16. Vzpon na Hleviše

IDRIJA

24 09
 2016

Idrijski tekaško smučarski klub je na zadnjo soboto v septembru pripravil 16. Vzpon na Hleviše za tekače in kolesarje. Med gorskimi tekači sta bila najhitreje na cilju 5,8-kilometrske proge s 470 višinci Simon Alič in Sergeja Lipušček. Našteli smo rekordnih 151 tekačev in kolesarjev, katerim gre prišteti še nekaj deset pohodnikov, rekord pa je padel tudi na kolesarski progi, popravil ga je Luka Tavčar, po novem znaša 21:49.

Vreme je bilo idealno, za koga še tudi prevroče, vsekakor pa je bilo martinčkanje pri koči, v pričakovanju razglasitve izidov, nadvse prijetno opravilo. Tokrat so si udeleženci te tradicionalne prireditve lahko ogledali preurejeno okolico koče. Idrijsko planinsko društvo je ob pomoči zavarovalnice Triglav izvedlo številne posege, med drugim uredilo tudi plezalno steno, tako da so Hleviše še privlačnejši cilj za družinske izlete Idrijčanov in okoličanov.

Konkurenca kolesarjev je bila kot običajno močna, in to v vseh kategorijah, od otrok, visoko sedečih na (pre)velikih gorskih kolesih, do kolesarjev in kolesark v zrelih letih. Tanje Žakelj ni bilo zraven, je pa zato v svoji kategoriji zmagal njen oče Ivan. Luka Tavčar je po rekordu na Širokem postavil tudi rekord Hleviš. Njemu in Simonu Aliču so organizatorji namenili pršuta, številnim drugim tekmovalcem pa praktične nagrade. Organizatorji so se potrudili, bili so darežljivi, pa tudi upravitelji koče so imeli v svoji ponudbi dovolj zanimivih kulinaričnih poslastic, od okusne jote do prleške gibanice in obilnega jabolčnega zavitka, vse to za zelo sprejemljive cene.

Simon Alič ni bil preveč zadovoljen s tem, kako so prejšnji vikend izpeljali tek po planiški velikanki, kjer ni dobil prave priložnosti, da se izkaže (finala niso izpeljali, obveljali so časi kvalifikacij), na Hlevišah pa ni imel težav pri osvajanju prvega mesta. Uroš Vodopivec je sicer pokazal kar visoko formo, na položnejših odsekih se je držal Simona, ko pa se je klanec zategnil, je Gorenjec potegnil in si pritekel polminutno prednost. Spet so prevladovali člani ŠD Nanos, zasedli so prvih šest mest. Simonu in Urošu so sledili Simon Strnad, Tomaž Ferjančič, Anej Likar in Aleš Štor.

V ženski konkurenci so se izkazale domačinke, tekačice iz Idrije in Cerknega so zasedle prva štiri mesta. Veteranka Sergeja Lipušček, sicer predvsem ravninska tekačica, se niti ne spomni, katera je že ta zmaga, kraljici Hleviš sta sledili mladenki Saša Pisk in Anja Golob, ki jo na tekih srečujemo praviloma samo na Idrijskem, četrta pa je bila še ena veteranka Mihaela Tušar. Sergeja in Mihaela sta letos srečali Abrahama in na to temo je bil uglašen marsikateri komentar izidov. Mihaela je nekaj dni pred tem zastopala Slovenijo na svetovnem prvenstvu v gorskem teku, v letošnjo reprezentanco pa bi utegnila brez večjih težav še pri teh letih vstopiti tudi Sergeja.

Naslednji, zadnji gorski tek za točke PGT bo Tek na Nanos, v Podnanosu ga bodo pripravili 9. oktobra.

 

Izidi:

Absolutno moški:

  1. Simon Alič (ŠD Nanos) 28:28
  2. Uroš Vodopivec (ŠD Nanos) 29:03
  3. Simon Strnad (ŠD Nanos) 29:54

Ženske:

  1. Sergeja Lipušček (DLT Filipides) 34:24
  2. Saša Pisk 35:37
  3. Anja Golob 36:56

Zmagovalci po kategorijah:

M 1987 in mlajši: Anej Likar (ŠD Nanos)
M 1986-1980: Uroš Vodopivec
M 1979-1973: Borut Mlakar (ŠD Šentviška gora)
M 1972-1966: Simon Alič
M 1965-1959: Lučano Plahuta (DLT Filipides)
M 1958-1951: Andrej Jesenko
M 1950 in starejši: Boris Žigon (DLT Filipides)
Ž 1991 in mlajše: Sindis Čufer (Silux Sport)
Ž 1990-1982: Saša Pisk
Ž 1981-1975: Martina Svetičič
Ž 1974-1968: Nataša Rupnik (TSK Logatec)
Ž 1967-1960: Sergeja Lipušček
Ž 1959 in starejše: Marija Moser (Škofja Loka)
ml. dečki: Staš Prezelj Trebše
st. dečki: Natan Maj Poženel (ŠKTD Lom)
ml. deklice: Gaja Leban Jež (AD Posočje)
st. deklice: Sara Furlan (ŠD Nanos)

Vsi izidi so na povezavi.

 

hlev-startmla

Start mladih tekačev, ki so se merili na krajši progi (1,5 km).

 

hlev-dva

Simon Alič in Uroš Vodopivec, dva najhitrejša.

 

hlev-sergeja

Kraljica Hleviš Sergeja Lipušček.

 

 

hlev-idrke

Idrijčanke so v kategoriji članic monopolizirale zmagovalne stopničke. Ob Saši in Anji je Nina Dizdarevič (desno).

 

hlev-natasa

Mlajše veteranke na stopničkah niso skrivale dobrega razpoloženja. Z leve: Marta Švigelj, Nataša Rupnik, Špela Malovrh.


Fotogalerija 1, ki vključuje tudi kolesarje, je na povezavi.

Fotogalerija 2 je v pripravi, objavljena bo v torek popoldne.

Video je na povezavi.

 

VJ, foto: Katja Furlan, VJ

 

 

















 

 

 

Bovec maraton

BOVEC

18 09
 2016

Enaintrideset let po zadnjem bovškem maratonu so člani TD Bovec, ob izdatni podpori bovške občine in sponzorjev, angažiranju številnih subjektov z Bovškega in pritegnitvi 300 srčnih prostovoljcev, 18. septembra 2016 znova pripravili to kraljevsko tekaško prireditev. Dodali so polmaraton, ki je štel za prvenstvo Primorske, zabavni tek in že v soboto tek za mladino. Prireditev je kljub dežju pritegnila več kot 5000 tekačev, organizatorjev in gledalcev.

Maratonska proga je bila zelo zahtevna, s približno 650 metri vzponov, največ v zadnjem delu proge, podlaga je bila precej kilometrov neravna. Ob dežju, ki je maratonce spremljal dobršen del teka, so vse te okoliščine samo trem tekačem dopustile čase pod tremi urami. Zmagovalec je postal Danijel Vojinov, blizu pa sta mu bila Klemen Rojnik in Boštjan Potočnik. Boštjan je že stal na stopničkah Banka Koper 2. Istrskega maratona, na katerem je dosegel za približno pet minut boljši čas.

Med ženskami je slavila Cerkljanka Jasmina Pitamic Vojska, ki je za najhitrejšo trojico moških zaostala za dobre četrt ure, njena prednost pred Martino Colnar in Katjo Rakušček pa je bila izdatna, 20-minutna. Tako se je na stopničkah pridružila možu Marku, tretjemu na 8-kilometrskem teku; to je bil tudi najuspešnejši tekaški par v Bovcu.

Po lanskem primorskem prvenstvu v polmaratonu so letošnjega pripravili Bovčani. Najboljši absolutno so bili najboljši tudi v tej konkurenci, v kateri štejejo izidi slovenskih tekmovalcev. Seznam prvakov po kategorijah na ženski strani se začenja z gorskotekaško šampionko, Primorko Lucijo Krkoč, končuje pa z Dolenjko Jožico Rogelj, ki tokrat ni tekla maratona.

Med prvaki v moških kategorijah so prevladovali Gorenjci in Ljubljančani, primorske barve pa branita domačin Edi Kutin in »sosed« iz Ponikev Milan Kogoj.

Na teku Fun run (zabavni tek) sta zmagala tekača iz ekipe AK Prijedor, s katerim Bovčani že leta negujejo tesne stike in izmenjujejo nastope na svojih prireditvah. Tako Mirko Cvijić kot Anja Trebovac sta si pritekla izdatno prednost. Sledili so jima Matija Cendou iz Benečije in Marko Vojska, nekdanji prvak primorskega tekaškega pokala, ter Žana Rojnik in Slavica Lavretič.

Odziv na napovedani Bovec maraton je bil množičen, organizatorji so zato prijave, ko so te presegle število 1500, ustavili. Teč je prišlo nekaj manj kot 1300 odraslih, od katerih so jih na cilju našteli 1230 (401 na 8 km, 656 na 21 km, 173 na 42 km), do prvotno zamišljene udeležbe 1500 tekačev pa je pomagalo 212 mladih tekačev na Kuža pazi! teku, ki je štel tudi za točke PPT. Takšnega obiska ni prinesla nobena druga športno rekreativna prireditev v Bovcu, zasedene so bile vse nočitvene zmogljivosti.

Organizatorji so se izredno potrudili, njihovo dobro voljo in srčnost so tekači čutili na vsakem koraku, to je bilo najpomembnejše »gorivo« Bovec maratona, tako kot na drugih dveh primorskih maratonih, GM4O in Istrskem maratonu (organizatorji slednjega in Petrini angelčki so se pridružili bovškim prostovoljcem). Lahko rečemo, da je to že dodobra uveljavljen standard primorskih tekov.

Ob štafeti Ljudstva tekačev, ta je pred dnevi maratonsko iskro prinesla iz Kopra v Bovec, so Bovčani po zaslugi domačega glasbenika Petra Della Bianca predstavili himno prireditev, v dneh maratona pa so izkoristili priložnost tudi za vsestransko, tudi kulinarično (»buški krafi«, njihovi štruklji, so iz Bovca odhajali tudi zamrznjeni v torbah obiskovalcev), predstavitev svojega kraja. Dodatna ponudba in zabavni program sta bila pestra in kratkočasna. Po nedavni oživitvi kaninske žičnice je bila izvedba Bovec maratona še en pozitiven signal za (gospodarsko) življenje Bovškega.

Vodja organizacije Vasja Vitez se je veselil dejstva, da doslej še nikomur drugemu na Bovškem ni uspelo pritegniti toliko prostovoljcev. Za Ljudstvo tekačev je po prireditvi povedal: »Odzivi so izjemni, veseli smo tudi, da je vsa dolina dihala z udeleženci. V pogovorih so udeleženci zatrjevali, da je bila kulisa tako na startno-ciljnem prostoru kot na trasah odlična, zavedamo pa se, da bomo lahko prihodnje leto še boljši.« Vitez je ugotavljal, da so bili tekači dobro pripravljeni in so znali oceniti svoje sposobnosti, saj zdravniška posredovanja niso bila potrebna. »Nismo obljubljali rekordnih dosežkov, to je maraton za tekaške uživače, predpogoj pa je, da so dobro pripravljeni in da poznajo svoje sposobnosti.« Znotraj časovne omejitve so skoraj vsi prečkali ciljno črto, odstopov je bilo zelo malo.

 

Izidi:

Maraton, absolutno, moški:

  1. Danijel Vojinov (Iskra ISD) 2:57:43
  2. Klemen Rojnik 2:58:15
  3. Boštjan Potočnik (Poljski tekači) 2:59:03

Ženske:

  1. Jasmina Pitamic Vojska (Cerkno) 3:14:13
  2. Martina Colnar 2:33:18
  3. Katja Rakušček (SportKa Žiri) 3:35:48

Polmaraton, tudi za prvenstvo Primorske (izidi so enaki):

Absolutno, moški:

  1. Janez Ferlic (Poljski tekači) 1:15:58
  2. Boštjan Jenčič 1:16:56
  3. Franci Teraž (Acroni-Team) 1:18:18

Ženske:

  1. Lucija Krkoč (ŠD Nanos) 1:22:34
  2. Eva Zorman 1:24:41
  3. Nataša Robnik 1:28:33

Primorski prvaki po kategorijah:

A Boštjan Jenčič
B Anže Šenk (ŠD Jezersko)
C Janez Ferlic
D Marko Grobelšek (Tek.si)
E Andrej Podgoršek (ŠD Radost)
F Franci Teraž (Acroni-Team)
G Miro Savič (Acroni-Team)
H Tone Košnjek (ŠD Divji zajci)
I Edi Kutin (TKK Srpenica)
J Milan Kogoj (ŠD Šentviška gora)

Primorske prvakinje po kategorijah:

A Lucija Krkoč
B Mary Pavlič (ŠD Suhadole)
C Vesna Kočar
D Nataša Robnik
E Maja Romih (Tek.si)
F Marina Andrašič
G Slavka Petraš (Urbani tekači)
H Ana Orešnik (SportKa Žiri)
I Jožica Rogelj (Marathon Novo mesto)

Fun run (8 km), absolutno, moški:

  1. Mirko Cvijić (AK Prijedor) 27:30
  2. Matija Cendou (GSA Pulfero) 29:21
  3. Marko Vojska 29:43

Ženske:

  1. Anja Trebovac (AK Prijedor) 33:41
  2. Žana Rojnik 35:08
  3. Slavica Lavretič 36:34

Vsi izidi so na povezavi.

 

bovec start

Start maratoncev in polmaratoncev.

 

bovec petke

Petke za tekače na zabavnem teku na osem kilometrov.

 

bovec fantje
Najhitrejši maratonci, z leve: Klemen Rojnik, Danijel Vojinov, Boštjan Potočnik.

 

bovec pupe
Najhitrejše maratonke, z leve: Martina Colnar, Jasmina Pitamic Vojska, Katja Rakušček.

 

Fotogalerija 1 je na povezavi.

Fotogalerija 2 je na povezavi.

Fotogalerija 3 je na povezavi.

Video je na povezavi.

VJ

 

 

















 

 

 

Mladinska teka po ulicah Cerknega in Bovca

CERKNO, BOVEC

17 09
 2016

Zgodilo se je, da sta se dva mladinska teka PPT srečala na isti dan. Sobota, 17. septembra, je tako ponudila dva teka za točke v razmaku dveh ur in pol. Bilo je sicer za spremljanje tekaških tekmovanj in premagovanje razdalje med Cerknim in Bovcem zanimivo popoldne, za mlade tekače pa dve resni tekmi v treh urah vsekakor niso priporočljive. Upajmo, da se bodo organizatorji v prihodnje o terminih uspešneje dogovarjali.

V Cerknem je teklo 122 tekačev, ob dejstvu, da so kar pomemben delež prispevali Cerkljani, ki jih sicer praviloma na drugih tekih PPT ni videti. S po petimi zmagami sta bila najuspešnejša ŠD Nanos in OŠ Cerkno. Pri prvih sta vseh pet prispevali družini Kopatin in Žgur, pri gostiteljih teka pa je blestela družina Vojska (v nedeljo sta medalji v absolutnih konkurencah Bovec maratona pobrala še starša; to je bil najverjetneje najuspešnejši vikend te družine doslej). Odločitve o vseh zmagovalkah so padle že pred Cerknim, pri fantih pa je bilo v šestih od devetih kategorij napeto prav do konca.

Serijska zmagovalca, brata Kopatin, Rok in Jan Franc, sta imela v primeru nastopov na obeh tekih še vse možnosti za skupni zmagi, ki si jo je njuna sestra Sara že priborila. V družini so se odločili poskusiti, tudi zato, ker jima po štirih zmagah v štirih tekih niti ni bilo treba več zmagovati. Brata sta v Cerknem zmagala, prevzela medalji, potem pa se je vseh pet članov družine odpeljalo v Bovec. Bili so v prednosti pred poročevalcem Ljudstva tekačev, ki je moral počakati do konca tekmovalnega sporeda v Cerknem. Na srečo so organizatorji iz osnovne šole, ki jih je vodila Ana Hadalin, hiteli v strahu pred dežjem in prireditev izpeljali zelo hitro. Vseeno pa je poročevalec zamudil nekaj prvih startov v Bovcu, kjer so se odločili za obratni vrstni red: najprej teki najstarejših, na koncu pa najmlajši. Za dvojni nastop se niso odločili samo Kopatini, temveč še nekaterih drugi mladi tekači. Takšna zagnanost je simpatična, vprašanje pa je, kako zdravo je dvojno obremenjevanje otrok.

