24 ur Sv. Primoža

STAHOVICA

09 05
 2014

850 metrov visoki Sveti Primož s svojo cerkvico in okrepčevalnico je priljubljen cilj pohodnikov iz Kamnika in okolice, je pa tudi prizorišče za slovenske razmere edinstvene ultra gorskotekaške preizkušnje, 24 ur Sv. Primoža.

Dober glas seže v deveto vas, pravi ljudska modrost, in tako se je na že osmi prireditvi, za katero je njen oče Peter Uršič poskrbel, da je vse delovalo kot dobro naoljen stroj, med petkom in soboto (9.-10. maj) zbralo nekaj več kot 130 pohodnikov in tekmovalcev.

Cilj je v 24 urah (od petka popoldne do sobote popoldne) opraviti čim več vzponov (in seveda tudi spustov) od parkirišča pri Calcitu na začetku doline Kamniške Bistrice do Sv. Primoža. Strategija, od tempa do razporeditev časa za počitek, okrepčilo, za marsikoga tudi spanec, je prepuščena vsakemu posamezniku, njegovi pripravljenosti in tekmovalnim ambicijam. Čeprav gre v prvi vrsti za tekmovanje s samim seboj. Tako so se v hrib podali stari in mladi, lahko bi rekli vseh oblik in velikosti. Najstarejši pohodnikov je štel krepko več kot 80 pomladi, zmagovalec pa je bil resnično vsak, ki se je sploh soočil s tem izzivom in vztrajal.

O pozitivni energiji, ki je prevevala vse prisotne in s katero smo pregnali noč, z njo pa tudi utrujenost, žulje in kar je še bilo tegob na poti, pa se niti ni treba posebej razpisati.

Na vrhu vsakega vzpona smo tekmovalci ves čas prireditve dobivali dovolj tekočine in hrane ter predvsem spodbudnih besed, drži pa, da je za takšen projekt, sploh če nameravaš vztrajati celih 24 ur, potrebna odlična logistika in oskrba tudi v dolini oz. ves čas tega pohodniškega/tekaškega izziva.

Ker sem sam na progi vztrajal skoraj 21 ur, preden so me ustavile želodčne težave, si bom v nadaljevanju dovolil nekoliko bolj subjektivno poročilo.

Po manjšem debaklu – odstopu na 100 milj Istre zaradi poškodbe po več kot 120 pretečenih kilometrih v aprilu - sem na Tekaškem forumu naletel na razpis prireditve, ki me je kmalu začela klicati. In res sem se slabo uro pred startom pojavil v Stahovici, ne da bi vedel karkoli o progi in razmerah na njej, kljub temu pa z zavestjo, da sem dobro pripravljen.

Kot vsakič na podobnih tekih je že od začetka nastala skupinica najbolj zagrizenih, ki smo se odlepili od glavnine. Tempo vzpenjanja je bil zame udoben, a sem raje ostajal v nižji prestavi, saj smo bili komaj na začetku. Že prvi vzpon, opravljen v manj kot pol ure, mi je dal vedeti, da sem morda celo prehiter, v prvi spust (tako kot potem še 18-krat) pa sem se podal kar se da sproščeno, tako da sem navzdol »počival«. Ves čas sem bil osredotočen na svoj notranji ritem.

Po petih vzponih je bilo treba prižgati čelne svetilke, ravno v prvem nočnem spustu. Po tem, ko sem že pustil za sabo nerodnejši del trase, pa me je očitno presenetila zahrbtna korenina – le kdo jo je moral postaviti točno tja?! – in sledil je padec. Po nekaj minutah strahu in spraševanja, ali bom nemara prisiljen odstopiti, sem bil spet sposoben tekaškega koraka, kljub kar veliki oteklini pod desnim kolenom. Ta me v naslednjih 15 urah ni v ničemer ovirala. Z minevanjem vzponov pa se je izkristalizirala dokaj jasna slika na prvih mestih: pred mano je bil izkušeni Igor Alpner, ki je tu že zmagal in je traso poznal kot svoj žep, za ovratnik pa sta mi dihala ultraška stara mačka Matej Hribar in Jani Marn.

