tek pripravili temeljito, pospremile so ga dodatne dejavnosti, njegova ponudba je bila pestra. V organiziranih tekaških pripravah so glavnemu izvajalcu, Zavodu za šport Ajdovščina, pomagali člani Društva tekačev Vipavske doline in Triatlon kluba Ajdovščina. Priskočili so tudi ambasadorji teka in sponzorji. Vsi tekači so bili nezgodno zavarovani, pravočasno prijavljeni so tekli s svojimi imeni na startnih številkah, delili so brezplačni sladoled, ponujali kopanje v bazenu ...

Mladino, ki je v soboto tekla najprej, je sicer poškropil rahel dež, člani pa so se mu izognili. Dež prejšnjih dni je narekoval spremembo proge, enajstim kilometrom so morali organizatorji dodati nekaj sto metrov, tako da je tokratni tek vzel nekaj več moči. Kljub številnim prostovoljcem se je zgodilo, da je vodilna med ženskami Aleksandra Fortin, ena od ambasadorjev Majskega teka, zgrešila progo in se morala vračati po klancu navzgor. A tekačici njenega ranga zaplet ni delal preglavic, kljub temu je Goričanka na cilju pred Idrčanko Sergejo Lipušček imela minuto prednosti. Tretja je bila Pivčanka Kristina Bele, ki je zaokrožila prikaz moči tekaških veterank; mladina bo morala pojesti še nekaj polente.

Med moškimi je zmagal Borut Albreht iz Hotedršice, ki je letos v odlični formi – njegova predzadnja zmaga je z ljubljanskih Trojk. Tudi njegova prednost (pred domačinom Nejcem Lokarjem) je znašala eno minuto, tako kot Aleksandrina. Tretji je bil še en domačin, veteran Borut Malavašič, tudi ambasador teka. Medtem ko Albreht z veseljem ugotavlja, da mu trd trening v minulem obdobju začenja prinašati rezultate (»bil je že čas«), Lokarjevo razpoloženje tačas ni najboljše, saj se mu priprave na sezono in njen začetek nista posrečila. Začeti bo moral znova, morda bi bila koristna kakšna osvežitev v procesu treninga.

Organizirane priprave so obrodile sadove, teklo je precej Ajdovcev in Vipavcev, ki jih sicer na PPT ni videti, tako da Majski tek tudi letos lahko uvrstimo med večje na Primorskem, in to kljub temu, da so del tekačev prevzeli trije vipavski trejli, organizirani na isti dan. Kakšne boljše časovne razporeditve tekov na Vipavskem oziroma Primorskem ni na vidiku, saj je v maju ponudnikov tekaških prireditev precej več kot vikendov. Opazili smo tudi nekaj več odraslih tekačev iz Istre, od koder že precej časa na pokalne teke prihajajo mladi tekači.

Tudi na progi sta se izkazala (uvrstitvi v prvo dvajseterico) dva od organizatorjev ajdovskega športa, Uroš Medvedec iz domačega triatlonskega kluba in direktor športnega zavoda Uroš Pintar – slednji je redni udeleženec primorskih pokalnih tekov.

Med množico mladih tekačev, tek je pritegnil celo več otrok kot nedavni tolminski Tek Sotočja, so bili najuspešnejši prav člani tolminskega Atletskega društva Posočje s šestimi zmagami. S tremi jim je sledilo ŠD Nanos.