V Cerknem so odprta vprašanja skupnih zmagovalcev odkljukali Jan Žgur z zmago, Andrej Skočir z drugim mestom za Natanom Majem Poženelom, kar je zadostovalo za skupno zmago; tudi drugo mesto Maksa Požarnika Vavkna je prineslo skupno zmago, medtem ko v najstarejši fantovski tekmovalni skupini ni bilo tekmovalcev ne v Cerknem ne v Bovcu – in tako je s štirimi nastopi, od teh je bila ena zmaga, skupni zmagovalec postal Tan Černigoj. Za Bovec je ostalo odprto samo še eno vprašanje: bosta Kopatina prišla na tekmo pravočasno in se v zadnjem hipu dokopala do skupne zmage? Oba igrata tudi nogomet, in kombiniranje dveh športov je bilo letos zahtevno.

Vsi, ki so se namenili še v Bovec, so tja prispeli pravočasno. Jan Franc ni zmagal, a edini poraz v sezoni ni ogrozil skupne zmage, Rok pa je zabeležil še peto zmago ter se postavil bratu in sestri ob bok. Med tistimi, ki so hiteli v Bovec, so bile še Neža in Zala Lenarčič ter Neja Močnik, ob njih pa še Luka Močnik, edini štirje z nastopi na prav vseh tekih PPT sezone 2016.

Teki iz letošnje serije PPT so končani. Bilo jih je 13, dva sta odpadla (Panovec in Koper na stadionu). Zaključna prireditev je napovedana za 20. november 2016 v Hotedršici, podrobnosti pa še niso znane. Seštevki točk ekip mladinskih tekov še niso objavljeni, pričakovati je gladko zmago AD Posočje.

 

Izidi:

Cerkno:

Deklice 2009 in mlajše: Manca Žibert (ŠD Tek je lek)
Deklice 2008: Sara Kopatin (ŠD Nanos)
Deklice 2007: Klara Močnik (OŠ Cerkno)
Deklice 2006: Gaja Leban Jež (AD Posočje)
Deklice 2005: Hana Vojska (OŠ Cerkno)
Deklice 2004: Zala Pivk (ŠD Hotedršica)
Deklice 2003: Teja Tušar (OŠ Cerkno)
Deklice 2002: Larisa Keglevič (AK Pivka)
Deklice 2001: Kristina Ipavec (Gimnazija Idrija)
Dečki 2009 in mlajši: Tian Ziliani (AD Posočje)
Dečki 2008: Nace Vojska (OŠ Cerkno)
Dečki 2007: Mark Žgur (ŠD Nanos)
Dečki 2006: Rok Kopatin (ŠD Nanos)
Dečki 2005: Jan Žgur (ŠD Nanos)
Dečki 2004: Jan Franc Kopatin (ŠD Nanos)
Dečki 2003: Natan Maj Poženel)
Dečki 2002: Neven Tušar (OŠ Cerkno)
Dečki 2001: -

Bovec:

(ni podatkov o klubski oz. šolski pripadnosti)

Deklice 2009 in mlajše: Lejla Kranjc
Deklice 2008: Sara Kopatin
Deklice 2007: Evita Ivančič
Deklice 2006: Ajda Sovdat
Deklice 2005: Neža Lenarčič
Deklice 2004: Žana Sovdat
Deklice 2003: Sara Brumen
Deklice 2002: Barbi Melihen
Deklice 2001: -
Dečki 2009 in mlajši: Gal Rutar
Dečki 2008: Mathias Mlekuž
Dečki 2007: Gal Zidar
Dečki 2006: Rok Kopatin
Dečki 2005: Tim Žgajnar
Dečki 2004: Andrej Lukač
Dečki 2003: Natan Maj Poženel
Dečki 2002: Tobi Gaber
Dečki 2001: -

Zmagovalci PPT 2016:

(izidi so neuradni)

Deklice 2009 in mlajše: Manca Žibert (7 zmag)
Deklice 2008: Sara Kopatin (8 zmag, nepremagana)
Deklice 2007: Evita Ivančič (7 zmag, nepremagana)
Deklice 2006: Ajda Sovdat (7 zmag, nepremagana)
Deklice 2005: Neža Lenarčič (7 zmag)
Deklice 2004: Žana Sovdat (7 zmag, nepremagana)
Deklice 2003: Sara Likar (ŠD Nanos, 5 zmag)
Deklice 2002: Larisa Keglevič (5 zmag)
Deklice 2001: Kristina Ipavec (6 zmag, nepremagana)
Dečki 2009 in mlajši: Jan Dolmovič (OŠ Blanca, 5 zmag)
Dečki 2008: Nace Vojska (OŠ Cerkno, 6 zmag, nepremagan)
Dečki 2007: Martin Leban (AD Posočje, 6zmag, nepremagan)
Dečki 2006: Rok Kopatin (5 zmag)
Dečki 2005: Jan Žgur (5 zmag)
Dečki 2004: Jan Franc Kopatin (5 zmag)
Dečki 2003: Andrej Skočir (5 zmag)
Dečki 2002: Maks Požarnik Vavken (ŠD Hotedršica, 1 zmaga)
Dečki 2001: Tan Černigoj (AD Posočje, 1 zmaga)

Vsi izidi so na povezavi.

 


cerkno-gaja
Gaja Leban Jež (2006) je zmagala v Cerknem. Letos je odtekla osem tekov, trikrat je zmagala. Za njo pa mladi tekaški potenciali v družini še zdaleč niso izčrpani.

 

cerkno-keglevic
Amanda in Larisa Keglevič (2002). Larisa je osvojila tradicionalno darilo OŠ Cerkno zmagovalcem, simpatično sovico.

 

cerkno-kristina
Kristina Ipavec je edina iz letnika 2001 vztrajala do konca – in zmage.

 

cerkno-nacev
Nace Vojska (2008, v sredini) se je v soboto in nedeljo veselil tudi tekaških uspehov sestre Hane in staršev.

 

cerkno-natan
Natan Maj Poženel (2003) je v Cerknem proti Andreju Skočirju zabeležil zmago; to je bil edini Andrejev poraz v sezoni.

 

cerkno-sarak
Sara Kopatin (v sredini) je tudi letos skupna zmagovalka letnika 2008.

 

cerkno-teja
Teja Tušar (2003, v sredini), ena od petih zmag domače ekipe v Cerknem.

 

cerkno-vavken
Maks Požarnik Vavken (2002, levo), skupni zmagovalec za ŠD Hotedršica.

 

cerkno-vavken
Mladina je v soboto dodobra razgibala Bovec in ga ogrela za nedeljske nastope odraslih.

 

cerkno-kopatin
Rok Kopatin (2006) napoveduje, da bo tudi prihodnje leto tekel in igral nogomet, medtem ko njegov brat Jan Franc (2004) o tej dilemi še razmišlja.

 

Fotogalerija 1 je na povezavi.

Fotogalerija 2 je na povezavi.

Video je na povezavi.

 

VJ

 

 

















 

 

 

21. Kraški tek v Povirju

POVIR

10 09
 2016

Sobota, 10. septembra 2016, je bila prijeten dan za tek. Živahno je bilo med teki mladine, precej bolj pusto pa med tekom odraslih. Da ni bil to zadnji tek odraslih v Povirju? Na 10-kilometrski progi sta bila najhitrejša državna reprezentanta v gorskem teku Aleš Žontar in Lucija Krkoč, lastnica dveh medalj z zadnjega SP v gorskem maratonu. Oba sta tekla rekordno.

Člani ŠD Povir in številni Povirci, ki so pomagali, so se sicer potrudili, vse so naredili tako, kot je treba, še tudi praktične nagrade so na koncu razdelili med tekače – kar je navada, ki izumira. Mladine je bilo obilo (kar 150, odlično udeležbo so zagotovili učitelji športne vzgoje s sežanske osnovne šole), med seboj so bili odločilne bitke za skupne uvrstitve, toda odraslih je bilo samo 44, toliko kot v Vrtojbi in štirje manj kot v Sežani. V ŠD Povir resno razmišljajo, da bi opustili članske tekme, medtem ko naj bi tek za otroke pripravljali še naprej.

Ob progi in na startno-ciljnem prostoru med člansko tekmo ni bilo prave živosti, bilo je prav turobno, čeprav je bila kakovost tekačev pravo nasprotje njihovi množičnosti. Upajmo, da bodo Povirci v naslednjih mesecih našli odgovor na vprašanje, kako tekače znova pritegniti. Kras s svojimi dobrotami in lepotami ostaja odlično izhodišče, ki ga Kraševcem marsikje zavidajo. Letos ni bilo teka po Panovcu, odpadel bo stadionski tek v Kopru, dobravski niti ni prišel na seznam tekov PPT ... Slabe novice. Novi časi terjajo nove prijeme in novo energijo. V Povirju je teklo sedem Italijanov, z nekaj promocije je vedno mogoče pričakovati izdatno prisotnost naših zahodnih sosedov, za katere so slovenski, zlasti primorski teki obljubljena dežela. Samo da zanjo še premalo vedo. In naše kontinentalce Kras vedno znova očara ...

Luciji Krkoč je povirska proga všeč, zato prihaja na Kraški tek, čeprav jo na slovenskih tekih, tudi precej pomembnejših, vidimo bolj poredko. Seveda ne gre pričakovati, da bodo tekači svetovnega razreda drli na primorske teke, zato pa jih je od časa do časa na naših tekih prijetno pozdraviti. Če Lucija vidi v povirskem teku nekaj več, bi utegnili tudi drugi.

Tekačica iz Batuj seveda ni imela težav, zaostala je le za petimi fanti in se pri tem niti ni zadihala, rekord je padel mimogrede. Sergeja Lipušček je bila spet najhitrejša med rednimi udeleženkami letošnjih tekov PPT, sledili pa sta ji – kot smo že vajeni – Kristina Bele in Janja Torkar Božič. Peta je bila povratnica na tekaške proge Jerica Kravos, za katero je dolgotrajna poškodba končno samo še zgodovina.

Pokru najhitrejših, ki so ga sestavili Aleš Žontar, Jernej Šemrov, Aleš Suhadolnik in Tomaž Ferjančič, se je pridružil Nejc Lokar, ki se prav tako vrača po poškodbi.

Mladina je tekla pred člani in veterani. Kot že nekajkrat so tudi letos iz Sežane v Povir prikolesarili učenci OŠ Sežana, odtekli, se zabavali in se nato vrnili v Sežano. Med njimi je nekaj talentov, žal pa jih – najverjetneje do naslednjega Kraškega teka – na primorskih tekih ne bomo videli. Že na začetku se je pokazalo, da je še marsikateri talent skrit. Manca Žibert, na primer, je bila med najmlajšimi deklicami doslej nepremagana in je že osvojila skupni naslov, v Povirju pa je morala priznati premoč Sežanke Lare Gomizelj.

Družino Kopatin je tokrat zastopala samo Sara, medtem ko sta brata Rok in Jan Franc igrala nogomet. Same letošnje zmage jima ne bodo pomagale do skupnih prvih mest, ki bi bili logični, saj jima bo zmanjkal en tek. Sara je zmagala še šestič, njen izkupiček šestih najboljših nastopov, ki štejejo za skupno uvrstitev, je popoln.

Seznam zmagovalcev v Povirju objavljamo v nadaljevanju, ob tem pa dodajmo še nekaj besed o skupnih uvrstitvah. Manca in Sara sta, kot rečeno – že prvakinji v svojih, najmlajših kategorijah 2009 in mlajše ter 2008. V letniku 2007 je s šestimi zmagami Evita Ivančič že prva in tokrat niti ni tekla, prav enako velja za Ajdo Sovdat v letniku 2006, v letniku 2005 ima Neža Lenarčič, ki tudi ni tekla v Povirju, šest zmag (prvi dve tekmi pa ni zmagala), je tudi edina med zmagovalkami, ki so odtekle vse teke. Žane Sovdat (letnik 2004) ni bilo v Povir, s šestimi zmagami je že prva. Lara Likar (2003) je zmagovalka s petimi zmagami, Larisa Keglevič (2002) je skupno najboljša s štirimi zaporednimi zmagami, Kristina Ipavec (2001), sicer že gimnazijka, pa zasluži še posebno priznanje, saj je edina vztrajala in bo edina s skupno uvrstitvijo v tej kategoriji, na petih tekih je petkrat zmagala.

Medtem ko so pri dekletih znane že vse skupne zmagovalke, je pri fantih odprtih še šest kategorij. Zmagovalci so že znani v letnikih 2009 in mlajši (Jan Dolmovič je s peto zmago pridobil odločilno prednost pred Luko Močnikom), 2007 (Martin Leban), 2006 (Aljoša Kranjc). V letniku 2008 ima Nace Vojska pet zmag in potrebuje še en dober tek, v letniku 2005 Janu Žgurju ob štirih zmagah prav tako manjka še en dober tek, v letniku 2004 ima največ možnosti za zmago Miha Leban, v letniku 2003 ima Andrej Skočir pet zmag in potrebuje še en dober tek, da prehiti prijatelja in klubskega kolega Natana Maja Poženela, v kategoriji 2002 ima Pino Sekač štiri zmage, a mu bo verjetno en tek zmanjkal in ga bo prehitel Maks Požarnik Vavken, v kategoriji 2001 pa bosta o prvaku odločila v družinskem krogu Tan in Gaj Černigoj; za zdaj je v prednosti Tan.
Zadnji dve tekmi (težko je razumeti, zakaj bosta obe na isti dan, 17. septembra) v Cerknem in Bovcu bosta torej zanimivi v šestih fantovskih konkurencah. Slišati je, da bodo nekateri tekači skušali časovno razliko v startih izkoristiti za to, da opravijo oba teka.

 

Izidi:

Absolutno, moški:

  1. Aleš Žontar (ŠD Nanos) 36:24
  2. Jernej Šemrov (ŠD Hotedršica) 36:55
  3. Aleš Suhadolnik (Triatlon klub Ajdovščina) 38:02

Ženske:

  1. Lucija Krkoč (ŠD Nanos) 40:40
  2. Sergeja Lipušček (DLT Filipides) 44:32
  3. Kristina Bele (AK Pivka) 48:01

Zmagovalci kategorij odraslih:

Ž +55: Ivanka Širca (AK Pivka)
Ž 45-54: Sergeja Lipušček
Ž 35-44: Kristina Bele
Ž 25-34: Lucija Krkoč
Ž -24: Rebeka Petrovčič (AK Pivka)
M +70: Albert Lazar (DLT Filipides)
M 65-69: Jure Gornik (Sovica)
M 60-64: Cveto Tavčar (ŠD Nanos)
M 55-59: Robert Petrovčič (AK Pivka)
M 50-54: Rafko Blažek (AK Pivka)
M 45-49: Rajko Skok (ŠD Kraški tekači)
M 40-44: Tomaž Ferjančič (ŠD Nanos)
M 35-39: Aleš Suhadolnik
M 30-34: Aleš Žontar
M 25-29: Nejc Lokar (ŠD Nanos)
M -24: Jernej Šemrov

Zmagovalci mladinskih kategorij:

Deklice 2009 in mlajše: Lara Gomizelj (Hopla Sežana)
Deklice 2008: Sara Kopatin (ŠD Nanos)
Deklice 2007: Lea Kenda Drekonja (AD Posočje)
Deklice 2006: Gaja Leban Jež (AD Posočje)
Deklice 2005: Neža Lenarčič (AK Pivka)
Deklice 2004: Zala Pivk (ŠD Hotedršica)
Deklice 2003: Ela Kovač (OŠ Sežana)
Deklice 2002: Larisa Keglevič (AK Pivka)
Deklice 2001: Kristina Ipavec (Gimnazija Idrija)
Dečki 2009 in mlajši: Jan Dolmovič (OŠ Blanca)
Dečki 2008: Nace Vojska (OŠ Cerkno)
Dečki 2007: Izak Ziliani (AD Posočje)
Dečki 2006: Žan Grubišič (OŠ Sežana)
Dečki 2005: Jan Žgur (ŠD Nanos)
Dečki 2004: Luka Ukmar (OŠ Sežana)
Dečki 2003: Andrej Skočir (AD Posočje)
Dečki 2002: Pino Sekač (AD Mass)
Dečki 2001: -

Vsi izidi so na povezavi.

 

povir-moski
Trije najhitrejši moški: Jernej in dva Aleša.

 

povir-tris1
Tris tekačic ŠD Nanos. Zastavonoša je Lucija (desno), Jerica (levo) se je vrnila po nadležni poškodbi, Janja pa sodi med najhitrejše veteranke ter se bo v Ljubljani na 42 km preizkusila v slovenski in mednarodni konkurenci.

 

povir-ales
Žontar v pozi rekorderja ob displeju, ki pa ne kaže rekordnega časa 36:24, ker tekači še prihajajo v cilj.

 

povir-start
Znak za start je dal oče Kraškega teka Peter Štok.

 

povir-blanca
Ekipa OŠ Blanca je bila številna in uspešna. Opozorilo spikerjem na tekih: Blanca se izgovarja tako, kot se piše: Blanca!

 

povir-kristina
Kristina Ipavec je tekla že tudi na Istrskem maratonu.