Ker je tempo počasi, a vztrajno padal in ker sem potiho računal na visoko število vzponov, mi je postalo jasno, da si pravega počitka, razen tistih nekaj minut na vrhu in v dolini pri avtu, ne bom mogel privoščiti. Do vključno 16. vzpona, ki sem ga še zmogel pod 16 urami, sem v naslednjem spustu prvič začutil rahlo bolečino v predelu jeter in s tem signal, da se zaloge praznijo. Žal se nisem najbolje založil s pijačo in niti hrana mi ni preveč teknila. Od tu naprej je sledilo pravo mučenje, po odstopu Alpnerja zaradi obnovitve stare poškodbe sem celo prešel v vodstvo, kar je bila tudi psihološko precej naporna zhadeva.

Glede na zaostanek najbližjih zasledovalcev sem kaj kmalu izračunal, da moram opraviti 21 vzponov, če hočem biti povsem prepričan v zmago. Po tem, ko sem ob 20. prihodu na vrh in bruhanju na prejšnjem postanku ponovno bruhal, in to zgolj zaradi pitja rahlo sladkanega čaja, pa sem se odločil zaključiti letošnjo pustolovščino.

Izkazalo se je, da gre za tekmo na izpadanje, Matej Hribar, ki je bil tu že nekajkrat na stopničkah, se je zadeve lotil preudarno, postopno je zmanjševal zaostanek in na koncu privarčeval dovolj moči za 21., zmagoviti vzpon. 20 vzponov je premogel tudi Jani Marn, s katerim sva si nato razdelila preostali mesti na stopničkah.

Med ženskami je zmagala Helena Fric Križanec, ki se je zaradi poškodbe ustavila pri 16 vzponih (sicer je lastnica ženskega rekorda z 20 vzponi), prav toliko sta jih zbrali tudi Katja Drobež in Jana Pavlič. V kategoriji pohodnic je Helena Bogataj zbrala kar 17 vzponov,  Anka Hribar in Irena Podbevšek pa 14. Med pohodniki so največ križcev na vrhu zbrali Dare Golob (16),  Boštjan Kos in Janez Golob (15).

Organizatorji si zaslužijo vse pohvale za vložen trud, ki se odraža v vse večji priljubljenosti te prav posebne preizkušnje vzdržljivosti telesa in duha.

 

primoz-moski-500

Prvi trije: Mitja Volčanšek, Matej Hribar, Jani Marn.

 

primoz-zenska-400

Peter Uršič čestita drugouvrščeni Katji Drobež.

 

Video je na povezavi:

https://www.youtube.com/watch?v=rbgM0p1Xsko

 

Mitja Volčanšek, foto: Andrej Jeglič

 

 




 

 

 

Tratnika v Vrhpolju zmagala z rekordoma

VRHPOLJE PRI KOZINI

04 05
 2014

Športno rekreacijsko društvo Vrhpolje je 4. maja 2014, na dan, ko so v Trstu tekli maraton, pripravilo 4. Gorski tek čez Veliko Gradišče, peti tek letošnje sezone PGT. Na ta dan se je prebivalstvo vasice Vrhpolje podvojilo, saj so našteli 72 tekačev, spet nekaj več kot leto poprej. Kot že nekajkrat lani in letos sta najvišji stopnički zavzela sestra in brat Petra in Marko Tratnik iz Žagoliča pri Colu.

Petra in Marko sta drugi mesti z Javornika pred tednom dni zamenjala za prvi, obenem pa postavila rekorda osemkilometrske proge prek Velikega Gradišča z 240 metri vzponov. Marko je prvi, ki je s progo, ki sodi med lažje gorskotekaške, opravil v manj kot pol ure. Za LT je na cilju povedal: »Vse je šlo fajn, spust pa mi je itak pisan na kožo. Priznam pa, da sem utrujen – bilo je preveč praznikov.«

Marku je nekaj časa družbo delal Nejc Lokar, zmagovalec 8,5-kilometrskega teka Banka Koper 1. Istrskega maratona. »Ko pa je šlo gor, mi je Marko ušel,« je povedal Nejc, specialist predvsem za ravninske teke, ki je na nedavnem reškem polmaratonu za rep ujel prvo deseterico. Tudi on je tekel hitreje od lanskega rekorda Jošta Lapajneta.