 

Izidi:

Absolutno, moški:

  1. Borut Albreht (ŠD Hotedršica) 42:00
  2. Nejc Lokar (ŠD Nanos) 42:59
  3. Borut Malavašič 46:03

Ženske:

  1. Aleksandra Fortin 49:01
  2. Sergeja Lipušček (DLT Filipides) 50:01
  3. Kristina Bele (AK Pivka) 53:40

Zmagovalci kategorij:

Ž +55: Ivanka Širca (AK Pivka)
Ž 45-54: Sergeja Lipušček
Ž 35-44: Aleksandra Fortin
Ž 25-34: Barbara Petek (ŠD Trenert)
Ž -24: Maja Petrovič (Nova Gorica)
M +70: Lucijan Lipušček (DLT Filipides)
M 65-69: Boris Žigon (DLT Filipides)
M 60-64: Jadran Nardin (DLT Filipides)
M 55-59: Robert Petrovčič (AK Pivka)
M 50-54: Rafko Blažek (AK Pivka)
M 45-49: Ivan Sokol (TD Burja)
M 40-44: Borut Malavašič
M 35-39: Srečko Krvina (ŠKD Vrh)
M 30-34: Sebastjan Čuk (KK Izvir Vipava)
M 25-29: Nejc Lokar
M -24: Borut Albreht

Zmagovalci mladinskih kategorij:

Deklice 2009 in mlajše: Manca Žibert (ŠD Tek je lek)
Deklice 2008: Gaja Sovdat (AD Posočje)
Deklice 2007: Edita Ivančič (TK Kobarid)
Deklice 2006: Ajda Sovdat (AD Posočje)
Deklice 2005: Tinkara Stres (Triatlon klub Ajdovščina)
Deklice 2004: Žana Sovdat (AD Posočje)
Deklice 2003: Mara Mei Leban (AD Posočje)
Deklice 2002: Pia Gerbec (AD Posočje)
Deklice 2001: Kristina Ipavec (OŠ Idrija)
Dečki 2009 in mlajši: Luka Močnik (Tolmin)
Dečki 2008: Nace Vojska (OŠ Cerkno)
Dečki 2007: Mark Žgur (ŠD Nanos)
Dečki 2006: Rok Kopatin (ŠD Nanos)
Dečki 2005: Nejc Bolčina (OŠ Otlica)
Dečki 2004: Jan Franc Kopatin (ŠD Nanos)
Dečki 2003: Natan Maj Poženel (AD Posočje)
Dečki 2002: Pavel Kerkoč (Ajdovščina)
Dečki 2001: Andrej Pregelj (OŠ Col)

Vsi izidi so na povezavi 1 in na povezavi 2.


maj-sulic
Starter Primož Sulič daje napotke mladim tekačem tik pred startom.

 

maj-pavel
Najhitrejši tekač letnika 2002 je bil domačin Pavel Kerkoč. Tekel je v majici Istrskega maratona, katerega prostovoljec je.

 

maj-mateja
Za mikrofon je ob podelitvi poprijela tudi Mateja Poljšak Čuk, znani obraz z malega ekrana.

 

maj-ogrevanje
Pred startom teka odraslih so pripravili skupinsko ogrevanje.

 

maj-vipavska
Skupinski posnetek Tekačev Vipavske doline.

 

maj-start
Na startu, z leve v prvi vrsti: Sergeja Lipušček, Aleksandra Fortin, Borut Malavašič, Nejc Lokar, Borut Albreht.

 

maj-kristina

V cilj prihaja Kristina Bele.

Fotogalerija 1 je na povezavi.

Fotogalerija 2 je na povezavi.

Video (Majski tek in vipavski trejli) je na povezavi.

VJ, foto Katja Furlan in VJ

 

 

















 

 

 

Tek čez Veliko Gradišče

VRHPOLJE PRI KOZINI

08 05
 2016

ŠRD Vrhpolje je v nedeljo, 8. maja 2016, na šesti izvedbi svojega Teka čez Veliko Gradišče članski konkurenci dodal še mladinsko (otroško). 60 odraslih, med katerimi je bil ducat italijanskih tekačev, se je merilo na osemkilometrski progi s 300 metri vzponov, 11 otrok pa na 700-metrski. Zmagala sta Tomaž Ferjančič in Mihaela Tušar. Družina Habe iz Zadloga je prispevala pet tekačev.