 

povir-andrej
Andrej Skočir in Natan Maj Poženel, tekmeca in kolega v AD Posočje. Andrej si je v Povirju priboril prednost, ki jo bo lahko ubranil.

 

povir-grinta2
Zagrizeno do zadnjega metra.

Fotogalerija je na povezavi.

Video je na povezavi.

 

VJ

 

 

















 

 

 

Tek za borelo

VRTOJBA

03 09
 2016

Dan, ko so v Vrtojbi v okviru krajevnega praznika tekli na drugem Teku za borelo, je bil eden najbolj vročih v letu, tisti konec Goriške pa sodi med najbolj izpostavljene soncu v Sloveniji. Tudi zato udeležba ni bila množična. V teku, ki ni bil med najbolje organiziranimi, sta na članski progi slavila Jernej Šemrov in Sergeja Lipušček.

V Vrtojbi, kjer so svoj tek poimenovali po krajevni znamenitosti, vozičku boreli, se je za udeležbo odločilo 44 odraslih in 67 otrok. Vsi so tekli za točke PPT, zaradi manjšega števila tekmovalcev je bila v članskih kategorijah to dobra priložnost za nabiranje točk.

Ne pa tudi v mladinskih, kjer je bila prisotna večina favoritov za najvišja mesta v skupni uvrstitvi. To vlogo so kar po vrsti potrjevali, največ zmag pa sta zbrala AD Posočje in ŠD Nanos, po štiri. Za Nanos je kar tri zlate medalje pridelala družina Kopatin. Nadaljevala se je neslavna tradicija odsotnosti tekačev v najstarejši kategoriji letnika 2001.

Medtem ko so teki mladine potekali kot običajno, se je organizatorjem iz Zavoda za kulturo, šport, turizem in mladino Šempeter-Vrtojba pri teku odraslih zalomilo. Kljub visoki možnosti izrednih temperatur je bil start šele ob 11. uri, ko se je že teže dihalo, napitkov ob progi pa je bilo premalo; samo dve okrepčevalnici so postavili, pa še ti dve v prvi polovici 9,5-kilometrske proge. Ena od tekačic je pila vodo na prvi okrepčevalnici na četrtini proge, na polovici proge je bil na voljo samo sok, ki ji ni ustrezal, sledila pa sta dehidracija in kolaps tekačice. Medicinske pomoči ni bilo, tekačici so pomagali spremljevalci drugih tekačev in na srečo je kmalu prišla k sebi.

Kilometrsko označevanje je bilo pomanjkljivo, eden od ključnih usmerjevalnih napisov pa je bil obrnjen v napačno smer. Številni tekači so zato tekli dodatne razdalje. V tej zmedi se organizatorji niso dobro znašli niti po koncu teka, ko so deževale pritožbe. Medalje so prerazporejali še med podelitvijo, brez uvrstitve na stopničke in brez pojasnila, zakaj je tako, je ostal tudi Edi Sorgo, ki je sicer prvi prečkal ciljno linijo. O tem, da si zmago zasluži Jernej Šemrov, ni bilo nobenih dvomov, vprašanje pa je, zakaj Sorgo ni dobil pokala za drugo mesto.

Za zanimivost povejmo, da je Edi dan prej v okviru štafete Ljudstva tekačev Koper-Bovec odtekel dobrih 50 kilometrov, med tekom v Vrtojbi pa se je že ustavil in razmišljal o odstopu, vendar potem tek nadaljeval in bil hitrejši od vseh tekmecev, razen Jerneja.

Med ženskami so bile stopničke videti enako kot na nedavnem Teku na Tabor v Sežani. Sergeja je bila premočna, Kristina pa je na cilj prišla z varno prednostjo pred Janjo, veteranko, ki se veseli vsakega takšnega uspeha in si želi, da bi tekla »še trideset let«.

Naslednji tek v pokalu PPT bo 10. septembra Kraški tek v Povirju.

 

Izidi:

Absolutno, moški:

  1. Jernej Šemrov (ŠD Hotedršica) 31:42
  2. Robert Petrovčič (AK Pivka) 32:34
  3. Robi Mikuž (ŠD Hotedršica) 33:58

Ženske:

  1. Sergeja Lipušček (DLT Filipides) 39:32
  2. Kristina Bele (AK Pivka) 43:05
  3. Janja Torkar Božič (ŠD Nanos) 44:43

Zmagovalci kategorij odraslih:

Ž +55: Rut Jarc
Ž 45-54: Sergeja Lipušček
Ž 35-44: Kristina Bele
Ž 25-34: Polona Vetrih
Ž -24: Rebeka Petrovčič (AK Pivka)
M +70: Lucijan Lipušček (DLT Filipides)
M 65-69: Jure Gornik (Sovica)
M 60-64: Cveto Tavčar (ŠD Nanos)
M 55-59: Robert Petrovčič
M 50-54: Rafko Blažek (AK Pivka)
M 45-49: Klavdij Čendak (PGT)
M 40-44: Robi Mikuž
M 35-39: Edi Sorgo (Istrski tovar)
M 30-34: Sašo Skalec
M 25-29: Aljaž Plevnik
M -24: Jernej Šemrov

Zmagovalci mladinskih kategorij:

Deklice 2009 in mlajše: Manca Žibert (ŠD Tek je lek)
Deklice 2008: Sara Kopatin (ŠD Nanos)
Deklice 2007: Evita Ivančič (TK Kobarid)
Deklice 2006: Gaja Leban Jež (AD Posočje)
Deklice 2005: Neža Lenarčič (AK Pivka)
Deklice 2004: Žana Sovdat (AD Posočje)
Deklice 2003: Lara Likar (ŠD Nanos)
Deklice 2002: Larisa Keglevič (AK Pivka)
Deklice 2001: -
Dečki 2009 in mlajši: Jan Dolmovič (OŠ Blanca)
Dečki 2008: Mathias Mlekuž (TD Bovec)
Dečki 2007: Martin Leban (AD Posočje)
Dečki 2006: Rok Kopatin (ŠD Nanos)
Dečki 2005: Vid Zelenec (ŠD Hotedršica)
Dečki 2004: Jan Franc Kopatin (ŠD Nanos)
Dečki 2003: Andrej Skočir (AD Posočje)
Dečki 2002: Maks Žarnik Vauvken (ŠD Hotedršica)
Dečki 2001: -

Vsi izidi so na povezavi.

 

vrt-dekle

Najhitrejše v Vrtojbi: Kristina, Sergeja, Janja.

 

vrt-edi

Edi Sorgo prihaja v cilj. Za njim je Robert Petrovčič.

 

vrt-rez

Prvotno objavljeni rezultati so povzročili precej nezadovoljstva med tekači.

 

Fotogalerija je na povezavi.

Video je na povezavi.

 

VJ

 

 

















 

 

 

23. Gorski tek Ivana Anderleta na Črno prst

PODBRDO

03 09
 2016

PD Podbrdo in GRS Tolmin sta 3. septembra 2016 pripravila 23. Gorski tek na Črno prst, veljaven za članske točke PGT. Teklo je 125 tekačev. Napovedanega mladinskega teka zaradi tehničnih težav niso pripravili. Zmagala sta Miran Cvet in Tina Klinar.

Kraljevski vzpon na Črno prst je potekal v lepem vremenu, čeprav v vročini, zato pa so bili gorski tekači nagrajeni s čudovitim razgledom z vrha Črne prsti – in tradicionalno sadno kupo. Kot vedno je tudi tokrat tekel Peter Čufer, s startno številko, enako zaporednemu številu teka. To, da mu je vselej uspevalo oteči ta tek, od prvega, ki velja za prvi gorski tek v Sloveniji, do 23., je fantastičen dosežek, saj se je Peter uspel vedno izogniti boleznim in poškodbam, včasih pa je tekel tudi njim navkljub. Letos je v svoji, najstarejši kategoriji pobral srebro, uro pa ustavil kar precej pod 1:30.

Prvič je na Črno prst tekel Miran Cvet, ob nenastopanju Mitje Kosovelja in morda še katerega od krepko mlajših Slovencev na takšnih tekih najhitrejši tekač na ekstremnih stminah. Zmagal je s slabo minuto prednosti pred Petrom Lamovcem, lastnikom neverjetno dobrega rekorda Črne prsti 47:46 iz leta 2006, in serijskim zmagovalcem Simonom Aličem. Lanskega zmagovalca Luke Kovačiča v Podbrdo ni bilo (spomnimo, da je Luka lani obžaloval, da takrat Simon ni tekel, zanimalo ga je, kako bi se merila med seboj). Najmlajši v prvi deseterici je bil Afganistanec Bashir Rezai, letnik 1995, najhitrejši Primorec po poreklu Simon Strnad je bil sedmi (Alič je tudi »Primorec«, zaradi članstva v ŠD Nanos), za rep je deseterico ujel najboljši domačin Martin Štendler, tudi najhitrejši v prvenstvu Gorske reševalne službe in med domačini.

Med ženskami je zmagala Tina Klinar iz Zgornjih Gorij, letnik 1994, najmlajša od tekačic, pred Mihaelo Tušar in Uršo Trobec. Tina je študentka medicine, bila je zlata maturantka in bi po potencialu utegnila biti nov adut ženskega gorskega teka v Sloveniji. Zmagovanje ji ni tuje, nazadnje je bila prva v teku z Jezerskega do Češke koče, kjer ji je bila prav tako za petami Mihaela.

Druga najmlajša tekačica je bila Tinina sestra Katja, letnik 1992, uvrstila se je na deseto mesto, tekel pa je tudi njun oče Slavko. Katja je tudi navdušena planinka, pred šestimi leti, še mladoletna, je pod Triglavom rešila skupino planincev, ki jih je na poti ujela tema.

Nagradili so tudi udeležence vseh štirih tekov Pušeljca.

Naslednji gorski tek PGT bo Tek na Hleviše (24. septembra 2016).

 

Izidi:

Moški absolutno:

  1. Miran Cvet (KGT Papež) 50:16
  2. Peter Lamovec (Salomon) 51:08
  3. Simon Alič (ŠD Nanos) 55:28

Ženske absolutno:

  1. Tina Klinar (Zgornje Gorje) 1:08:02
  2. Mihaela Tušar (ŠD Nanos) 1:09:00
  3. Urša Trobec (ŠD Setnik) 1:11:46

Zmagovalci kategorij:

ml. člani: Domen Potočnik (KGT Papež)
člani: Peter Lamovec
st. člani: Martin Štendler (GRS Tolmin)
ml. veterani: Miran Cvet
veterani: Franci Teraž (GRS Mojstrana)
st. veterani: Brane Čenčič (AD Železniki)
superveterani: Milan Kogoj (Slap ob Idrijci)
ml. članice: Tina Klinar
članice: Petra Hren (TK Šmarnogorska naveza)
st. članice: Vida Drole (PD Podbrdo)
ml. veteranke: Nataša Rupnik (TSK Logatec)
veteranke: Mihaela Tušar
st. veteranke: Tea Bajc (ŠD Tekači Vipavske doline)

člani GRS do 40 let: Anže Šenk (GRS/TTSO Jezersko)
člani GRS nad 40 let: Martin Štendler
domačini (območje PD Podbrdo): Martin Štendler
domačinke (območje PD Podbrdo): Vida Drole

 

crna-miran
Miran Cvet je v svojem prvem nastopu na primorskem kraljevskem gorskem teku stopil na najvišjo stopničko.

 

crna-tina

Najmlajša Tina Klinar je ugnala vse sotekmovalke.

 

crna-puseljc

Odtekli so vse štiri teke Pušeljca 2016.

Fotogalerija je na povezavi.

VJ

 

 

















 

 

 

Štafeta Koper-Bovec

PRIMORSKA

02 09
 2016

Tako kot so tekači Ljudstva tekačev pred dvema letoma iz Bovca v Koper prinesli štafetno palico pred prvo izvedbo Istrskega maratona, so jo 2. septembra 2016 nosili v obratni smeri, v počastitev obuditve maratonske tradicije v Bovcu. Sodeč po uspešnosti treh izvedb Istrskega maratona bo tudi Bovec maraton (17. in 18. septembra) uspešnica.

Po dogovoru med Ljudstvom tekačev in organizatorji Bovec maratona je štafeta tokrat potovala v petek, na delovni dan. Termin se je izkazal za ustreznega, pri prenašanju 15-centimetrske palice iz aluminija, težke 20 dekagramov, je sodelovalo 36 tekačic in tekačev, največ iz TD Bovec in novogoriške tekaške skupine Počasni, a drzni.

Natanko ob 4.00 je Edi Sorgo začel svoj tek pri koprski Taverni ter prek Bertokov, Škofij in Žavelj palico prinesel v Boljunec. Tam se mu je pridružil Mirjan Valečič iz Beke, ki se ob teku ukvarja tudi s kolesarstvom in z veseljem pripravi kakšno tekmo. Mirjan je bil zadolžen za Kraški rob, in svojo nalogo, dvig za 400 metrov, je opravil z odliko. Našel je dve bližnjici, med Boljuncem in Sežano je Edija vodil po samo dobrih 14 kilometrov dolgi progi. Med Bazovico in Sežano se jima je pridružil Stefano Vodopivec, organizator Kokoš Traila – in na koncu so si zaradi svoje hitrosti lahko privoščili prijetno pavzo ob kavi. Edi je odtekel 32 kilometrov med Koprom in Sežano, kasneje pa si je v Posočju privoščil še 20 kilometrov »sprehajanja« ob Soči.

Odsek Sežana-Dutovlje je prevzel Kraševec Stojan Rodica. Na cilju je bil precej pred predvidenim časom in spremljevalno vozilo ga je komaj še ujelo pred Dutovljami. Proti Zagrajcu je nadaljeval še en Kraševec, Rajko Grča, predstavnik Kraških tekačev. Sonce je že krepko pripekalo in napovedovalo, da bo na Goriškem temperatura prebijala 30 stopinj.

V Zagrajcu sta štafeto na domačiji Kosoveljev pričakala Edvin in Mitja. Prigrizek, kozarec odličnega terana, pridelek dvakratnega svetovnega prvaka in njegovega trenerja, nekaj minut kramljanja, potem pa je za nadaljevanje trase in bližnjico proti Temnici poskrbel Edvin. Kosovelja tekačev nista pustila praznih rok, »za vsak primer« sta jih opremila s teranom ...

S Krasa sta se po obronkih Trstelja proti Renčam s palico spustila Jožef Tomažič, eden najzvestejših pripadnikov Ljudstva tekačev, in Venčeslav Japelj, pobudnik štafete. Na ravnini ju je pričakala vročina, o kateri sta lahko kasneje prebrala, da je bila (vročinski indeks) najhujša letos. Toda odločni (in odlično pripravljeni) tekači niso imeli omembe vrednih težav ne po ravnini ne po dolini Soče.

Za naslednje okrepčilo je poskrbela Valda Dornik v Biljah, pridružil se ji je Valter Hvala in skupaj sta palico odnesla do Solkana. Tam jo je prevzel Renato Lešnik, njegovi počasni, a drzni tekači so si za cilj izbrali Kanal. V Desklah jih je pozdravil starosta primorskih tekačev Albert Lazar (prihodnje leto bo praznoval 80. rojstni dan), v Kanalu pa je štafeto prevzel Florijan Kovačič. Vključil je turbo, saj je slišal, da je bovški župan že nestrpen, in v rekordnem času se je palica znašla pred Tolminom.

Zadnja dva odseka, Tolmin-Kobarid in Kobarid-Bovec, sta bila na duši tekačev iz TD Bovec in njihovih prijateljev. Pisana druščina, tako kot pri Počasnih, a drznih so bila v večini dekleta, je premerila pot do Napoleonovega mosta pri Kobaridu in tam za nagrado dobila teran z oznako svetovnih prvakov.

Zadnja izmena, vodil jo je vodja Bovec maratona Vasja Vitez, je v temi potegnila še najdaljši, 23-kilometrski odsek, delno speljan po trasi maratona. V Čezsoči jih je pričakal organizator prvega primorskega in slovenskega maratona Anton Komac, prevzel palico in jo ponesel nekaj sto metrov proti Bovcu.

Nekaj pred 23. uro je Edi Sorgo štafetno palico predal bovškemu županu Valterju Mlekužu in mu zaželel odlično izvedbo maratona. Teran je bil primeren za še eno nazdravljanje, potem pa je nastopil čas za počitek. Štafeta je v 19 urah premerila Primorsko od Kopra do Bovca, 36 tekačev je sestavilo 160 kilometrov dolgo progo prijateljstva. Njenemu prihodu na cilj je bila priča tudi Darja Verbič, ki ji za ta trenutek ni bilo težko priti iz Sežane.

Istrani so si pred dvema letoma pri Bovčanih izposodili idejo maratona, jo s pridom uporabili in jo po treh izvedbah Istrskega maratona vrnili v Bovec, kjer se vidimo 17. in 18. septembra!