Med ženskami je drugo mesto pripadlo prav tako zmagovalki koprskega krajšega teka Ani Radivo, Košanki, ki živi v Kopru. In tudi ona je bila hitrejša od ženskega rekorda Kristine Bele, starega dve leti. Povedala je: »To je bil moj prvi gorski tek. Bil je naporen, nisem vajena takšnega terena in blata, malo sem se lovila po kamnih, vseeno pa mi je bilo lepo. Gotovo bom tekla še kakšen gorski tek.«

Prvič je na PGT na stopničke, namenjene absolutno najboljšim, stopil Sandi Furlan. Bil je vesel dosežka, za katerim je seveda trdo delo: »Občutki so odlični! Zdaj se kažejo rezultati dobrega dela pozimi, ko sem delal bazo. Delam na tem, da se bodo takšni rezultati tudi nadaljevali. Treniram tako na ravnini kot v hribih, primorskih pokalov pa letos ne bom delal tako, kot sem ju prejšnja leta, odločam se raje za posamezne tekme. Bolj me zanima doseči kakšen dober rezultat na polmaratonu. Sicer pa imam raje gorske kot ravninske dolge teke.«

Med petimi Tržačani, ki so nastopili v Vrhpolju, je bil tudi Marco Vascotto, član CAI CIM SAG Trieste. Tekmuje s stalno številko in je tokrat v absolutni konkurenci osvojil osmo mesto, v svoji starostni skupini pa je domov odnesel bron, kljub temu, da je za njim v zadnjih nekaj dneh kar nekaj nastopov, med njimi tudi Triajur. Za LT je povedal: »Tu sem tretje leto zapored, tokrat sem bil povsem prost in sem si želel odteči bolje kot sicer. Zelo sem zadovoljen z nastopom, kot vsako leto je bila tudi danes to čudovita tekma. Raje pridem sem kot na polmaraton Bavisela. To je kratka, hitra tekma, ves čas moraš teči; res je užitek teči po takšni progi.«

Ena od odlik teka prek Veliko Gradišče je domačnost, med njimi pa je zagotovo tudi kulinarika. Zanjo vselej poskrbi Vlado Frankovič iz Podgrada. Tokrat se je izkazal z bogračem, ki je bil prav tak, kot da bi ga skuhali v njegovi domovini Prekmurju.

 

Izidi:

Absolutno moški:

  1. Marko Tratnik (ŠD Nanos) 29:42
  2. Nejc Lokar (ŠD Nanos) 30:17
  3. Sandi Furlan (DLT Filipides) 32:10

Absolutno ženske:

  1. Petra Tratnik (ŠD Nanos) 35:55
  2. Ana Radivo (Šus) 36:50
  3. Urša Trobec (ŠD Setnik) 39:47

Zmagovalci po kategorijah:

MA 1989 in mlajši:  Anej Likar (ŠD Nanos)

MB 1988-1979: Marko Tratnik

MC 1978-1971: Borut Malavašič (ŠD Nanos)

MD 1970-1963: Simon Strnad (KD Brda Dobrovo)

ME 1962-1955: Klavdij Torkar (ŠD Nanos)

MF 1954 in starejši: Cveto Tavčar (ŠD Nanos)

ŽG 1989 in mlajše: Monika Bajc (ŠD Nanos)

ŽH 1988-1979: Petra Tratnik

ŽI 1978-1969: Tina Mavrič (PGT)

ŽJ 1968-1959: Urša Trobec

ŽK 1958 in starejše: Milič Rada (ŠD Kraški tekači Sežana)

ŽL ml. deklice: Sara Furlan (ŠD Nanos)

 

Vsi izidi so na povezavi:

http://www.primorskigorskiteki.si/index.php/rezultati-2014

 

vrh-pupe-500

Takšnega prešernega razpoloženja sta bili Alenka Draksler (AK Pivka) in Tea Bajc (Tekači Vipavske doline). Tea za konec avgusta v Ajdovščini pripravlja nočni tek.

 

vrh-marco-400

Marco Vascotto tik po prihodu v cilj.