Sicer v prijetnem domačijskem vzdušju organiziran tek je imel eno pomanjkljivost: slabo označeno progo. Težave z orientacijo je imelo več tekačev, med njimi tudi Tomaž Ferjančič. Vodil je z izdatno prednostjo, potem pa zašel. V izjavi za LT (video) je sicer povedal, da se mu to večkrat zgodi, zato organizatorjev ni krivil za napako, ker pa ni bil edini, je bila ta očitna (najdalj je zašel Postojnčan Janez Otoničar, skoraj do Kozine, tako da so ga morali na cilju čakati kar nekaj časa).

Najhitrejši med moškimi so bili Tomaž, ki se zadnje čase več ukvarja s treningom gorskega teka, sledila sta mu Simon Strnad in Borut Malavašič, serijo mlajših veteranov iz ŠD Nanos pa je podčrtal četrti Tomaž Devetak, eden redkih tekačev, ki za svoje nastopa uporablja »znamko« Ljudstva tekačev. Tomaž je na teku povedel pred vsemi, a so ga v nadaljevanju nekateri mlajši tekmeci prehiteli.

Zmagovalki Mihaeli Tušar je sledila Urša Trobec (Mihaela je Urši vrnila za poraz v medsebojnem merjenju na Javorniku), tretja je bila Kristina Mamič, četrta Klara Lekše in peta Giulia Della Zonca. Najboljše v Vrhpolju ta konec tedna čakajo bistveno daljše preizkušnje na vipavskem ultra trailu.

Pobuda veterana Stanka Čuferja, vredna kakšne nagrade za ferplej, je takoj padla na plodna tla: Tomažu bi morali priznati zmago. Ivo Kete je namreč nemudoma preveril mnenje najhitrejših tekačev in ugotovil, da to potezo soglasno podpirajo. Tomažu so dodelili prvo mesto, drugih morebiti spornih uvrstitev pa se niso dotikali. Vsekakor je pripetljaj opozorilo organizatorjem, da je nesporno in jasno označena proga predpogoj za vsako dobro izpeljano tekmo.

A razpoloženja tekačev to ni skalilo. Dan je bil sončen, lep za tek, nekateri tekači, ki se potegujejo za točke PGT, pa so z veseljem pretegnili noge po napornejših sobotnih nastopih (Trojke, Učka vertikal ...). Mihaela Tušar je v Vrhpolju zmagala (na Učki je bila tretja), na cilju izjave tokrat ni želela dati, je pa »priznala«, da je kolegici Valentini Čufer z domače kmetije prinesla sirotko in skuto. Ta tek je bil prava rekreacija tudi za Simona Strnada, četrtega med moškimi na Učki. Ferjančič je bil v Ljubljani drugi s svojo mešano trojko.

Na primorske pokalne tekme se je po nosečnosti in rojstvu drugega sina vrnila Giulia Della Zonca. Njen trening je šele na začetku, vendar se ga loteva z velikim veseljem na odločena, da na tekmovališčih še zdaleč ni pokazala vsega, kar zmore.

 

Izidi:

Absolutno moški:

  1. Tomaž Ferjančič (ŠD Nanos) 33:40
  2. Simon Strnad (ŠD Nanos) 33:41
  3. Borut Malavašič (ŠD Nanos) 34:27

Absolutno ženske:

  1. Mihaela Tušar (ŠD Nanos) 40:40
  2. Urša Trobec (ŠD Setnik) 42:01
  3. Kristina Mamič (Olimp) 42:45

Zmagovalci po kategorijah:

M 1987 in mlajši: Johan Habe (Habe Dream Team)
M 1986-1980: Andrej Kragelj (Postojna)
M 1979-1973: Borut Mlakar (Šentviška gora)
M 1972-1966: Tomaž Ferjančič
M 1965-1959: Tomaž Devetak (GMG Gorica, Ljudstvo tekačev)
M 1958-1951: Stanko Čufer (PGT)
M 1950 in starejši: Boris Žigon (DLT Filipides)
Ž 1991 in mlajše: Klara Lekše (Notranjsko-primorske novice)
Ž 1990-1982: Bernarda Habe (Habe Dream Team)
Ž 1981-1975: Kristina Mamič
Ž 1974-1968: Katja Premrn Krašna (Tekači Vipavske doline)
Ž 1967-1960: Mihaela Tušar
Ž 1959 in starejše: Patrizia Ferrazzoli (Trst)

Vsi izidi so na povezavi. V času poročanja izidi mladine še niso bili objavljeni.