Zahvala Ljudstva tekačev gre vsem tekačem in njihovim spremljevalcem, predvsem srčnim dekletom, Toniju, Valterju, Vasji in Ediju. In seveda vsem, ki so s simpatijami spremljali tekaško pot prek Primorske.

 

sta-edi

Prvi nosilec je bil Edi Sorgo.

 

sta-sezana

Mirjan Valečič in Stefano Vodopivec sta štafeti pomagala prek Kraškega roba.

 

sta-stojan

Stojan Rodica, kraški ekspres.

 

sta-rajko

Rajko Grča se je spopadel z vročino.

 

sta-kosovelj

Pri Kosoveljevih. Mitja (levo) je svoj trening opravil že zjutraj.

 

sta-bilje

Bilje: Jožef Tomažič, Valda Dornik, Valter Hvala.

 

sta-valda

Tako kot Valda so svoje sodelovanje v štafeti vpisali vsi tekači.

 

sta-deskle

Počasni, a drzni z Albertom Lazarjem.

 

sta-priznanje

Pred 35 leti je Florijan Kovačič že tekel na bovškem maratonu.

 

sta-tolmin

Od Florijana palico sprejema Nežka Šulin.

 

sta-vol

Nežkina druščina na poti proti Kobaridu.

 

sta-kob

Pri Napoleonovem mostu so nazdravile s teranom svetovnih prvakov.

 

sta-cez

Štafeta je pri Antonu Komacu, očetu prvega bovškega maratona.

 

sta-bov

Na cilju. Štafetna palica je v rokah župana Valterja Mlekuža (zgoraj desno).

 

Fotogalerija 1 je na povezavi, fotogalerija 2 je na povezavi, fotogalerija 3 je na povezavi.

Video je na povezavi.

VJ, foto VJ in Edi Sorgo

 

 

















 

 

 

5. Tek na Angelsko goro

OTLICA

28 08
 2016

Gorjani so na zadnjo nedeljo v avgustu petič pripravili gorski tek na Angelsko goro, od izvira Hublja nad Ajdovščino, mimo Otliškega okna do cilja na Otlici. Zmagala sta Uroš Vodopivec in Petra Tratnik, ob 71 odraslih je (prvič) teklo tudi 23 otrok.

Za peto izvedbo svojega gorskega teka, dolgega 4200 metrov, s 600 metri vzpona, v okviru PGT so člani ŠKTD Sinji vrh članski konkurenci dodali otroško na krajši progi med Otliškim oknom in Otlico. Udeležba je bila kar množična, očitno ima tek tudi na Gori svetlo prihodnost.

Dosedanjima zmagovalcema Simonu Aliču, ta ima rekord proge, in Nejcu Lokarju se je pridružil Uroš Vodopivec. Nekoliko presenetljivo je za sabo prepričljivo pustil Marka Tratnika, kar je posledica predvsem dveh dejstev: da je Marko (spet) pretiraval z napornim delom v predhodnem tednu, Uroš pa – kljub temu, da ne trenira sistematično – uživa v teku in se ga loteva bolj sproščeno kot prej, ob tem pa posluša telo. Simon Strnad je sobotni zmagi v Sežani dodal še tretje mesto na Otlici.

Med dekleti je zmagala Petra Tratnik. Sledila ji je Mihaela Tušar, tretja je bila Marta Šorli. Petra in Mihaela ter Tea Bajc so v svojih kategorijah letos še nepremagani, prvi poraz pa je do sedaj nepremagani Kristini Mamič prizadejala Martina Svetičič, veselila se je prve letošnje zmage.

Tako v Sežani kot na Otlici je tekla tudi Tina Mavrič, vmes pa na prvi Truškolanski desetki osvojila še prvo mesto med ženskami. V nedeljo sicer ni stopila na stopničke, v kategoriji je bila četrta, tekla je izrazito rekreativno, na cilju pa je tudi tokrat – posebej za kamero Ljudstva tekačev – zavrtela kolo. Zelo uspešen dvojni spored vikenda si je privoščil še Stojan Rodica, ki je v soboto tekel na prireditvi Špas na vas v Javoršici pri Moravčah. Bil je zmagovalec teka Špas'n'run, dolgega 6,5 kilometra, s 380 višinci in koncem na klančini smučarske skakalnice. A ga sobotni napor ni oviral na poti do kategorijske zmage na Otlici. Tako kot Stanka Čuferja na poti do zmage v kategoriji ni ovirala domača ohcet do zgodnjih jutranjih ur ... Ko že naštevamo nekatere najboljše v starostnih kategorijah, ne moremo mimo Borisa Žigona, zmagovalca tako v Sežani kot na Otlici (običajno sicer ne teče dveh tekov v istem vikendu). Boris je letos na primorskih gorskih tekih še nepremagan, za kar gre zahvala rednemu in zavzetemu treningu.

Naslednji tek v seriji PGT bo že kar to soboto, 3. septembra 2016, gorski tek na Črno prst.

 

Izidi:

Absolutno moški:

  1. Uroš Vodopivec (ŠD Nanos) 27:27
  2. Marko Tratnik (ŠD Nanos) 29:17
  3. Simon Strnad (ŠD Nanos) 29:28

Ženske:

  1. Petra Tratnik (ŠD Nanos) 33:06
  2. Mihaela Tušar (ŠD Nanos) 35:29
  3. Marta Šorli (PGT) 39:33

Zmagovalci po kategorijah:

M 1987 in mlajši: Anej Likar (ŠD Nanos)
M 1986-1980: Uroš Vodopivec
M 1979-1973: Boštjan Pintar (Gorenja vas)
M 1972-1966: Simon Strnad
M 1965-1959: Stojan Rodica (PGT)
M 1958-1951: Stanko Čufer (PGT)
M 1950 in starejši: Boris Žigon (DLT Filipides)
Ž 1991 in mlajše: -
Ž 1990-1982: Petra Tratnik
Ž 1981-1975: Martina Svetičič
Ž 1974-1968: Špela Malovrh (Never Give Up)
Ž 1967-1960: Mihaela Tušar
Ž 1959 in starejše: Tea Bajc (Triatlon Ajdovščina)
ml. dečki: Nejc Bolčina (ŠKTD Sinji vrh)
st. dečki: Natan Maj Poženel (ŠKTD Lom)
ml. deklice: Neža Lenarčič (AK Pivka)
st. deklice: Sara Furlan (ŠD Nanos)

Vsi izidi so na povezavi.

otli-uros 4
Najhitrejše ženske: Mihaela, Petra, Marta (z leve).

 

otli-uros 1

Po Simonu Aliču in Nejcu Lokarju je Otlica dobila tretjega zmagovalca, Uroša Vodopivca.

 

otli-uros 2

Med italijanskimi tekači, ki so redni udeleženci PGT, je tudi Fabio Feri. Na Otlici je osvojil svojo prvo medaljo v tem pokalu.

 

otli-uros 3
Na Otlici so prvič tekli tudi otroci. Izkazali so se tudi tisti najmlajši, četudi še ob pomoči staršev.


Fotogalerija 1 je na povezavi.

Fotogalerija 2 je na povezavi.

Video je na povezavi.

 

VJ, foto: Katja Furlan in VJ

 

 

















 

 

 

15. Tek na Tabor

SEŽANA

27 08
 2016

ŠD Kraški tekači je 27. avgusta, ob sežanskem občinskem prazniku, petnajstič pripravilo svoj tek na Tabor, obenem pa proslavilo 15-letnico ustanovitve društva. Zmagovalca med 48 tekmovalci sta bila Simon Strnad in Sergeja Lipušček.

Kraški tekači so stari že 15 let, in za sabo imajo prav toliko izvedb Teka na Tabor, s katerim tekačem PPT popestrijo avgustovski poletni čas. Predvsem dopusti sicer ne dovoljujejo visokih številk pri udeležbi, je pa ta tek prijetno doživetje za vse, ki se odločijo zanj.

Organizatorji, pri katerih tudi druga leta ne zmanjka terana (da se ve, kje se teče), so tokratni jubilej obeležili ne le z izvrstno rdečo kapljico, temveč tudi z veliko in okusno torto. Ob tem so priskrbeli praktične nagrade za vse, prostovoljci iz kraške podružnice Društva za zdravje srca in ožilja pa so tudi tokrat opravljali zdravstvene meritve in svetovali, kako paziti na zdravje. Njihova predsednica Ljubislava Škibin tudi z lastnim zgledom pokaže, kako zdravo živeti, ravno se je – prerojena - vrnila z 800-kilometrskega El Camina de Santiago po Španiji. Kot pohodniki so na teku sodelovali tudi tradicionalni prijatelji Teka na Tabor, člani društva Sožitje. In tudi Marko Goranič je bil zraven, s svojimi golobi v mirovniški misiji.

Na stopničkah je najviše stopil Simon Strnad, zmaga je torej ostala na Krasu. Sledil mu je še en Krašovec, sicer pa član AK Gorica, Borut Terčon, ki ga zadnje čase pogosto vidimo na teh primorskih tekih. Večkratni zmagovalec PPT Sergej Šemrov je bil tretji, četrti eden najuspešnejših primorskih triatloncev Aleš Suhadolnik, peti zamejec Luka Kafol, šesti pa Istran Peter Kozlovič, novo ime na teh tekih. Peter je do nedavnega treniral kolesarjenje, zdaj pa se preizkuša še v teku. Glede na telesne predispozicije utegne še krepko mešati štrene tekmecem na gorskih tekih – če se bo odločil zanje.

Med ženskami je svojo premoč znova dokazala veteranka Sergeja Lipušček iz Idrije (v najstarejši kategoriji je slavil njen oče Lucijan), sledili sta ji Kristina Bele in še ena »nerjaveča« veteranka, Janja Torkar Božič. Četrta je bila Tina Mavrič, s sežanskim nastopom je začela tris tekov minulega vikenda. Kristini je všeč vrhniški nočni tek, v soboto zvečer je skočila še do Vrhnike in osvojila drugo mesto v absolutni konkurenci.
Naslednji tek iz serije PPT bo 3. septembra 2016 Tek za borelo v Vrtojbi.

 

Izidi:

Absolutno, moški:

  1. Simon Strnad (ŠD Nanos) 28:26
  2. Borut Terčon (AK Gorica) 28:40
  3. Jernej Šemrov (ŠD Hotedršica) 29:20

Ženske:

  1. Sergeja Lipušček (DLT Filipides) 33:35
  2. Kristina Bele (AK Pivka) 37:31
  3. Janja Torkar Božič (ŠD Nanos) 38:07

Zmagovalci kategorij:

Ž +55: Rada Milič (ŠD Kraški tekači)
Ž 45-54: Sergeja Lipušček
Ž 35-44: Kristina Bele
Ž 25-34: Polona Vetrih
Ž -24: -
M +70: Lucijan Lipušček (DLT Filipides)
M 65-69: Boris Žigon (DLT Filipides)
M 60-64: Cveto Tavčar (ŠD Nanos)
M 55-59: Miran Kavs (ŠD Kraški tekači)
M 50-54: Rafko Blažek (AK Pivka)
M 45-49: Simon Strnad
M 40-44: Robi Mikuž (ŠD Hotedršica)
M 35-39: Aleš Suhadolnik (Triatlon klub Ajdovščina)
M 30-34: Luka Kafol (Trieste Atletica)
M 25-29: Borut Terčon
M -24: Jernej Šemrov

Vsi izidi so na povezavi.


otli-naj 4
Peter Kozlovič, donedavni kolesar, je nov obraz med najhitrejšimi tekači.

 

otli-naj 2

Ob vrnitvi iz Španije, kjer je prehodila El Camino, so sodelavke dolgoletni predsednici kraške podružnice Društva za zdravje srca in ožilja, zdravnici Ljubislavi Škibin, izročili vrtnico.

 

otli-naj 3

Najhitrejši štirje: Borut, Kristina, Sergeja, Simon (z leve).

 

Fotogalerija je na povezavi.

Video je na povezavi.

 

VJ

 

 

















 

 

 

How the West was won ali mojih 100 milj Leadvilla

LEADVILL (ZDA)

25 08
 2016

Pripoved Mitje Volčanška, prvega Slovenca, ki je nastopil na drugem najstarejšem ultramaratonu v ZDA, tekmi Leadvill Trail 100 Run.

Začel bom pri začetku. Pri Američanih velja, da nisi pravi ultraš, če nisi dokončal vsaj ene stomajlerice. Čeprav sem se pri svojem tekaškem udejstvovanju previdno loteval daljših razdalj, sem bil v prejšnjih dveh poskusih na 100 milj, kljub dobri pripravljenosti in dejstvu, da sem bil vsaj do polovice proge dobro na poti, iz takšnih ali drugačnih razlogov obakrat prisiljen odstopiti.

Zmaga na loteriji

Ker, kot pravijo, gre v tretje rado, sem letošnji nastop na 100-miljski preizkušnji - zase si (še) ne upam trditi, da zmorem iti na rezultat na več tako dolgih tekov v eni sezoni - temeljito pripravil. Začelo se je s prejetjem mejla organizatorjev Leadvilla v januarju, da sem bil izžreban za nastop na njihovi znameniti tekmi. Mesec pred tem sem namreč tvegal plačilo 15 dolarjev za sodelovanje v loteriji, ki omogoča nastop na drugem najstarejšem ultratrejlu v ZDA in verjetno enem najstarejših na svetu.

Proga se začne v rudarskem mestecu Leadville na zahodu Kolorada, na nadmorski višini skoraj 3100 metrov. Proga za evropske razmere sicer nima veliko višincev (slabih 5000 metrov vzponov in prav toliko spustov se nabere), zato pa je za marsikoga usodna višina. Teče se namreč ves čas med 2800 in 3800 metri. Od približno 700 tekačev jih tekmo vsako leto v limitnem času 30 ur konča le polovica.

Priprave

Poleg še več tekaških kilometrov in višincev sem zato za pripravo na tako imenovano Race across the Sky namenil tudi višinskim pripravam. Pred odhodom v ZDA sem preživel teden dni v Dolomitih, na skoraj 2000 metrih nad morjem, kjer se je med tekom in kolesarjenjem nabrala za 13.000 višincev. Poleg tega sem v Kolorado pripotoval že teden pred samo tekmo.

Krajev nisem poznal, sem pa imel srečno roko z izbiro kraja in penziona. Twin Lakes leži ob trasi Leadvilla in nudi, kot sem lahko prebral, enega najpogosteje posnetih kotičkov Skalnega gorovja - ledeniško dvojno jezero s kar 1700 akri površine. Hkrati je to izhodišče za številna stezičenja. Med drugim sem od tam lahko odhitel na najvišji vrh Kolorada Mount Elbert (4399 m).

Prenočevanje pri gospeh

Tudi gostišče Twin Lakes Inn je nadvse zanimivo. Ohranil so namreč v večjem delu prvotno stavbo iz leta 1879, v osnovi postajo za karavane, ki so od tam prek Independence Passa potovale v Aspen ali obratno, in bordel. Nekatere od sob nosijo celo imena po znanih Ladies of the Evening (večerne gospe), ki so tam sprejemale goste. Sam sem tako spal v Bessie's Room (Bessijina soba).

Gostišče je bilo skromno (sobe brez televizorja, skupna kopalnica na vsakih nekaj sob), a zelo urejeno, restavracija v sklopu gostišča pa vrhunska, s svežo, raznoliko hrano obilnih porcij. Poskusil sem tudi nekaj lokalnih piv - za ultraše je namreč pomemben podatek, da Kolorado velja za središče butičnega ameriškega pivovarstva. Tako sem skratka imel vse, kar sem potreboval pred nastopom: teren za treninge, mirno okolje in dobro hrano.

»Bolelo bo!«

Na dan pred tekmo smo tekmovalci in spremljevalci napolnili športno dvorano srednje šole v Leadvillu za končni brifing. Tam si začutil tisto pravo vzdušje velike tekme in dobil občutek, da kraj res živi zanjo. Nagovoril nas je tudi župan Leadvilla, ki je bil dan kasneje med skupaj 300 prostovoljci na eni od okrepčevalnic. Idejni oče Leadvilla 100 Ken Chlouber pa nam je vlil spobudne besede, priznal, da bo bolelo ("It' s gonna hurt!"), vse tekače pa je pripravil k slovesni zaobljubi, da ne bomo odnehali, ne glede na vse ("I committ I won' t quit!").

Start je bil v soboto ob 4. uri. K sreči sta bili dve kavarni na glavni mestni ulici tik ob startu odprti že zelo zgodaj, tako da smo se lahko pogreli (temperatura je bila tik nad lediščem) in spili kavo pred začetkom teka. Name je kava začela delovati zelo pozno, tako da sem prišel z veceja deset minut pred startom, ko v kavarni ni bilo nikogar več. S tem se nisem prav nič obremenjeval, saj sem vedel, da prerivanje za čim boljšo startno pozicijo tu nima prav veliko smisla.