 

vrh-moski-400

Najhitrejši člani: Nejc Lokar, Marko Tratnik, Sandi Furlan.

 

vrh-zenske-400

Najhitrejše članice: Ana Radivo, Petra Tratnik, Urša Trobec.

 

Fotogalerija je na povezavi:

https://plus.google.com/photos/103862101339423963519/albums/6009585601704890721

 

Video je na povezavi:

https://www.youtube.com/watch?v=vHdmf44O5C8&feature=youtu.be

 

VJ

 

 






 

 

 

Simon Alič četrtič najboljši solist Triajurja, zlata tudi dekleta 3D

SOVODNJE (SAVOGNA)

01 05
 2014

V Benečiji, na Matajurju, 1642 metrov visoki gori ob meji med Italijo in Slovenijo, ki ponuja navdušujoč razgled daleč proti morju in Julijcem, že 17 let na 1. maj pripravljajo nenavadno tekmovanje gorskih kolesarjev in gorskih tekačev, imenovano Triajur. Iz leta v leto gostijo več ljubiteljev športa in narave, saj se dober glas o tej s srcem pripravljeni prireditvi vztrajno širi.

Lani so na cilju našteli 105 ekip, od tega pet ženskih in 54 solistov (med njimi dve ženski), tekmovalcev, ki sami opravijo z vsemi tremi odseki: gorskokolesarskim med Sovodnjami, kjer se vse skupaj začne, ter dvema gorskotekaškima, od vasi Matajur do vrha gore in od vrha do vasi Mašera, kjer je cilj. Za letošnji 1. maj so vremenarji napovedovali dež, a ljubiteljev Triajurja moča na ustavi, tako da se letošnja statistika glasi: 118 ekip na cilju, od tega šest ženskih in 60 solistov (med njimi tri ženske). Od deževne napovedi je ostalo le nekaj kapelj tik pred razglasitvijo najboljših, sicer pa je bila vremenska procedura takšna kot prejšnja leta, dopoldne sonce, popoldne oblaki. Samo za nekaj minut je zgrešil napoved moče Simon Alič, ko so tekmovalci na startu ugibali o morebitnem dežju. Svojega izida pa ni napovedoval, kar se je izkazalo za dobro, saj je postavil nov rekord v konkurenci solistov. Starejši je, boljši je, ta »Bestia«, kot so ga poimenovali na Matajurju.

Gostitelji so tekmovalcem na 18. Triajurju namenili za dobrodošlico tamkajšnjo kulinarično posebnost gubanco, za 15 evrov startnine pa so ti dobili še praktično darilo, odlično pripravljene testenine, najboljši še posebne nagrade, vsi pa prijazno besedo gostoljubnih domačinov. Pri tem udeležencem ni bilo treba kazati zdravniških spričeval in plačevati davkov tekaškim institucijam, s čimer na tekih v Italiji vse uspešneje odganjajo tekače iz tujine. Državna meja je padla, športni birokrati in dobičkarji pa rišejo novo.

Najboljša moška ekipa je bila ista kot lani, trojka iz športnega društva Aldo Moro Paluzza, najboljše tri v konkurenci ženskih ekip pa so bile članice slovenske (primorske) zasedbe 3D: Danica Kovačič, Danjela Ivančič in Danijela Svetik. Zadnji dve sta bili na Matajurju novinki, Danica pa je pred dvema letoma osvojila ekipno srebro. Njihov nastop je bil popolno zmagoslavje, dekleta so premočno zmagale in tudi v posamični konkurenci po posameznih odsekih osvojile prva mesta. Danijela Svetik, ki se je ekipi pridružila zadnji hip, je sicer izkušena kolesarka na specialki, z gorskim kolesom pa vozi precej bolj poredko. A je njena pripravljenost zadoščala za to, da je na kolesarski cilj prišla z izdatno prednostjo pred zasledovalkami. Danjela Ivančič na vzponu ni nobeni od tekmic dovolila, da jo prehiti, Danice pa – specialistke za spuste – itak navzdol ne ustavi niti poškodba, kar je dokazala pred dvema letoma, ko je bila na tretjem odseku proge najhitrejša celo s poškodovanim gležnjem. Dekleta so se veselile zmage in napovedale, da bodo prihodnje leto branile zmago.