 

vrh-dekleta-500
Dekleta na začetnem klancu.

 

vrh-edi-400
Edi Sorgo je na cilju premogel še veliko energije in dobre volje.

 

vrh-giuli-500
Giulia Della Zonca se je vrnila na tekaške proge.

 

vrh-komentar-500
Simon Strnad, ki je prvi pritekel na cilj, in Borut Mlakar (levo) komentirata označbe na progi.

 

vrh-ljudstvo-500
Ironman Stane Kogovšek (desno) se »jezi« na kolega iz ekipe trojk Ljudstva tekačev Jožefa Tomažiča, ker ga je na sedmem kilometru dohitel in prehitel.

 

vrh-mladi-500
Mladi tekači s starterjem Emilom Klobasom.

 

vrh-moski-500
Trije najhitrejši moški: Borut Malavašič, Tomaž Ferjančič, Simon Strnad.

 

vrh-punce-500
Čestitke najhitrejših treh deklet: Kristina Mamič, Urša Trobec, Mihaela Tušar.

 

Fotogalerija 1 je na povezavi.

Fotogalerija 2 je na povezavi.

Video je na povezavi.

 

VJ, foto: Katja Furlan (fotogalerija 2) in VJ

 

 

















 

 

 

60. Tek trojk

LJUBLJANA

07 05
 2016

Timing Ljubljana je v soboto, 7. maja 2016, pripravil jubilejno 60. Izvedbo Teka trojk za učence in srednješolce na trikilometrski progi ter za odrasle na 29 in 12,5-kilometrskih progah, v drugem delu speljanih prek hriba Golovca. Tradicionalno dobro so se izkazali tekači ŠD Nanos, Primorci in udeleženci primorskih pokalnih tekov.

Primorsko in Ljubljano druži podobna, grenka zgodovinska preizkušnja. Primorska je več kot 20 let trpela pod fašizmom, Ljubljano pa so med drugo svetovno vojno Italijani opasali z bodečo žico. Tudi zato so Primorci tako zvesti temu ljubljanskem teku, ki temelji na solidarnosti članov ekipe, vedno pa tudi tekmovalno uspešni. ŠD Nanos je imelo na stopničkah v absolutnih kategorijah tri trojke (za še kakšno bi utegnil poskrbeti Marko Tratnik, če ne bi bil minuli konec tedna v pričakovanju naraščaja; v nedeljo se mu je rodil sin Silvester), še eno je prispevalo DLT Filipides skupaj z AK Pivka, temu pa dodajmo še številne tekače, ki jih videvamo na primorskih pokalnih tekih. Zmago je društvu iz Podnanosa prinesla trojka mladenk – Monika, Kaja, Veronika. Na razglasitvi Veronike ni bilo, namesto nje je priznanje prevzela veteranka Janja Torkar Božič.

Prireditev Pot ob žici je dobila nov rekord 42.680 udeležencev, del tega je bilo 1885 trojk, 220 na daljši in 1325 na krajši progi. Najbolj množične so bile mešane trojke na 12,5-kilometrski progi (619). Trojk učencev je bilo 237, dijakov pa 103. 80-letni Anton Majcen je skupaj z vnukinjama odtekel še svoj 60. tek. Udeležil se je torej vseh, zmagal je na prvem, v soboto pa je zbiralcu obeležij Teka trojk Tomažu Alaufu predal uro, ki jo je leta 1957 prejel za zmago. Ob tem je izjavil, da so bile to njegove zadnje Trojke. Najstarejša tekačica je bila 82-letna Kazimira Lužnik.