Hiter začetek

Ob poku pištole se zaženemo navzdol (prve kilometre smo uživali v spustu), jaz pa v lahkotnem teku stalno pridobivam pozicije. Do prve okrepčevalnice May Queen na 21,5 km pridem v slabih dveh urah. Bi rekel, da skoraj prehitro, a stalno preverjam pulz, ki ni zaskrbljujoč. Iz izkušenj vem, da se preveč tudi ne smem šparati na taki razdalji, saj bom na koncu, v zadnjih kilometrih, tako ali tako mrtev.

Pri vzponu proti Sugar Loaf Passu, ki sledi, uspem celo posneti izjavi dveh tekačev. Vmes spoznam Nemca, čigar ženo sem nekaj dni prej srečal na vrhu Mt. Elberta. S simpatično Kanadčanko začneva debato o Ameriki in Evropi ... Na približno 38. kilometru smo pri okrepčevalnici Fish Hatchery, do sem sem potreboval manj kot štiri ure. Sledi edini res dolgočasen, ravninski predel po asfaltu do okrepčevalnice Half Pipe (50. km) in po priključitvi na zelo lepo planinsko vezno pot Colorado Trail prispem v Twin Lakes. 63,5 km v šestih urah in pol. Hm, bomo videli, kako bo za nazaj. Le kilometer po okrepčevalnici sledi prečenje reke, ki je letos k sreči dokaj plitva, a ledeno mrzla. Od tam pa končno hoja proti najvišji točki tekme Hope Pass s skoraj 3800 metri nadmorske višine. S hitro hojo pridobivam pozicije pred presenečenimi tekači, ki so mi zbežali v prejšnjem spustu. Z vrha sledi mestoma neroden spust proti obračališču Winfield. Tam, na polovici proge, je okrepčevalnica, na katero prispem v slabih devetih urah in pol.

Tihe želje ...

Ura je skoraj dve popoldne, in če nas je zjutraj zeblo, zdaj, ne glede na nadmorsko višino 3000 metrov, umiramo od vročine. Naslednjih osem kilometrov nazaj na vrh Hope Passa je zame gotovo najtežjih na vsej tekmi. Na vrhu piha hladen veter, gneča je zaradi tekačev, ki se šele zdaj spuščajo oz. se šele bodo spuščali proti Winfieldu.

Vračanje proti Hald Pipu na 111. kilometru se po pričakovanju vse bolj upočasnjuje. Nobene prave krize, vseeno pa se ob vsej tej ravnini ("So many flats," sem se kasneje pritoževal svojemu zajčku) glava upira, tako da začenjam izmenjevati tek in hojo. Kljub temu pridem do Fish Hatchery v dobrem stanju. Tam si privoščim malo sedenja, toplo juhico, vmes spodbujam fanta, ki je prišel tja pred mano, pa misli odstopiti, čeprav nima nobenih poškodb. Prostovoljci me vprašajo, ali potrebujem pejserja (ti so namreč dovoljeni od 50. milje dalje). Sam kot sem, brez pejserjev in spremljevalne ekipe, seveda privolim. Imam še ogromno časa, za zadnjih nekaj manj kot 40 kilometrov osem ur, da si izpolnim tiho željo, preteči 100 milj v manj kot 24 urah (finišerji sicer dobijo majhno srebrno priznanje za rezultat pod 30 urami ter veliko zlato in srebrno priznanje za rezultat pod 25 urami), a hkrati vem, da se bo kmalu zmračilo. Prihaja tudi s psihološke strani najtežji del poti. Ko začneš hoditi s čedalje počasnejšim korakom, se ti še tako visoko leteči načrti začenjajo podirati ...

Kevin, hvala!

Svoje načrte razkrijem pejserju, zajčku, Kevinu Codyju iz Kalifornije. Njegov tekač je zaradi višinske slabosti odstopil, sam pa je hotel vseeno preteči vsaj nekaj kilometrov. Hitro se ujameva, tako po človeški kot tekaški ravni. Njemu gre glavna zahvala za to, da iz sebe iztisnem dodatne moči, da pretečem prenekatero ravnico in spust, ki ju sicer najbrž ne bi. Podaja mi je hrano, me opozarja, koliko milj je še do konca, me bodri, tudi ko želodec nekje okoli 90. milje odločne izjavi, da je dovolj enolične hrane, ki sem jo vsrkaval ves dan, in me pospremi do (vsaj zame) zmagovitega cilja, pred katerim iz nahrbtnika izvlečem tudi mini slovensko zastavo. Ob času 22 ur, 11 minut in 24 sekund nekaj časa kar ne morem verjeti svojim očem, malo kasneje me šokira še podatek, da sem absolutno petindvajseti.

To je bila res čudovita izkušnja. Kolorado in njegove stezice priporočam vsem. Upam, da bom spodbudil še koga, da se loti te pustolovščine. Letvica je postavljena, pridite se preizkusiti!

Naj se ob tej priložnosti zahvalim vsem v Twin Lakes Innu, še posebej Andyju, in seveda Kevinu, brez katerega ne bi nikoli videl cilja. Spoznal sem ogromno srčnih ljudi. Kapo dol pred 62-letnem Dougom Nashem, ki je z Leadvillom opravil že petič, in vojakom Nathanom Cogswellom, s katerim sva se spoznala v Twin Lakesu in ki je prav tako odlično opravil s tekmo.

Hats off

To all my US friends: first of all a great "Thank You" to Kevin - I would' t have made without you! A great thanks to all the staff at Twin Lakes Inn, especially Andy. Hats off to Doug Nash - I wish to be in your shape in a couple of decades. And of course well done to Nathan Cogswell - I hope I can someday show you some of the beautiful slovenian trails.

 

lead-mitja
»Uradna« fotografija Mitje Volčanška.

 

lead-pocitek
Počitek v Fish Hatchery s toplo juhico.

 

Fotogalerija je na povezavi.

Video je na povezavi.


MITJA VOLČANŠEK

 

 

















 

 

 

Štafeta Ljudstva tekačev Koper-Bovec

PRIMORSKA

22 08
 2016

Ljudstvo tekačev bo v petek, 2. septembra 2016, pripravilo štafetni tek od Kopra do Bovca. Tako kot smo leta 2014 iz Bovca v Koper prenesli idejo prvega primorskega (in slovenskega) maratona iz leta 1979 in jo predali v roke organizatorjev Istrskega maratona, se bo pred Bovec maratonom (18. septembra 2016) štafetna palica vrnila v Posočje z istrsko iskro maratonskega teka. Vabljeni ste vsi tekači, ki želite prispevati k obnovitvi bovške maratonske tradicije in ob tej priložnosti tekaško povezati Primorsko.

V Bovcu so se pred 37 leti odločili izpeljati maraton z odprto udeležbo, na katerem bodo ob vrhunskih tekačih lahko nastopili tudi rekreativci. To je bil prvi poskus organizacije maratona v Sloveniji. Ni se povsem posrečil, tekači so takrat pretekli manj kot 42 kilometrov, tako da so prvi uspešno izveden maraton na Slovenskem pripravili v Radencih leta 1981. Toda Bovčani so pokazali svojo privrženost teku, bili so pionirji na tekaškem področju, ki je v naslednjih letih in desetletjih doživelo polni razmah. Njihov prvi uspešno izvedeni maraton datira v jesen leta 1981, to je bil za Tremi srci iz Radencev drugi slovenski maraton. V letih, ki so sledila, so Bovčani maraton organizirali še petkrat. Danes tekaško tradicijo Bovškega bleščeče nadaljuje mladina iz Tekaškega društva Bovec.

Primorska tekaška inovativnost je na prelomu tisočletja ponudila maraton v Podbrdu, Gorski maraton štirih občin, ki je povezal štiri gorenjske in primorske občine, pred dvema letoma pa se je rodil drugi ravninski primorski maraton, Istrski maraton. Ta tekaška prireditev na začetku sezone postaja tradicionalna, tako kot graparska (že dvakrat tudi kot svetovno prvenstvo!) je vse bolj priljubljena. Želimo si, da bi to postal tudi Bovec maraton, katerega prva odlika je sožitje s čudovito naravo.

Pripadniki Ljudstva tekačev, zbrani okrog istoimenskega spletnega portala, bomo 2. septembra 2016 s štafetnim tekom, dolgim približno 170 kilometrov, povezali Koper in Bovec ter Posočju prinesli istrsko energijo, pomoč za uspešno izvedbo Bovec maratona.

Štafeta bo neformalno druženje prijateljev teka. Udeležba je prostovoljna, vsak tekač poskrbi za svoje potrebe, na poti upošteva prometne predpise in sam skrbi za svojo varnost. Bo pa zagotovljena tudi pomoč predstavnikov LT, na celotni trasi bosta tekače spremljala organizatorja iz LT z vozilom.

Kandidati za sodelovanje v štafeti naj se do 27. avgusta 2016 prijavijo na e-naslov:
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate. ,
lahko pa tudi pokličejo na
telefonsko številko 031/618-952 (Venčeslav).

Podrobnejši načrt bo narejen na podlagi prijav. V Kopru naj bi startali ob 4.00, v Bovec naj bi pritekli do izteka dneva. Ker je petek delovni dan, bodo še posebej dragoceni tekaški prispevki v prvih dveh tretjinah štafetnega teka.

Predvidena trasa:

Koper (4.00 Taverna)-Boljunec 15 km
Boljunec (6.00)-Bazovica 9 km
Bazovica (7.15)-Sežana 10 km
Sežana (8.30)-Dutovlje 9 km
Dutovlje (9.30)-Zagrajec 16 km
Zagrajec (11.00)-Bilje 17 km
Bilje (12.45)-Solkan 12 km
Solkan (14.00)-Kanal 20 km
Kanal (16.00)-Tolmin 19 km
Tolmin (18.15)-Kobarid 17 km
Kobarid (19.45)-Bovec (22.30) 22 km

Razdalje so približne, prav tako urnik, pot je dolga približno 170 km. Tekači prenašajo 0,2-kilogramsko štafetno palico iz aluminija, dolgo 15 cm, njen premer je 2,5 cm. Osnovna naloga je preteči vso razdaljo, na posameznih odsekih lahko sodeluje poljubno število tekačev.

 

Objavljamo nekaj fotografij o prvi štafeti (29. marca 2014).


spomin2
Štafeta je svojo pot iz Bovca začela pred zoro. Prvi nosilec je bil Toni, organizator maratona pred 37 leti.

 

spomin4

Množica bovških tekačev in njihovih južnih sosedov pri Kobaridu.

 

spomin5

Kanal, kjer je Sonja štafeto predala Počasnim, a drznim.

 

spomin6

V Solkanu je Renato štafeto predal Jani.

 

spomin7

Postanek pri Valdi v Biljah.

 

spomin8

Edvin je v Zagrajcu tekače sprejel s teranom.

 

spomin9

Rajko in Stojan sta štafeto ponesla prek Krasa.

 

spomin10

Za pot prek Italije je poskrbela ekipa iz Boljunca, Beke in Šareda.

 

spomin11

Istrani so poskrbeli, da je štafetna palica v koprsko Taverno prispela pred polnočjo.

 

spomin12

Štafetna palica iz aluminija.

 

VJ

 

 

















 

 

 

15. Vzpon na Široko

MOST NA SOČI

15 08
 2016

ŠKTD Lom je na 15. teku in kolesarjenju iz Mosta na Soči proti 600 metrov više ležeči turistični kmetiji Široko na praznični 15. avgust 2016 pritegnilo 222 tekmovalcev (107 kolesarjev in 115 tekačev, od tega 15 otrok). Padel je moški cestni kolesarski rekord, v teku pa sta zmagala Petra Tratnik v svojem prvem nastopu na 4,7 kilometra dolgi progi in Danijel Vinčec, ki je po petih drugih mestih tokrat stopil na najvišjo stopničko.

Vreme je bilo nekoliko pretoplo za naporno premagovanje 600 višincev, še zlasti zato, ker v višinah ni bilo hladneje, temveč topleje. Toda zrak je bil dovolj suh, razpoloženje na tekmovanju pa – kot običajno – sproščeno. Udeležence vzpona je kmetija, kjer je cilj, letos dočakala preurejena, posegi pa so še pripomogli k boljšemu počutju. Gneče pri čakanju na hrano tako rekoč ni bilo, kulinarična izbira pa je bila bogata, vključevala je tudi tri vrste štrukljev in brezglutenski obrok. Široko tako še naprej ostaja tekaška destinacija z najboljšo kulinarično spremljavo na Primorskem (in verjetno tudi v Sloveniji). Tekmovalci so ob tem prejeli tudi praktična darilca, kar se na tekih dogaja vse bolj poredko.

Voditelj prireditve z mikrofonom Matjaž Žbogar (svoje delo je opravil odlično) je na podelitvi priznanj spomnil na zanimivost v zvezi z zmagovalcem: Danijel Vinčec je pred letošnjim nastopom na Širokem nastopil petkrat in vsakokrat zasedel drugo mesto! Prve zmage se je najboljši istrski gorski tekač veselil diskretno, povsem v skladu s svojim značajem. Danijel teče izključno zaradi veselja do gibanja v naravi in se ne zmeni za tekmovalne priložnosti, ki bi mu jih prinesel sistematični trening; jemlje jih tako mimogrede, kot nanese.

Petra Tratnik je tokrat nastopila brez bratove družbe, želela si je spoznati ta tek, na katerem še ni bila. Razgledala se je, mimogrede zmagala, všeč pa ji je bila tudi kulinarična ponudba Širokega. Sledili sta ji veteranki Mihaela in Urša, katerimi mlajše konkurentke še niso kos, kljub temu, da pogosto na en vikend odtečeta kar dve tekmi (tokrat še tek za slovenski pokal na Krvavcu).

V skupni razvrstitvi pokala vodita Simon Strnad in Mihaela Tušar. Petra in Marko Tratnik ter Simon Alič, ki običajno zmagujejo, imajo premalo nastopov, da bi jima predstavljali nevarnejšo konkurenco.

Tudi tokrat se je teka otrok na krajši progi udeležila skupina mladih bodočih šampionov iz družin Močnik, Leban Jež, Poženel, Lenarčič, Furlan, ob dodatku peščice domačih tekmovalcev (na fotografiji nad naslovom tega zapisa je Luka Močnik iz Tolmina, ki odlično ilustrira zagnanost mladine na teh tekih).

Benedikt Ličen, ki nastopa pod oznako Bosop(oe)t, je tudi na Široko pritekel bos, vendar bosopet ni pretekel vse proge, samo zadnji del. Razkril nam je svoj recept, kako se (uspešno) pripravi na tek: dan pred tekmovanjem desetino dolžine teka preteče nekoliko hitreje, kot bo njegova predvidena hitrost. Benedikt zagotavlja, da deluje ...

Naslednji gorski tek v pokalu PGT bo tek na Otlici 28. avgusta.

 

Izidi:

Absolutno moški:

  1. Danijel Vinčec (Istrski tovar) 28:38
  2. Simon Strnad (ŠD Nanos) 30:16
  3. Anej Likar (ŠD Nanos) 30:43

Ženske:

  1. Petra Tratnik (ŠD Nanos) 33:54
  2. Mihaela Tušar (ŠD Nanos) 36:46
  3. Urša Trobec (ŠD Setnik) 39:23

Zmagovalci po kategorijah:

M 1987 in mlajši: Anej Likar
M 1986-1980: Danijel Vinčec
M 1979-1973: Boštjan Pintar (Gorenja vas)
M 1972-1966: Simon Strnad
M 1965-1959: Robert Zrimšek (TSK Logatec)
M 1958-1951: Miran Kavs (ŠD Kraški tekači)
M 1950 in starejši: Boris Žigon (DLT Filipides)
Ž 1991 in mlajše: Sindis Čufer (Silux Sport)
Ž 1990-1982: Petra Tratnik
Ž 1981-1975: Vida Drole (PD Podbrdo)
Ž 1974-1968: Špela Malovrh (Never Give Up)
Ž 1967-1960: Mihaela Tušar
Ž 1959 in starejše: Tea Bajc (Triatlon Ajdovščina)
ml. dečki: Luka Močnik (Tolmin)
st. dečki: Natan Maj Poženel (ŠKTD Lom)
ml. deklice: Gaja Leban Jež (AD Posočje)
st. deklice: Sara Furlan (ŠD Nanos)

Vsi izidi so na povezavi.


siroko-dani
Danijel Vinčec je na Širokem tekel šestkrat. Petkrat je bil drugi, tokrat pa je stopil na najvišjo stopničko.

 

siroko-luka
Zmagovalec med kolesarji s specialkami Miha Tavčar. Lani je postavil rekord z gorcem, letos s specialko.

 

siroko-bostjan
Zmagovalec med gorskimi kolesarji Boštjan Hribovšček.

 

siroko-petra
Petro Tratnik je radovednost pripeljala (prvič) na Široko. Zmaga ni bila niti za hip pod vprašajem.