Simon Alič je še v svojem četrtem nastopu na Triajurju zmagal med solisti. Razmere na progi so bile ugodne, vključno z vremenom, je komentiral na cilju. Začel je zadržano, na koncu kolesarskega preizkušnje je bil skupno šesti, pred njim sta bila tudi dva solista. A strmina je njegova prijateljica; hujša je, bolje povleče Simonova turbina. Do vrha je prehitel štiri tekmece, ekipni zmagovalci pa so mu ubežali s prednostjo štirih minut in pol. Bil je drugi najhitrejši na vzponu, in če ne bi moral moči razporediti po vsej dolžini proge, se niti hitri Nicolo Francescatto, lanski in letošnji zmagovalec vzpona, ne bi mogel meriti z njim. Zanimivo, Nicolo je lani in letos vzpon opravil v do sekunde enakem času! Najhitrejša solistka je bila, tako kot lani,  Isabella Milani, boljša od vseh ženskih ekip, razen primorske.

Odličen nastop je uspel tudi rednemu udeležencu Triajurja,  Kobaridcu Milanu Gruntarju – Mickyju. Na tekmi, kjer se ne zmenijo za starost tekmovalcev (velja zgolj absolutna kategorija), je opravil s številnimi mlajšimi in se zavihtel na 21. mesto med solisti.

 

Izidi:

Absolutno, moški:

  1. U.S. Aldo Moro Paluzza (Manuel Moro, Nicolo Francescato, Alessandro Morassi) 1:37:40
  2. Simon Alič (ŠD Nanos, KD Brda) 1:42:12
  3. Aldo Moro X (Elia Della Pietra, Alex Danelutti, Fabio Della Pietra) 1:42:17

Absolutno, ženske:

  1. 3D (Danijela Svetik, Danjela Ivančič, Danica Kovačič) 2:12:16
  2. Isabella Milani 2:23:37
  3. Romina Tiberio 2:37:16

Vsi izidi so na povezavi: http://www.triajur.com/classifiche/

 

triajur-500

Zmage so se veselile Danjela Ivančič, Danica Kovačič in Danijela Svetik (z leve).

 

Fotogalerija je na povezavi:

https://plus.google.com/photos/103862101339423963519/albums/6008495107371601553

 

Video je na povezavi:

https://www.youtube.com/watch?v=AtAujDdr1Ak&feature=youtu.be

 

VJ

 

 


 

 

 

13. Bovški tek

BOVEC

27 04
 2014

Tekaško društvo Bovec je na dan upora pripravilo 13. izvedbo svojega teka, ki je veljal za točke članov in veteranov ter mladine. Slednje je bilo največ, kar 190 šolarjev in predšolskih otrok je teklo po progah na bovškem letališču, na devetkilometrskem teku za članske točke PPT sta nastopila 102 tekača, še 37 pa se jih je merilo na 3,2-kilometrski progi. Med njimi je bil tudi Anton Komac iz Čezsoče, ki se je pred 35 leti prvi v Sloveniji lotil organizacije maratona. Osvojil je srebrno medaljo v najstarejši kategoriji kratkega teka.

Vremenarji so – vsaj kar zadeva Bovec – za minuli konec tedna zgrešili. Ponoči pred tekom je sicer deževalo, v nedeljo pa med teki ni padla niti kaplja. Če bi to vedeli tekači iz drugih koncev Slovenije, ki so se ustrašili dežja, bi organizatorji našteli še precej več kot 329 udeležencev. Zanje so kot običajno odlično poskrbeli, Bovčanke so jim med drugim napekle peciva.

Med člani je na daljšem teku ponovno stopil na najvišjo stopničko Marko Tratnik, tako kot on je zmagala tudi njegova sestra Petra. Kaže, da sta se letos odločila osvojiti oba velika pokala PPT. Med ženskami je bil vrstni red  treh najhitrejših povsem enak kot v Idriji. Sergeja Lipušček je pohvalila progo, za slabega pol kilometra je bila krajša od lanske, in ugotovila, da so jo konkurentke končno le dohitele. A jih veteranka ne namerava samo gledati; v nadaljevanju sezone si torej lahko obetamo še zanimiva merjenja moči, v katerih je doslej največ pokazala Petra, Sergeja je bila trikrat druga, sledi pa jima Jerica Sardoč, ki je od lani izredno napredovala.