Smolo je imela Milojka Čufer iz Podbrda. V zadnjem hipu je izgubila sotekačici v trojki, vendar se je zjutraj z možem Petrom usedla v avto, se odpeljala v Ljubljano in sama odtekla 29-kilometrsko progo. Družbo ji je delala samo graparska trma. Na cilju je povedala: »Tokrat sem tekla zase!«

 

Izidi:

29 km

Moški:
  1. FritidLAB-športna prehrana (dr. Peter Lamovec, Sebastjan Zarnik, Gašper Bregar) 1:50:53
  2. SV Atletska 1 (Zvonko Blatnik, Aleš Žontgar, Danilo Magdič) 1:57:05
  3. Sportx (Mirko Janjatovič, Franci Teraž, Boštjan Švab) 1:58:41
Ženske:
  1. SportKa Žiri (Katja Rakušček, Valerija Mrak, Saša Pisk) 2:20:23
  2. Rokavičke Team-Hervis (Nataša Prašnikar, Irena Auersperger, Karmen Erčulj) 2:29:09
  3. Nasmejane (Jasna Stokanovič, Vesna Pavlovič, Neža Osovnikar) 2:34:53
Mešane trojke:
  1. Topatlet (Matjaž Vrhunc, Matevž Schaubach, Helena Javornik) 2:04:19
  2. ŠD Nanos 1 Swarco Lea d.o.o. (Aleksandra Fortin, Andrej Trojer, Sandi Furlan) 2:04:29
  3. 2x Dolinar, 2x Majdič (Tomaž Majdič, Simona Majdič Dolinar, Grega Dolinar) 2:14:43

12,5 km

Moški:
  1. Thunder 56 (Luka Kramarič, Borut Albreht, Jernej Šemrov) 47:35
  2. Mlinski kamni (Matic Plaznik, Iztok Podbrežnik, Peter Oblak) 47:59
  3. Alkemika Team (Leon Bedrač, Martin Ocepek, Boštjan Hočevar) 48:11
Ženske:
  1. ŠD Nanos 3 Swarco Lea d.o.o. (Monika Bajc, Kaja Obidič, Veronika Krečič) 54:20
  2. Vstala Primorska (Jana Kotar Ilijaš, Sergeja Lipušček, Kristina Bele) 54:39
  3. Rossi sport bejbe (Anita Dobrotinšek, Monja Drnovšek, Andreja Godec) 59:36
Mešane trojke:
  1. Happy Gym (Kristian Grunfeld, Dejan Lenart, Neja Kršinar) 49:33
  2. ŠD Nanos 6 Swarco Lea d.o.o. (Petra Tratnik, Tomaž Ferjančič, Urban Lavrenčič) 49:45
  3. Totalno (z)mešana trojka (Barbara Černič, Simona Brezovar, Miha Kotnik) 49:52

Vsi izidi so na povezavi.

tri-podgornik-500
Tri gracije, tri generacije družine Kozina-Podgornik.

 

tri-alekaja-500
Aleksandra Fortin in Kaja Obidič. Kaja teče občasno, rekreativno, Aleksandra pa še vedno trdo trenira.

 

tri-nanos-500
Na krajši progi je bila najhitrejša trojka tista iz Podnanosa.

 

tri-milojka-500
Milojka Čufer je tako sama pritekla v cilj na daljši progi.

 

saa

V zmagi je uživala tudi Primorka Saša Pisk (desno), doma z Idrijskega. Na
stopničkah ni Valerije Mrak, je pa zato ob njej in Katji Rakušček ljubljanski župan Zoran Janković.


Fotogalerija 1 je na povezavi.

Fotogalerija 2 je na povezavi.