 

siroko-bene
Benedikt Ličen s sinom Galom, ki je osvojil bron med starejšimi dečki.

 

siroko-mladi
Nadobudni mladi tekači. Če bodo vztrajali pri teku, se za nasledstvo sedanjih šampionov ni bati.

 

Fotogalerija 1 je na povezavi.

Fotogalerija 2 je na povezavi.

Video je na povezavi.

 

VJ, foto: Katja Furlan, VJ

 

 

















 

 

 

5. Šmarski tek

ŠMARJE PRI SEŽANI

06 08
 2016

Petega Šmarskega teka, ki ga – za razliko od drugih primorskih gorskih tekov – prirejajo v večernem času, se je 6. avgusta 2016 udeležilo rekordno število tekačev, padel pa je tudi rekord proge. Zmagala sta Marko in Petra Tratnik, žreb glavne nagrade je pršut drugo leto zapored namenil isti tekačici.

Število tekačev na šmarskem gorskem teku, katerega organizatorji (Vaška skupnost Šmarje in Astraea-Krasnadlani.si) so letos poskrbeli za izdatno promocijo, je prvič preskočilo število 100. Med 114 tekmovalci jih je bila kar četrtina Italijanov, katerim bližina lokacije teka in domačnost organizacije zelo ustrezata. Zanje so dobro poskrbeli, ponudba slaščic, ki so jih napekle vaščanke, je bila bogata in zelo okusna, v vročini so bile sveže lubenice nadvse dobrodošle. Za osvežitev so poskrbeli z mini bazenom, pokali pa so bili domiselno oblikovani v kamnu.

Aktualna primorska prvaka PGT, Marko in Petra Tratnik, sta po poletni pavzi spet v tekmovalnem pogonu - in v odlični formi. Marko je postavil rekord šmarske proge, dolge 7,7 kilometra, z 275 metri vzpona, uro je ustavil pod 29 minutami. Tudi drugi Tomaž Ferjančič in tretji Simon Strnad sta člana ekipe ŠD Nanos, tako da med šestimi tekači na stopničkah, namenjenih absolutno najboljšim, samo domačinka Maja Škrlj ni iz tega društva (članica tekaškega kolektiva iz Podnanosa je tudi Mihaela Tušar).

Maja je bila deležna bučne podpore domačih navijačev, razobesili so tudi velik napis z njenim imenom. Ni razočarala, kljub temu, da se že ves čas od Istrskega maratona, na katerem je zmagala na 21-kilometrski preizkušnji, muči s poškodbo. Petra je bila zanjo premočna, veteranko Mihaelo pa je pustila daleč za sabo. Slednja je – tako kot že velikokrat – v enem dnevu odtekla dve tekmi, na gorskem teku na Češko kočo je bila dopoldne druga, na šmarskem večernem teku pa tretja. Ob Mihaeli so si ta dvojni spored privoščili še Valentina in Damijan Čufer ter Urša Trobec.

Tekmovalo je tudi precej mladih tekačev, saj proga sodi med manj zahtevne gorske teke. Najmlajša je bila Zala Lenarčič, letnik 2008, peti absolutno je bil Postojnčan Jaka Grže, najmlajši v prvi deseterici. Najštevilnejši ekipi sta bili ŠD Nanos in Šmarje.

Naslednji gorski tek iz serije PGT bo mostarski Vzpon na Široko 15. avgusta.

 

Izidi:

Absolutno moški:

  1. Marko Tratnik (ŠD Nanos) 28:57
  2. Tomaž Ferjančič (ŠD Nanos) 30:11
  3. Simon Strnad (ŠD Nanos) 30:34

Ženske:

  1. Petra Tratnik (ŠD Nanos) 32:39
  2. Maja Škrlj (Šmarje) 33:45
  3. Mihaela Tušar (ŠD Nanos) 38:26

Zmagovalci po kategorijah:

M 1987 in mlajši: Jaka Grže (AK Postojna)
M 1986-1980: Marko Tratnik
M 1979-1973: Ervin Furlan (ŠD Nanos)
M 1972-1966: Tomaž Ferjančič
M 1965-1959: Roberto Cocetti (Trst)
M 1958-1951: Robert Petrovčič (AK Pivka)
M 1950 in starejši: Boris Žigon (DLT Filipides)
Ž 1991 in mlajše: Rebeka Petrovčič (AK Pivka)
Ž 1990-1982: Petra Tratnik
Ž 1981-1975: Kristina Mamič (Olimp)
Ž 1974-1968: Nataša Rupnik (TSK Logatec)
Ž 1967-1960: Mihaela Tušar
Ž 1959 in starejše: Patrizia Ferrazzoli (Evinrude)

Vsi izidi so na povezavi.


smarje-markoMarko Tratnik prihaja v cilj z rekordom proge.

 

smarje-maja
Maja Škrlj, zmagovalka polmaratona na Banka Koper 3. Istrskem maratonu, je bila tokrat druga.

 

smarje-berto-valter
Walter Fortarel iz Boljunca (levo) je progo pretekel skupaj s starosto primorskih gorskih tekov Albertom Lazarjem.

 

smarje-moski
Trije najhitrejši v Šmarjah.

 

smarje-punce
Šopek treh najhitrejših deklet.

 

smarje-slascice
Šmarske žene so napekle veliko odličnega peciva.

 

smarje-italija
Razposajeni italijanski tekačici.

 

smarje-marta
Marta Šorli je bila drugo leto zapored izžrebana kot prejemnica pršuta. Glavni nagradi teka se je odpovedala, po ponovljenem žrebu je pršut odšel v roke Tineta Valiča.

 

smarje-berto
Albert Lazar z majico napoveduje, da se bliža tretji X-tek skozi Dimnice (16. oktobra 2016).

 


Fotogalerija 1 je na povezavi.

Fotogalerija 2 je na povezavi.

Video je na povezavi.

 

VJ, foto: Katja Furlan in VJ

 

 

















 

 

 

SP za veterane

LJUBLJANA

28 07
 2016

ATLETSKA ZVEZA SLOVENIJE

ZDRUŽENJE ZA GORSKE TEKE

Letališka c. 33a, 1000 Ljubljana, SLOVENIJA

Tel: (01) 520 69 10 Fax: (01) 520 69 15

e-mail: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate. - Spletna stran: www.gorski-teki.info

 

Svetovno prvenstvo v gorskih tekih za veterane - veteranke

SUSA, Italija - 27. in 28. avgust 2016

Svetovno prvenstvo v gorskih tekih za veterane-veteranke, WMMRC 2016, je letos organizirano v kraju SUSA v Italiji. Prizorišče je oddaljeno od Ljubljane 670 km, ca. 7 ur vožnje.

Tekmovanje bo izvedeno v dveh dneh in sicer:

Za vse ženske kategorije in moške nad 55 let v soboto, 27. avgusta s pričetkom ob 10.00; dolžina proge 6,5 km z višinsko razliko 772 m.

Za ostale moške kategorije v nedeljo, 28. avgusta s pričetkom ob 9.00; dolžina proge11 km z višinsko razliko 1442 m

Glede na podatke gre za srednje zahtevno progo za ženske in starejše moške kategorije ter nekoliko zahtevnejšo za mlajše moške kategorije.

Tekmovanje je POSAMIČNO in EKIPNO – za ekipo štejejo trije najbolje uvrščeni tekmovalci-tekmovalke ene države v posamezni kategoriji.

Pravico nastopa imajo tako ženske kot moški stari 35 let in starejši /velja datum rojstva.

Informacije in prijave: preko spletne strani: http://www.stellinarace.it/en/

Zadnji rok za prijave je 16. avgust.

Štartnina znaša 50 EUR, če bi se prijavili skupinsko, najmanj 30 tekmovalcev, je štartnina 40 EUR.

S strani odbora za gorske teke vam nudimo organizacijo skupne udeležbe: prijava, organizacija prevoza (kombi ali avtobus glede na število udeležencev) ter prenočitve. Glede na oddaljenost in sistem tekmovanja bi bilo verjetno potrebno prenočiti dvakrat.

Prosim vse zainteresirane, da mi na mail naslov: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate. sporočite, če ste zainteresirani za nastop in sicer najkasneje do sobote, 6. 8. 2016.

Za vsa dodatna vprašanja sem dosegljiv na navedeni mail ali mobitel: 041747536.

Prosil bi še, da vabilo – informacijo posredujete tistim, za katere menite, da bi bili zainteresirani za udeležbo.

 

V imenu AZS, Združenja za gorske teke

Brane Čenčič

član odbora

 

 

 

















 

 

 

10. Gorski tek na Bevkov vrh

JAZNE

24 07
 2016

Društvo za poživitev podeželja Jazne je 24. julija 2016 izpeljalo svoj jubilejni deseti gorski tek. V vročini, ki ni prizanašala niti na višini tisoč metrov, je tekmovalo 74 gorskih tekačev vseh starosti, na članski progi pa sta bila najhitrejša Tomaž Ferjančič in Marta Švigelj, ki je vpisala svojo prvo absolutno zmago v pokalu PGT.

Le nekaj manj kot lani je bilo tekačev na prireditvi, ki jo na Jaznah nad Idrijo združujejo s svojim sejmom. Ob dejstvu, da je na Gorenjskem istočasno potekal mednarodni tek na Grintovec, 66 odraslih in osem otrok sploh ni nizka udeležba. Domačini so se potrudili z organizacijo, vaške žene so napekle peciva in skuhale kavo, ponudili so domače sadje, eden od vaščanov pa je tudi (s precejšnjim uspehom) prodajal domače pridelke tekačem in njihovim spremljevalcem, med katerimi je bila tudi skupina Italijanov. Češenj z višine 900 metrov, s katerimi znajo na Jaznah postreči ob tem poznem času, tokrat ni bilo, saj je v tamkajšnjih legah še nedavno tega ostajal sneg.

Na cilju so med letom odstranili ruševino, ki je kazila videz, posekali kakšno drevo in prostor odprli. Marsikateri obiskovalec Jazen je priložnost izkoristil za uživanje na razgledni točki na Bevkovem vrhu. Pokali za najboljše so bili tudi tokrat izvirni, domači spominki v obliki koša, s katerim so včasih prenašala vse mogoče, ne samo seno. Kritik na račun organizatorjev ni bilo slišati, tekači so bili zadovoljni, omeniti pa moramo, da so prvi trije tekači za hip zašli, kar pa ni vplivalo na uvrstitve. Vodja teka Janez Pisk se je z njimi pogovoril in izkušnja bo prišla prav prihodnje leto.
Prvi trije so bili člani ŠD Nanos, med veteranoma Tomažem Ferjančičem, ki mu takšne tekaške proge gorskih tekov ustrezajo, in univerzalcem Borutom Malavašičem je pristal mlajši Anej Likar. Na četrto mesto se je uvrstil Francoz Paul Ogier – ta je ob italijanskih tekačih teku dodal mednarodni značaj. Paul je začel silovito in kasnejši zmagovalec se je že začel spraševati, ali ima smisel, da mu sledi, vendar je v klanec kmalu zahodil, kar je značilnost tekačev trejlov, med katere sodi. Na Primorskem je gost Jureta Šuligoja s Ponikev, skupaj se pripravljata za naslednje tekaške prireditve. Kljub temu, da Paul in Jure (ni startal) nista počakala na podelitev priznanj, sta poživila tekmo.

V ženski konkurenci je prvič slavila Marta Švigelj. Marta je »chef«, vodja kuhinje, česar ji po vitki postavi ne bi pripisali (in Marta ni edina, še ena vitka tekačica, Tina Mavrič, je zaposlena kot vodja kuhinje). Pri 46 letih je Marta tudi že nona. Letošnja sezona ji je že prinesla precej veselja. »Pretekla sem GM4O, prekolesarila Vršič, zdaj pa še prvič zmagala na enem od primorskih tekov. Kaj naj rečem, srečna sem,« je Notranjka prekipevala od dobre volje na cilju. Sledili sta ji Špela Malovrh in Kristina Mamič, ki letos pridno nabirata uvrstitve na stopničke.

Naslednji tek iz serije PGT bo 6. avgusta 2016 Šmarski tek.

 

Izidi:

Absolutno moški:

  1. Tomaž Ferjančič (ŠD Nanos) 29:30
  2. Anej Likar (ŠD Nanos) 29:41
  3. Borut Malavašič (ŠD Nanos) 30:44

Ženske:

  1. Marta Švigelj (PGT) 38:42
  2. Špela Malovrh (Never Give Up) 39:13
  3. Kristina Mamič (Olimp) 41:31

Zmagovalci po kategorijah:

M 1987 in mlajši: Anej Likar
M 1986-1980: Sašo Pagon
M 1979-1973: Borut Mlakar (ŠD Šentviška gora)
M 1972-1966: Tomaž Ferjančič
M 1965-1959: Simon Drole (PD Podbrdo)
M 1958-1951: Andrej Jesenko
M 1950 in starejši: Boris Žigon (DLT Filipides)
Ž 1991 in mlajše: -
Ž 1990-1982: Tina Šorli (PD Podbrdo)
Ž 1981-1975: Kristina Mamič
Ž 1974-1968: Marta Švigelj
Ž 1967-1960: Valentina Čufer (TF ZZ Topka)
Ž 1959 in starejše: Marija Moser (Škofja Loka)
ml. dečki: Luka Močnik (Tolmin)
st. dečki: Žan Drole (PD Podbrdo)
ml. deklice: Neja Pisk (Jazne)
st. deklice: Sara Furlan (ŠD Nanos)

Vsi izidi so na povezavi.

 

jazne-marta1
Nova zmagovalka PGT Marta Švigelj.

 

jazne-tomaz
Tomažu Ferjančiču je bilo vroče, a je vseeno zmagal.

 

jazne-otroci
Start mlajših otrok.

 

jazne-francoz
Francoz Paul Ogier prihaja v cilj, ob progi ga spremlja Jure Šuligoj.

Fotogalerija je na povezavi.

Video je na povezavi.

 

VJ, foto: Katja Furlan, VJ

 

 

















 

 

 

18. Gorski tek na Grintovec

KAMNIŠKA BISTRICA

24 07
 2016

KGT Papež je 24. julija 2016 na pobočjih Grintovca organiziral 18. izvedbo svojega kraljevskega gorskega teka z dvokilometrsko višinsko razliko. Tudi tokrat je bil to tek za svetovni pokal WMRA in za slovenski pokal, ob tem pa za otroke tudi za državno prvenstvo navkreber (na krajših progah). Najhitrejša sta bila Eritrejec Petro Mamu Shaku in Italijanka Antonella Confortola, ki sta osvojila tudi glavni denarni nagradi, po 750 evrov. Najboljša Slovenca, Lucija Krkoč in Rok Bratina, sta z drugim in tretjim mestom zaslužila 500 oziroma 250 evrov.

Po spopadu na GM4O sta se italijanska šampionka Antonella Confortola in slovenska zvezdnica Lucija Krkoč ponovno srečali na pobočjih Grintovca, tokrat sta se borili za točke na drugi tekmi svetovnega gorskotekaškega pokala. Tudi tokrat med njima ni bilo nobene druge konkurentke, in tudi zdaj je bila Italijanka pred Slovenko. A to še zdaleč ni razlog za žalovanje, nasprotno, za Lucijo je potrditev dobre forme in še en znak, da se obdobje poškodb poslavlja. Premagovanje večkratne svetovne prvakinje pač ni opravek, ki bi komurkoli uspeval kar tako mimogrede. Antonella je že na začetku ubrala svoj, zelo visok ritem in na cilju je imela prednost treh minut in 16 sekund pred Lucijo, ta pa štiri minute in pol pred lansko zmagovalko Karmen Klančnik. Za LT je Lucija povedala: »Bilo je težko, a na koncu sem se počutila dobro. Vročina mi je preprečila boljši rezultat, vseeno pa sem z uvrstitvijo zadovoljna, vem, da je Antonella razred zase na tako strmi progi. Rada bi pohvalila organizatorje tekme. Nam tekmovalcem so zagotovili vse, kar smo potrebovali, in še več.« Za Lucijo sledi obdobje regeneracije, potem pa sta na vrsti dva teka v Italiji. Teka na Krvavec, ki bo tudi kvalifikacijska tekma za sestavo reprezentance za SP v gorskem teku, se ne namerava udeležiti.

Zmagovalec letošnjega prvega teka za svetovni pokal, Eritrejec Petro Mamu Shaku, je zmagal tudi na Grintovcu. Tako kot lani je bil tudi letos drugi Kenijec Francis Muigae Wangari, tretji pa je bil Rok Bratina, lani četrti. Lanski zmagovalec Nejc Kuhar je slabo prenašal vročino in končal na petem mestu, med njim in Rokom pa je bil še en Kenijec, Kosgei Isaac Toroitich, zmagovalec predlanske tekme. Rok je za zmagovalcem zaostal samo poldrugo minuto. Za LT je povedal: »Za mano je super tekma. Verjel sem vase od samega starta in uspelo mi je priti na stopničke. Presrečen sem.« Uspeh je prišel po poškodbi, ki je mladega Primorca za kar nekaj časa zavrla v pripravah na sezono, in je še toliko bolj dragocen. »Šport je pošten, v športu se ti vse povrne,« je prepričan Rok, katerega delavnost in vztrajnost poznajo le maloštevilni.