Markova zmaga je bila od začetka rezervirana, zato pa lahko rečemo, da je presenečenje drugo mesto dovčerajšnjega mladinca Roka Bratine, specialista za gorski tek. »Kaže, da sem se po včerajšnjem tretjem mestu na Javorniku uspel dobro regenerirati. V Idriji sem bil četrti, včeraj tretji, danes drugi ...« je bil zadovoljen Rok, na vprašanje, ali bo zdaj sledila zmaga, pa je odvrnil: »Odvisno od tega, kako bo tekel Marko.«

Najhitrejša domačina sta bila Andrej Kutin (5. ) in Tamara Zorč (4.). Barve kobariškega Gamsa je branila Danijela Ivančič. Uvrstila se je mesto za Tamaro, v Bovcu pa je že razmišljala, kako bo v četrtek na Matajurju.  »Zjutraj sem se malo bala vlage pri Soči, pa je bilo kar v redu. Proga je malo spremenjena, nekoliko me je presenetila, drugače pa mi je šlo, tekla sem nad lastnimi pričakovanji. Od zadaj so me dobro preganjali, imela sem odlično motivacijo. V četrtek se odpravljam na Triajur. Napovedujejo slabo vreme in s kolegico Danico Kovačič še iščeva kolesarko, da izpopolnimo trojko.«

Presenetljivo sta devetkilometrsko progo pretekli tudi deklici Nana Kalanj, letnik 2006, in Lia Domevšček, letnik 2005. Res sta obe lani brez težav osvojili prvi mesti v tekih mladine skupno, vendar pa se tako dolgega teka doslej še nista lotili. Še ena najboljših tekačic iz Prijedora (BiH), osmošolka Anja Trebovac s še čisto vročim četrtim mestom na evropskih Igrah mladih v Turčiji, je po zmagi na teku šolark tekla »samo« na trikilometrski progi. Seveda je zmagala (med moškimi je na tej progi slavil njen klubski kolega Božidar Vujić), za LT pa je povedala: »Sem prvakinja BiH med starejšimi pionirkami, prejšnji teden pa mi je uspelo na Igrah mladih priti do četrtega mesta. Na žalost ni svetovnega prvenstva za mojo starost. Treniram v AK Prijedor in ker imam dobre rezultate, me je trener povabil, da grem v Slovenijo. Tu mi je všeč, dobro se počutim.«

Ob tradicionalni prisotnosti gostov iz Prijedora so se v Bovcu veselili tudi udeležbe predstavnikov dvojezične šole iz Špetra v Benečiji, tudi njihova udeležba postaja del bovške tradicije.

Med 190 mladimi tekači so bili najuspešnejši člani AD Posočje, osvojili so pet zlatih medalj, Prijedor je osvojil štiri, tri pa so v Vipavsko dolino odnesli člani ŠD Nanos.

Med dečki letnika 2005 je bil najhitrejši Tomi Bajc. Na cilju ni bil videti prav nič utrujen, za LT je povedal: »Ne, nisem utrujen, saj veliko treniram, štirikrat na teden. Moja taktika je bila na začetku šprint, potem držati svoj tempo, na koncu pa spet šprint.« Čisto preprosto, seveda ... Za gledalce je bil njegov nastop en sam šprint, od začetka do konca.

Če bi si takšno taktiko izbrala tudi Sara Furlan (ŠD Nanos), letnik 2003, bi se njen nastop utegnil končati še lepše, kot se je. Večino teka je sicer bila v prvi skupini in je na koncu odločno finiširala do drugega mesta, a ji je na cilju ostalo  še nekaj moči in nekaj grenkega priokusa: morda pa je zamudila priložnost za zmago? »Začela sem počasi, potem pa sem tekla hitreje in finiširala. Res je, če bi s finišem začela prej, bi siceršnjo zmagovalko verjetno lahko premagala.« Izkušnja za prihodnjič.