 

VJ




 

 

 

Učka Vertical 2016

MEDVEJA

07 05
 2016

Namesto na jesen so hrvaški organizatorji iz AD Natura Sport svoj vertikal, četrtič po vrsti, letos izpeljali že v maju. Zadeli so lepo vreme, pravzaprav že kar prevroče, kot je v izjavi za LT povedal zmagovalec Miran Cvet. Najboljša v ženski konkurenci je bila Nemka Michelle Maier, ki je premagala vse moške, razen Cveta!

Hrvaški vertikal z dimenzijami 7670 m dolžine in 1417 vzpona, drugo leto tudi v seriji PGT, vsakokrat privabi zanimive in kakovostne tekmovalce. Ob Slovencih, teh je bilo letos od 122 uvrščenih tretjina, in vedno številnejših Hrvatih so tokrat tekli gorskotekaški predstavniki še šestih držav. Za češnjo na torti ženskih nastopov je poskrbela tekmovalna ekipa Salomona iz Nemčije z nekaj močnimi tekmovalci. Izredno presenečenje je pripravila 25-letna Michelle Maier iz Rosenheima, njen čas je bil svetovne vrednosti. Dosedanji rekord Jane Bratina je popravila za sedem minut in 44 sekund, na cilj pa pritekla druga, v hrbet je gledala samo Miranu Cvetu, ki je obranil lansko prvo mesto.

Cvetu sta sledila Denis Ulbl iz Ruš in Timotej Bečan, košarkar iz Medvod, tik pod stopničkami pa se je ustavil Simon Strnad. Simon je dobršen del proge zmogel tempo Michelle, na koncu pa mu je pobegnila. »To je bilo prvič v dveh letih, kar tečem, da me je premagala ženska,« je povedal za LT. Tudi četrto mesto med ženskami je odšlo v Slovenijo, z Irmo Pivk, ki je doma »pozabila« Simona Aliča. Tretja je bila Mihaela Tušar, uspeh zmagovalke Michelle pa je z drugim mestom dopolnila še ena Nemka, Cilly Schreyer Merrell.

 

Izidi:

Absolutno, moški:

  1. Miran Cvet (KGT Papež) 59:03
  2. Denis Ulbl (TD Vzpon) 1:06:52
  3. Timotej Bečan (KK Medvode) 1:07:10

Absolutno ženske:

  1. Michelle Maier (PTSV Rosenheim/Salomon Team, Nemčija) 1:06:09
  2. Cilly Schreyer (Merrell-SC Ainring, Nemčija) 1:17:53
  3. Mihaela Tušar (ŠD Nanos) 1:23:16

Zmagovalci po kategorijah:

M 1987 in mlajši: Timotej Bečan
M 1986-1980: Denis Ulbl
M 1979-1973: Boštjan Pintar (Gorenja vas)
M 1972-1966: Miran Cvet
M 1965-1959: Bojan Kožuh (KGT Papež)
M 1958-1951: Milivoj Papič (ŠD Turbo M)
M 1950 in starejši: -
Ž 1991 in mlajše: Michelle Maier
Ž 1990-1982: Irma Pivk (ŠD Nanos)
Ž 1981-1975: Cilly Schreyer
Ž 1974-1968: Sonia Corradin (APD Timaucleulis)
Ž 1967-1960: Mihaela Tušar
Ž 1959 in starejše: Tea Bajc (Triatlon klub Ajdovščina)

Vsi izidi so na povezavi.

ucka-prva-400

Simon Strnad v družbi mlade zmagovalke iz Nemčije.

 

ucka-irma-400
Irma Pivk rada pride na Učko, kjer je tudi uspešna (lani je bila druga).

 

ucka-miran-500
Miran Cvet je tako pritekel v cilj na Vojaku, vrhu Učke.


Fotogalerija je na povezavi.

Video je na povezavi.

 

VJ, foto in video: Mitja Volčanšek