Na šestem mestu je končal Luka Kovačič, sedmi je bil edini veteran v prvi deseterici Simon Alič, osmi Gašper Bregar, deveti Luka Mihelič, deseti pa Simon Novak. Seznam prvih desetih, kljub nekaj slabši mednarodni udeležbi, kaže, da v Sloveniji zori mladi rod tekačev za najtežje gorskotekaške preizkušnje.

Najhitrejša starejša veteranka Mihaela Tušar se je v ženski konkurenci s časom 1:58:45 uspela uvrstiti na sedmo mesto absolutno.

Prihodnje leto teka na Grintovec ne bodo pripravili, ker bo KGT Papež organizator tekme za evropsko prvenstvo na Veliki planini.

 

Izidi:

Člani:

  1. Petro Mamu Shaku (Eritreja) 1:22:30
  2. Francis Muigai Wangari (Kenija9 1:23:19
  3. Rok Bratina (TD Bovec) 1:23:56

Članice:

  1. Lucija Krkoč (ŠD Nanos) 1:42:27
  2. Karmen Klančnik (ŠD Naklo, La sportiva) 1:46:52
  3. Jasmina Jelovšek (Pulz Šport) 1:52:57

Hitrejša od vseh članic je bila Antonella Confortola (Italija) s časom 1:39:11, uvrščena med mlajše veteranke; ostale so za njo krepko zaostale.
Vsi izidi so na povezavi.

grintovec-antonella
Antonella Confortola.

 

grintovec-lucija

Lucija Krkoč.

 

grintovec-mamu

Petro Mamu Shaku.

 

grintovec-rok

Rok Bratina.

 

grintovec-fantje

Najhitrejši moški.

 

grintovec-punce

Najhitrejše ženske.



Fotogalerija je na povezavi.

 

VJ

 

 

















 

 

 

Lucija Krkoč: Medalje gorskih tekačev v Sloveniji nimajo prave cene

BATUJE

20 07
 2016

Lucija Krkoč, 28-letna tekaška šampionka iz Batuj na Ajdovskem, članica ŠD Nanos iz Podnanosa, je z dvema medaljama na nedavnem svetovnem prvenstvu v Podbrdu dosegla enega od vrhuncev kariere. Pa se zaradi medalj zanjo ni prav nič spremenilo, vse je tako, kot je bilo prej. So te medalje Sloveniji odveč, v pogovoru za Ljudstvo tekačev ugiba Lucija.

Narediva inventuro tvojih velikih medalj. Začelo se je z mladinskimi svetovnimi prvenstvi v gorskem teku pred 13 leti.

»Prva je bila ekipna zlata medalja na Aljaski leta 2003, takrat je bila Mateja Kosovelj posamično tretja, jaz pa četrta. Do leta 2007 se je nabralo šest medalj, med njimi je ena evropska, zlata iz leta 2007. Leta 2011 je sledil bron na članskem EP v Turčiji, na letošnjem SP v Podbrdu pa sem osvojila posamični bron in ekipno srebro. Leta 2011 sem zmagala še v svetovni seriji Grand Prix, sedaj je to svetovni pokal WMRA. To leto je bilo izredno uspešno, dosegla sem serijo odličnih rezultatov, a izteklo se je s poškodbo, poškodbe pa so se nato druga za drugo vrstile do lani, praktično pet let.«

Katera medalja ti je najbolj pri srcu?

»Najdragocenejši sta zadnji dve, letošnji, ker je bil to maraton, tekma za SP, za povrh še na domačih tleh.«

Ali uspeh na SP pomeni tudi, da je serija poškodb končana?

»Posledica poškodbe še vedno čutim. Lahko pa rečem, da zdaj drugače razmišljam, da se znam ustaviti, poslušati telo. Ne vidim samo plana treningov, če en dan počivam, je tudi v redu. Doslej tega nisem znala.«

Spomini na Podbrdo so še živi, analiza nastopa je opravljena. Kakšne so ugotovitve?

»Da sem nastop dobro izpeljala, glede na to, da nisem imela zimske baze, da je bil to dolg tek in da sem začela tekmovati šele z majem. Zadovoljna sem. Malo me je zmanjkalo samo v hrib po Hudajužni, nisem pričakovala takšne krize.«

Kaj se je spremenilo po osvojitvi teh medalj, prve ženske posamične na SP za Slovenijo? Kako so te sprejeli doma?

»V družini in domačini v Batujah so me res lepo sprejeli, skupaj smo se poveselili tega uspeha.«

Pa Slovenija? Kako te je nagradila?

»Predsednik Atletske zveze Slovenije mi je poslal pisno čestitko. Saj je tudi to v redu, vem, da gorski tek ni olimpijska disciplina, vseeno pa mi ni všeč, da nas ne jemljejo podobno resno kot atlete na stezi. Bronasti na EP Robert Renner je že nekaj dni po vrnitvi domov prejel 5000 evrov nagrade AZS, njegov trener pa 2500 evrov.«

Torej je vseeno, ali gorski tekač zmaguje na SP ali na kakšnem lokalnem tekmovanju.

»Ni razlike.«

Kako pa so ti država, združenje za gorski tek in AZS pomagali pri osvajanju medalj v Podbrdu?

»Združenje mi je dvakrat omogočilo vikend priprave v Sorici, da sem si lahko ogledala progo.«

Nič drugega?

»Ne.«

Kakšen je tvoj socialni položaj? Študij na Fakulteti za šport gre h koncu. Dobivaš kakšno športno štipendijo ali kakšno drugo obliko podpore, ki bi ti ob študiju omogočala trening in priprave na tekmovanja v državni reprezentanci?

»Kot sem že omenila, mi občasno omogočijo kakšne krajše priprave na velike tekme, sicer pa mi za preživetje prav pride kakšna osvojena (denarna) nagrada. Z združenjem za gorske teke sem podpisala pogodbo, po kateri naj bi mi letno pripadlo tisoč evrov. Toda ta znesek se zmanjšuje ob neudeležbi na nekaterih tekmah. Nisem – denimo – šla na EP niti na DP, zato bodo odbitki. Šla pa nisem zato, ker je bilo EP dva tedna po SP v gorskem maratonu, DP pa je padlo sredi priprav na SP. Na SP sem se osredotočila in mu podredila druge nastope, na EP pa ne hodim samo zaradi udeležbe, temveč zato, da tam nekaj naredim. Nastopiti na EP dva tedna po gorskem maratonu bi bilo neresno.«

Kako te okoliščine vplivajo na tvojo motivacijo?

»Doslej se nisem veliko sekirala, mislila sem si: saj bo nekako že šlo. Zdaj pa sem v letih, ko si moram začeti urejati življenje. Tretje mesto na SP mi motivacije ni dvignilo; nasprotno, padla je, saj vidim, da se, četudi nekaj dosežeš, nič ne spremeni. A moram poudariti, da mi ni žal za nobeno od preteklih let, za to, kar sem počela in dosegla. Vse bi še enkrat ponovila.«

Kateri so tvoji naslednji veliki tekmovalni cilji v gorskih tekih in klasičnem maratonu? Česa si po lastni oceni še sposobna? Pri 28 letih bi moralo biti pred tabo še kar nekaj zelo uspešnih let.

»Če bi obstajala motivacija, če bi bilo vse urejeno, bi se dalo še marsikaj doseči. Prepričana sem, da imam še veliko rezerve. Letošnji rezultat sem dosegla iz poškodbe, brez posebnega trenažnega procesa, s tem, da sem imela za sabo več zaporednih tekem ...«

Nameravaš nadaljevati? Kakšne so tvoje tekmovalne ambicije?

»Zdaj bom šla na Grintovec, potem pa bom videla. Dva tedna kasneje bom šla na trejl v Italijo. Nameravam še v Collino, na tekmo gorskih štafet (21. avgusta).«

Med tvojimi željami je tudi nastop na berlinskem maratonu.

»Trenutno ne mislim nanj.«

Kako pa potekajo treningi pri Romanu Kajžarju?

»Te treninge sem za nekaj časa prekinila. Če bom šla nazaj na cesto, pa se bomo verjetno spet zmenili.«

Treniraš torej samo za gorske teke?

»Ne treniram za nek cilj, ki bi ga imela v glavi. Tekme v maju in juniju, brez zimske baze, so me utrudile. Če bi pretiravala, bi tvegala poškodbo.«

Kaj bi se po tvojem mnenju moralo spremeniti v odnosu države oziroma AZS do gorskega teka in njegovih izstopajočih tekmovalcev? Od trojice zlatih prinašalcev (še Mitja in Mateja Kosovelj, op. a.) ima samo Mitja razmeroma urejen socialni položaj, saj je zaposlen na notranjem ministrstvu. Gorskotekaške medalje, ki jih prinašate, v Sloveniji nimajo prave cene, so odveč?

»Ne, nimajo je. Na strani AZS je neka časovnica z medaljami, in že po njihovi velikosti se vidi, kam spadamo. Naše so manjše od drugih ... Ni sistematičnega dela in ni videti perspektivnih mladih tekačev. Vse se opira na nas štiri (še Lea Einfalt, op. a.). Dokler bomo mi furali, bo še kakšna medalja, potem pa ne vem ... Saj smo videli, kako je bilo na letošnjem EP. Za nami ne vidim nobenega perspektivnega gorskega tekača – vsaj kolikor uspem spremljati mlajše. Tudi iz vodstva nam nekako sporočajo, da so zadovoljni s povprečnostjo in da ne potrebujejo vrhunskih rezultatov. Tako čutim jaz.«

Ta konec tedna greš na Grintovec, kjer so razpisane denarne nagrade od 50 do 750 evrov. To bi utegnila biti dobrodošla injekcija za tvoj osebni proračun. Najprej je treba preživeti ...

»Ampak vložiš pa dvakrat, trikrat več. Ko pridejo poškodbe, ko plačuješ poti na treninge in druge stroške. Nekaj tako sicer dobiš povrnjeno, a v primerjavi z vlaganji v trening in vzdrževanje vrhunske forme ne prideš skozi.«

Razmišljaš o pogostejših nastopih na finančno dobro podprtih gorskih tekih v tujini, kjer medalje pospremijo z denarnimi nagradami?

»Začenjam razmišljati, glede na situacijo bom verjetno res ravnala tako. Šla bom na trejl v Italijo, kamor so me povabili in kjer so napovedane denarne nagrade. Svojo formo bom izkoristila za takšne nastope, seveda. Ne bom pa šla na Krvavec na izbirno tekmo za sestavo reprezentance za SP in potem na SP, ker od tega ne bi imela ničesar.«

Kakšna bo torej tvoja tekmovalna prihodnost?

»Bom videla sproti. Dolgoročnih načrtov ne delam. Ob nizki motivaciji je za to malce kriva sedanja utrujenost. Trejle in gorske teke že še lahko tečem, a še čutim, da bi se poškodbe lahko obnovile, zato se vsega lotevam z rezervo. Skozi skušam priti brez poškodb. Veliko mi pomeni, da lahko treniram vsak dan, nekajkrat na teden tudi po dvakrat dnevno. Čas je bil za spremembo, spremembe so nujne, kajti življenje gre naprej.«

 

confortola2
Lucija Krkoč Antonelli Confortola na cilju v Podbrdu čestita za drugo mesto. Verjetno se bosta tekmici spet pomerili v nedeljo na Grintovcu, na tekmi za svetovni pokal.

 

zenske podbrdo
Srebrne Slovenke na domačem SP v gorskem maratonu, za Slovence najuspešnejši gorskotekaški tekmi vseh časov. Se bodo časi osvajanja medalj iztekli z odhodom treh proslavljenih Primorcev ali jih bodo nadomestile mlade sile?

 

VENČESLAV JAPELJ

 

 

















 

 

 

9. Tek po Šentviški planoti

PONIKVE

03 07
 2016

Devetega Teka po Šentviški planoti, ki je z dežjem in mrazom za tekače začasno prekinil poletno vročino, se je udeležilo 52 odraslih tekačev in devet otrok. Na 8,8-kilometrski progi z nekaj manj kot 400 metri vzponov sta bila najhitrejša Simon Strnad in Mihaela Tušar. Oba tudi vodita v skupnem točkovanju pokala Primorski gorski teki.

Udeležba na teku je bila zaradi slabe vremenske napovedi in počitniškega časa slabša kot običajno, je pa bila ohladitev na Ponikvah (mimogrede: nad vasjo stoji cerkev, zgrajena po načrtih Jožeta Plečnika), na višini skoraj 700 metrov, dobrodošla v vročil poletnih dneh. Lovska koča (v njej domujejo tudi radioamaterji) je bila kljub temu premajhna za vse tekače, da bi ubežali dežju. Ko si na progi, ni težav, toda pred tem in po prihodu na cilj je suh kotiček zlata vreden.

Lanski drugi Simon Strnad je letos srebro zamenjal za zlato, srebro pa prepustil domačinu Borutu Mlakarju. Zmagovalec je na cilju imel še precejšnjo zalogo energije, povedal je, da mu je takšen tek pisan na kožo. »Vsak teden sem trikrat na Črvovem vrhu,« je Borut izjavil za Ljudstvo tekačev, a tudi priznal, da boj za drugo mesto ni bil niti približno lahek, zlasti Boštjan Pintar mu je dihal za ovratnik.

Mihaele Tušar lani ni bilo na Ponikve, zmagala je Marta Šorli, letos pa je prišla – in poskrbela, da je Nataša Rupnik ostala na drugem mestu, tako kot lani. Vseeno pa se je Nataša veselila srebra, to je zanjo lep dosežek. Mihaela je pač hitrejša, četudi je del proge Nataša tekla pred njo. Špela Malovrh je posegla po tretjem mestu, zabeležila je svojo najboljšo letošnjo uvrstitev v pokalu PGT.

Med mladimi tekači so zmage beležili zvesti udeleženci tega teka Sara Furlan, Natan Maj Poženel in Gaja Leban – Jež, med zmagovalci se jim je pridružil Gajin mlajši bratec Svit.

Gledalci so s posebnimi simpatijami spremljali nastop domačega tekaškega staroste Milana Kogoja, zmagovalca med super veterani.

SSK Ponikve imajo z organizacijo že precej izkušenj, vseeno pa tekači niso bili brez pripomb. Pogrešali so kilometrske oznake ob progi, moteča pa sta bila tudi površno pisanje ter izgovarjava imen in priimkov tekačev (če bi na strani organizatorjev tem podatkom pozornost posvečal kateri od stalnih udeležencev, poznavalcev PGT, bi bilo precej manj zadreg). A so se Ponikovci trudili in uspelo jim je pripraviti prijetno razpoloženje ...

Naslednji gorski tek bo na vrsti 24. julija na Jaznah. Morda bodo takrat na višini 1000 metrov še trgali češnje ...

 

Izidi:

Absolutno moški:

  1. Simon Strnad (ŠD Nanos) 38:31
  2. Borut Mlakar (ŠD Šentviška gora) 39:37
  3. Boštjan Pintar (Gorenja vas) 39:49

Absolutno ženske:

  1. Mihaela Tušar (ŠD Nanos) 46:06
  2. Nataša Rupnik (TSK Logatec) 46:32
  3. Špela Malovrh (Never Give Up) 46:39

Zmagovalci po kategorijah:

M 1987 in mlajši: Denis Plahuta (DLT Filipides)
M 1986-1980: Jaka Obid (ŠD Fontana)
M 1979-1973: Borut Mlakar
M 1972-1966: Simon Strnad
M 1965-1959: Simon Drole (PD Podbrdo)
M 1958-1951: Stanko Čufer (PGT)
M 1950 in starejši: Milan Kogoj (ŠD Šentviška gora)
Ž 1991 in mlajše: -
Ž 1990-1982: Tina Šorli (PD Podbrdo)
Ž 1981-1975: -
Ž 1974-1968: Nataša Rupnik
Ž 1967-1960: Mihaela Tušar
Ž 1959 in starejše: Tea Bajc (Triatlon klub Ajdovščina)
ml. dečki: Svit Leban Jež (AD Posočje)
st. dečki: Natan Maj Poženel (ŠKTD Lom)
ml. deklice: Gaja Leban Jež (AD Posočje)
st. deklice: Sara Furlan (ŠD Nanos)

Vsi izidi so na povezavi.

 


poni-start
Pred startom v dežju.

 

poni-moski
Najhitrejši trije moški: Borut, Simon in Boštjan (z leve).

 

poni-zenske
Najhitrejše ženske: Nataša, Mihaela, Špela (z leve).