Izidi:

Absolutno, moški:

  1. Marko Tratnik (ŠD Nanos) 32:11.6
  2. Rok Bratina (KGT Papež - Salomon) 33:11.2
  3. Franci Teraž (Acroni Team) 33:46.6

Absolutno, ženske:

  1. Petra Tratnik (ŠD Nanos) 37:23.2
  2. Sergeja Lipušček (DLT Filipides) 39:17.9
  3. Jerica Sardoč (ŠD Nanos) 39:56.6

Zmagovalci po kategorijah:

Ž +55: Vilma Brešan (ŠD Durs)

Ž 45-54: Sergeja Lipušček

Ž 35-44: Jerica Sardoč

Ž 25-34: Petra Tratnik

Ž -24: Niki Kmetec (AK Koper)

M +70: Lucijan Lipušček (DLT Filipides)

M 65-69: Boris Žigon (DLT Filipides)

M 60-64: Rajko Stevanovič (Avtomehanika Valant)

M 55-59: Miran Kavs (ŠD Kraški tekači)

M 50-54: Franci Teraž

M 45-49: Andrej Kutin (ŠD Boka - TKK Srpenica)

M 40-44: Ervin Furlan (ŠD Nanos)

M 35-39: Andrej Robič (ŠD Kranjska Gora)

M 30-34: Mattia Cendou (Dvojezična šola Špeter)

M 25-29: Marko Tratnik

M -24: Rok Bratina

Zmagovalci tekov mladine po kategorijah:

Deklice 2007 in mlajše: Miša Sardoč (ŠD Nanos)

Deklice 2006: Ajda Sovdat (AD Posočje)

Deklice 2005: Lia Domevšček (TK Kobarid)

Deklice 2004: Žana Sovdat (AD Posočje)

Deklice 2003: Mei Mara Leban (AD Posočje)

Deklice 2002: Pia Gerbec (AD Posočje)

Deklice 2001: Teodora Pjević (AK Prijedor)

Deklice 2000: Anja Trebovac (AK Prijedor)

Deklice 1999: Manca Kerkoč (TD Burja)

Dečki 2007 in mlajši: Ahac Pavlica (Dornberk)

Dečki 2006: Rok Kopatin (ŠD Nanos)

Dečki 2005: Tomi Bajc (ŠD ZDIC Krško)

Dečki 2004: Jan Franc Kopatin (ŠD Nanos)

Dečki 2003: Andrej Skočir (AD Posočje)

Dečki 2002: Kristjan Radinović (AK Prijedor)

Dečki 2001: Sašo Zorč (TD Bovec)

Dečki 2000: Mirko Cvijić (AK Prijedor)

Dečki 1999: Jernej Jevšček (AD Nova Aurora)

 

Vsi izidi so na povezavi:

http://www.filipides.net/primorski_pokalni_teki/rezultati_tekov/

 

 

 

bovec-trije-500

Najhitrejši v Bovcu: Rok Bratina, Marko Tratnik, Franci Teraž.

 

bovec-krizisce-500

Tu so se tekači ločili. Desno je šla daljša proga, naravnost krajša.

 

bovec-danijela-400

Danijela Ivančič prihaja v cilj.

 

bovec-speter-400

Tekači iz Benečije s spremljevalci.

 

bovec-tomi-500

Tomi  Bajc (v ospredju) je zmagal prepričljivo.

 

bovec-anja-400

Bo Anja Trebovac postala ena od zvezd evropskega teka?

 

bovec-sara-500

Sara Furlan (levo) je na cilju imela še nekaj rezerve.

 

Fotogalerija je na povezavi:

https://plus.google.com/photos/103862101339423963519/albums/6007266787403908097

 

Video je na povezavi: https://www.youtube.com/watch?v=J0K3hiCLry0&feature=youtu.be.

 

VJ

 

 








 

 

 

Homo si teć in 13. Reški polmaraton

REKA

27 04
 2014

Ana Vrečar, Tomaž Ferjančič, Matjaž Vrhunc in Cveto Tavčar so bili zmagovalci v svojih kategorijah na 13. Reškem polmaratonu, ki so ga letos pripravili pod geslom Teci kadarkoli.