 

poni-milan
Milan Kogoj je na domači tekmi premagal tako Milana Doganoca kot Jožeta Vrhunca.

 

poni-obela
Za konec je na Šentviški planoti zazvenela še italijanska partizanska pesem Bella, ciao!

 

Fotogalerija 1 je na povezavi.

Fotogalerija 2 je na povezavi.

Video je na povezavi.

VJ


 

 

 

















 

 

 

Kobariški tek 2016

KOBARID

25 06
 2016

 Zmagovalca v Kobaridu sta bila na 10-kilometrski progi Jernej Šemrov iz Hotedršice in Kristina Bele iz Pivke, oba tretja na prejšnjem teku tega primorskega pokala. Sodelovalo je 191 tekačev, od tega 119 šolarjev. V mladinskih kategorijah so bili najuspešnejši tekači AD Posočje s petimi zmagami, domači TK Kobarid jih je zbral tri.

Kobariški tek za mladinske in članske točke PPT je bil najprej napovedan za 11. junij, zaradi slabe vremenske napovedi pa so ga prestavili za dva tedna. Skupaj s kobariškim sejmom so ga člani TK Kobarid pripravili 25. junija, na dan, ko je bila vremenska napoved tudi dokaj neugodna, a se je vendarle izteklo brez večjega naliva med samim tekom. Vlažnost je bila visoka in je oteževala dihanje, tekači pa so progo ocenjevali kot zahtevno.

Zmagovalec Jernej je povedal, da je v drugi polovici teka kar malo trpel, a si je lahko privoščil znižanje tempa in na cilju skoraj dve minuti in pol čakanja na prvega zasledovalca. Na drugo in četrto mesto sta se uvrstila dva iz gorenjske tekaške skupine, Janez Ferlic in Boštjan Potočnik – slednji se kot maratonec niti ni preveč spotil, kljub vlagi v zraku. Tudi Janez je za LT povedal, da je bil tek naporen zaradi konfiguracije, vročino pa je vzel v zakup: »Vročina je letnemu času primerna.« Tretji je bil Tobi Gaberšček iz Bovca, letnik 2002, ki skupaj s svojim trenerjem Vasjo Vitezom pripravlja »napad« na državno reprezentanco, in sicer za nastop na 3000-metrski progi. Za uspeh bi moral krepko popraviti svoj osebni rekord, kar pa s trdim delom ni nemogoče.

Kristino, že tudi skupno zmagovalko PPT, smo vprašali, koliko je že njenih posamičnih zmag v tem pokalu, pa ni vedela odgovora. Ji je pa proga letos bolj všeč kot lani, saj so organizatorji izpustili klanec. Druga Polona Vetrih je potrdila, da je vlaga v zraku otežila tek, dihala je »na škrge«. Tess Brady, Angležinja, ki z možem Nickom živi v Koritnici pri Bovcu in zadnje čase pride na katerega od primorskih tekov, se je stopničk zelo razveselila. »To je bila krasna tekma, zanjo pa sem izvedela po naključju, od prijateljice Danjele Ivančič.

Organizatorji so razdelili praktične nagrade, za okrepčilo so ponudili domačo specialiteto, divjačinski golaž s krompirjevo polento. Sožitje s sejmom je omogočilo, da so tek izpeljali v samem središču Kobarida in da je ta dobil več pozornosti, kot je to običajno. Nekaj več pozornosti pa bi veljalo posvetiti redu na progi in cilju, da se tekači ne bi preveč izgubljali med drugimi obiskovalci Kobarida.

V pokalu zdaj sledi poletna pavza, naslednji tek bo v Sežani 27. avgusta, Tek na Tabor za članske točke, ki ga bo pripravilo ŠD Kraški tekači.

 

Izidi:

Absolutno, moški:

  1. Jernej Šemrov (ŠD Hotedršica) 35:34
  2. Janez Ferlic (Poljski tekači) 37:57
  3. Tobi Gaberšček (TD Bovec) 38:07

Ženske:

  1. Kristina Bele 44:04
  2. Polona Vetrih 51:04
  3. Tess Brady 51:34

Zmagovalci kategorij:

Ž +55: -
Ž 45-54: Tea Obrč
Ž 35-44: Kristina Bele
Ž 25-34: Polona Vetrih
Ž -24: Rebeka Petrovčič (AK Pivka)
M +70: Albert Lazar (DLT Filipides)
M 65-69: Boris Žigon (DLT Filipides)
M 60-64: Cveto Tavčar (ŠD Nanos)
M 55-59: Robert Petrovčič (AK Pivka)
M 50-54: Vasja Vitez (ŠD Bovec)
M 45-49: Andrej Kutin (ŠD Boka TKK)
M 40-44: Boštjan Potočnik (Birocaffe)
M 35-39: Janez Ferlic
M 30-34: Blaž Makuc
M 25-29: Alen Rejc (ŠD Elektro)
M -24: Jernej Šemrov

Zmagovalci mladinskih kategorij:

Deklice 2009 in mlajše: Adriana Leban (AD Posočje)
Deklice 2008: Gaja Sovdat (AD Posočje)
Deklice 2007: Evita Ivančič (TK Kobarid)
Deklice 2006: Ajda Sovdat (AD Posočje)
Deklice 2005: Neža Lenarčič (AK Pivka)
Deklice 2004: Žana Sovdat (AD Posočje)
Deklice 2003: Lara Likar (ŠD Nanos)
Deklice 2002: Larisa Keglevič (AK Pivka)
Deklice 2001: -
Dečki 2009 in mlajši: Jan Dolmovič (OŠ Blanca)
Dečki 2008: Mathias Mlekuž (TD Bovec)
Dečki 2007: Martin Leban (AD Posočje)
Dečki 2006: Aljoša Kranjc (SSK Ponikve)
Dečki 2005: Jan Žgur (ŠD Nanos)
Dečki 2004: Leon Korošec (TK Kobarid)
Dečki 2003: Svit Kramar Roš (TK Kobarid)
Dečki 2002: Tobi Gaberšček (TD Bovec)
Dečki 2001: -

Vsi izidi so na povezavi.


kob-kristina
Kristina Bele finišira.

 

kob-jernej
Jernej Šemrov je na svoj seznam zmag v PPT vpisal tudi Kobariški tek.

 

kob-tess polona
Druga in tretja absolutno, Polona (desno) in Tess, sta bila najhitrejši tudi v svoji kategoriji.

 

kob-tobi
Tobi Gaberšček je bil med tistimi mladimi tekači, ki so nastopili dvakrat, med njimi je bil najuspešnejši.

 

kob-berto
Albert Lazar je bil najstarejši tekač v Kobaridu.

 

kob-gorenjca
Gorenjca Boštjan Potočnik (levo) in Janez Ferlic.

 

Fotogalerija je na povezavi.

Video je na povezavi.

 

VJ

 

 

















 

 

 

Drugi graparski tekaški festival: tri slovenske medalje na svetovnem prvenstvu

PODBRDO

18 06
 2016

Podbrdo je pet let po prvem svetovnem prvenstvu v gorskem maratonu ponovno gostilo najboljše gorske maratonce na svetu. Najuspešnejša je bila Italija s tremi zmagami od štirih, Slovenija je osvojila tri medalje, največ doslej. Ženska ekipa je bila srebrna, Mitja Kosovelj in Lucija Krkoč sta bila bronasta. Zmagovalca 106-kilometrske preizkušnje Ultra Pušeljc Trail sta bila Toni Vencelj in Alenka Pavc. Teklo je 600 tekačev iz 32 držav z vseh kontinentov, prav toliko je bilo prostovoljcev, festival je skupno pritegnil blizu 5000 ljudi in še utrdil vas Podbrdo na svetovnem športnem zemljevidu.

Organizatorjem in udeležencem drugega gorskotekaškega festivala v Podbrdu (in okolici), imenovanega Podbrdo Trail Running Festival, je bilo vreme naklonjeno. Na glavni dan tekmovanj dežja ni bilo, blata sicer ni manjkalo, a to je stalnica teh dolgih tekov v naravi. Podobno kot v nekaterih drugih evropskih državah so Graparji lani svoj gorski maraton dopolnili z ultra maratonom in še nekaterimi krajšimi teki ter prireditev poimenovali festival. Že prvo leto je bil med tekači in tudi sicer v javnosti dobro sprejet, druga izvedba pa je bila še bolj tekoča in se je tekačem usedla v dušo.

Jagoda vrh torte tekaškega sporeda je bilo svetovno prvenstvo v gorskem maratonu. Na 10. GM4O ni bilo Italijanov, ti so začeli to svetovno prvenstvo resno jemati šele leta 2013, in od takrat ta gorskotekaška velesila tudi v tej disciplini pobira številne medalje. V Podbrdu, kjer so številni pričakovali še tretjo zlato medaljo Mitje Kosovelja, so naši zahodni sosedje navdušeno prepevali trikrat, enkrat pa je donela britanska God Save the Queen (Bog obvaruj kraljico).

Mitja je na videz stoično prenašal pritisk pričakovanj in na progi dal vse od sebe. Bil je najboljši od Slovencev, na polovici proge je celo vodil, pa potem doživel lažji zvin noge, ob prevzemanju slovenske zastave nekaj deset metrov pred ciljem se je spotaknil, a se tudi hitro pobral in se nekaj sekund kasneje bronaste medalje veselil, kot da je zlata. Klobuk dol pred Goričanom, ki ima zdaj v gorskem maratonu v vitrini dve zlati, eno srebrno in dve bronasti medalji!

Podpisani poročevalec je v soboto zjutraj sogovornikom razlagal, da bo dan čudovit in nadvse uspešen za naše tekmovalce. Seveda je bilo kitenje s tujim perjem brez večjega tveganja, ko pa sta bila na startu Mitja in Lucija Krkoč, dva od treh diamantov slovenskega gorskega teka (Mateje Kosovelj ni bilo v reprezentanci, to dejstvo pa bi terjalo čisto drugače napisan članek). Mitjeva uvrstitev je posebnega občudovanja vredna iz nekaj razlogov, tudi zato, ker iz leta v leto vztraja v najožjem krogu svetovne elite in največ pokaže takrat, ko je to najpotrebneje, morebiti pa je Lucijin bron še bolj zlate barve kot Mitjev. Batujka se je dolgo borila s poškodbami, a se je prebila skoznje in se pogumno podala na progo gorskega maratona, v njej neznano deželo. In že premierni nastop ji je prinesel svetovno medaljo, kolegice iz ekipe pa je vodila do kolektivnega srebra. To je prva slovenska ženska posamična gorskotekaška medalja na svetovnih prvenstvih.

Sobota je bila dan rekordov. Medtem ko je lani Eritrejec Azerya Teklay zmagal s časom, ki je za nekaj sekund presegel štiri ure, je bilo letos kar 11 moških časov boljših od njegovega rekorda, od lanskega časa zmagovalke Ajde Radinja pa kar 21. Ne samo vrhunski tekači, tudi številni rekreativci so bili tokrat razpoloženi za rekorde in so ugodne vremenske razmere (s sicer kar visokimi temperaturami) s pridom izkoriščali. Ena najboljših slovenskih veterank Marta Šorli je – denimo – tokrat tekla hitreje kot na sedem kilometrov krajši progi pred 14 leti.

Ultraši pa so presenetljivo tekli počasneje kot lani. Vsaj tisti najhitrejši. Toni Vencelj je napadal lanski rekord Ivana Hrastovca, in ko je uvidel, da se mu ne bo posrečilo, je zmanjšal tempo, tako da so se mu zasledovalci močno približali. Na cilju je bil kar presenečen, ko so Dejan Grm ter Aljoša Smolnikar in Janez Justin (z roko v roki) za njim zaostali minimalno.

Med 600 prostovoljci tekaškega festivala je bila tudi ekipa Istrskega maratona. Skrbela je za dve okrepčevalnici in s poznavanjem italijanščine pomagala udeležencem iz Italije. Tako se nadaljuje že tradicionalno sodelovanje dveh primorskih maratonov, ki se jim bo septembra pridružil tretji, bovški.

Izidi:

Svetovno prvenstvo WMRA, moški:

  1. Alessandro Rambaldini (Italija) 3:44:52
  2. Marco De Gasperi (Italija) 3:46:12
  3. Mitja Kosovelj (Slovenija) 3:46:33

19. Gašper Bregar, 24. Marko Tratnik, 31. Aleš Žontar, 49. Marjan Zupančič

Ženske:

  1. Annie Conway (Velika Britanija) 4:29:01
  2. Antonella Confortola (Italija) 4:29:58
  3. Lucija Krkoč (Slovenija) 4:30:43

10. Jana Bratina, 16. Ajda Radinja, 17. Ana Čufer, 28. Sara Jaklič

Ekipno, moški:

  1. Italija 11:32:19
  2. Velika Britanija 11:37:43
  3. Nemčija 11:56:57

4. Slovenija 12:11:11

Ženske:

  1. Italija 13:48:18
  2. Slovenija 13:59:51
  3. Velika Britanija 14:04:02

Državno prvenstvo v gorskem maratonu, moški:

  1. Mitja Kosovelj (KGT Papež)
  2. Gašper Bregar (KGT Papež) 4:11:28
  3. Marko Tratnik (ŠD Nanos) 4:13:10

4. Aleš Žontar (ŠD Nanos), 5. Martin Štendler (GRS Tolmin), 6. Domen Potočnik (KGT Papež), 7. Uroš Štremfelj (ŠD Pedal), 8. Aleš Debeljak (ŠD Ljubljanske mlekarne), 9. Marjan Zupančič (KGT Papež), 10. Simon Strnad (ŠD Nanos)

Ženske:

  1. Lucija Krkoč (ŠD Nanos)
  2. Jana Bratina (ŠD Nanos) 4:40:47
  3. Ajda Radinja (ŠD Vaitapu) 4:48:21

4. Ana Čufer (KGT Papež), 5. Sara Jaklič (TK Šmarnogorska naveza), 6. Mihaela Tušar (ŠD Nanos), 7. Urša Trobec (KGT Papež), 8. Zana Andreeva, 9. Damjana Blatnik (TK Šmarnogorska naveza), 10. Marta Šorli (PGT)

GM4O, moški:

  1. David Glennon (ZDA) 4:10:02
  2. Andrew Fallas (Velika Britanija) 4:15:15
  3. Matthias Messner (ZDA) 4:26:26

4. Martin Štendler, 5. Domen Potočnik, 6. Uroš Štremfelj, 7. Aleš Debeljak, 8. Simon Strnad, 9. Uroš Kralj (Vitezi dobrega teka), Aleš Štor (ŠD Nanos)

Ženske:

  1. Charlotte Morgan (Velika Britanija) 4:58:02
  2. Jo Meek (Velika Britanija) 5:00:02
  3. Mihaela Tušar 5:15:09

4. Urša Trobec, 5. Zana Andreeva, 6. Damjana Blatnik, 7. Marta Šorli, 8. Marta Švigelj (PGT), 9. Marija Trontelj (TK Šmarnogorska naveza), 10.Andreja Sterle Podobnik (Rihtar Svarog Loška dolina)

Ultra Pušeljc Trail, moški:

  1. Toni Vencelj (Raidlight TekToniK) 14:33:38
  2. Dejan Grm 14:35:49
  3. Aljoša Smolnikar (Tekaški forum/Topatlet), Janez Justin ml. (ŠD Vaitapu) 14:48:55

Ženske:

  1. Alenka Pavc (Aerodrom Ljubljana d.o.o.) 18:20:47
  2. Jerneja Homec (ŠD Poljane) 18:37:25
  3. Klara Bajec 19:18:31

Graparski trimček, moški:

  1. Marko Pintar (ŠD Sorica) 1:01:57
  2. Gaber Lah (SD Kranjska Gora) 1:05:37
  3. Edi Sorgo (Istrski tovar), Mitja Volčanšek (Istrski tovar) 1:12:17

Ženske:

  1. Allison Lampert 1:15:56
  2. Barbara Uršič 1:19:52
  3. Aleksandra Jensterle 1:22:51

Vsi izidi so na povezavi 1 in na povezavi 2.


pod-najboljsi3
Najhitrejši trije moški svetovnega prvenstva.

 

pod-pumce
Srebrna slovenska dekleta.

 

pod-lucija antonella
Antonella in Lucija.

 

pod-primorci
Jedro slovenske reprezentance je bilo primorsko.

 

pod-tratnika
Marku Tratniku na cilju čestita sestra Petra.

 

pod-utp najboljsi
Najboljših šest na Ultra Pušeljc Trailu.

 

pod-alenka
Alenka Pavc, zmagovalka na 106 kilometrov dolgi progi.

 

pod-ekipa im
Ekipa Istrskega maratona, ki je priskočila na pomoč organizatorjem grarskega tekaškega festivala.


Fotogalerija 1 je na povezavi.

Fotogalerija 2 je na povezavi.

Video je na povezavi.

VJ