Tudi letos je bil izboljšan rekord proge, z odličnim časom 1:02:47 je zmagal Kenijec Mwangi Joel Maina. Najboljši domačin Goran Grdenić je bil sedmi, postal je hrvaški državni prvak, takoj za njim je bil uvrščen najboljši Slovenec, Tadej Grilc iz Koroškega atletskega kluba.

Med ženskami je bila najhitrejša Kenijka Gladys Biwot Jepkurui pred  Romunko Eleno Danielo Cirlan. Tretja je bila Barbara Belušić, članica AK Istra iz Pulja, ki je postala hrvaška državna prvakinja. Ana Vrečar je bila najhitrejša Slovenka, zasedla je 29. mesto.  Med najboljše v kategorijah so se uvrstili še Robert Petrovčič (2.) ter Liljana Počkar in Jože Zupan (3.). Nejc Lokar (zmagovalec na 8,5 km na Banka Koper 1. Istrskem maratonu) in Tomaž Ferjančič sta se izkazala s časoma 1:12:39 in 1:13:57, zasedla sta 10. in 12. mesto. Polmaraton je končalo 98 žensk in 317 moških, kar je precej manj od pričakovanj organizatorja – ti so se pripravili na 700 udeležencev.  Med nekaj več kot 20 tekači iz Slovenije so prevladovali Primorci, kot običajno so največji delež prispevali tekači iz Ilirske Bistrice.

Tekmovalo je tudi 43 štafet (polmaraton so pretekli trije tekači). Domačini so se množično udeležili drugih tekov v okviru rekreativne prireditve Homo si teć in tekli krajše razdalje po mestnih ulicah. Zaključek je pokvaril dež, ki pa ni pa mogel pokvariti dobrega vtisa, ki so ga naredili organizatorji.

Izide in zanimivosti najdete na povezavi:  http://www.rimaraton.hr/.

 

reka-jozko

Bistričan Jožko Berginc se je dobro razumel z mladimi navijači.

 

reka-tomaz

Člana ŠD Nanos Tomaž Ferjančič in Nejc Lokar (v sredini) sta na ravninskem reškem polmaratonu dosegla dobra časa.

 

RK

 

 



 

 

 

10. Bubin tek na Javornik

COL

26 04
 2014

Sezona Primorskih gorskih tekov (PGT) se je s tretjim letošnjim tekom v seriji šele dobro začela. Društvo Trillek iz Cola je v soboto, 26. aprila 2014, pripravilo jubilejni, deseti Bubin tek na Javornik. Simon Alič je postavil nov rekord proge.

Če ne upoštevamo maratonske preizkušnje GM4O v Podbrdu in tekme na Blegoš, ki vključuje tudi spust, gre za najdaljšo preizkušnjo v teku navzgor, saj je proga dolga kar 9,3 kilometra, povzpne pa se za 630 metrov. Vremenske razmere so bile tokrat odlične (lani je bila proga zaradi obilice snega na Javorniku nekoliko krajša in lažja), omogočile so rekord proge. Simon Alič je v cilj pritekel v času 41:13. Veliko tekačev se takšnega časa ne bi sramovalo niti na 10-kilometrski ravninski preizkušnji. Med ženskami si je v finišu zmago priborila Ana Čufer s časom 50:49.

V ženski konkurenci že nekaj časa nismo videli tako napetega dvoboja za zmago. Še 400 metrov pred ciljem sta skupaj tekli Ana in Petra Tratnik, nato pa je Ana dala vse iz sebe in si pritekla nekaj metrov prednosti. V cilju je, odlično razpoložena, dejala: »V ciljnem finišu sem iztisnila zadnje atome moči. To ni bila moja prva zmaga v tekmovanju PGT, je pa zagotovo najbolj prigarana.« Tretje mesto je osvojila Mihaela Tušar, ki je za nekaj metrov ugnala Klementino Lemut iz Ajdovščine.

V moški konkurenci je drugo mesto s približno pol minute zaostanka zasedel domačin Marko Tratnik, tretji je bil Rok Bratina, četrti pa njegov klubski kolega Jošt Lapajne. Tretjega mesta je bil po nekaj slabših rezultatih še posebej vesel Rok: »Super tekma, super rezultat. Ja, končno so se začeli kazati rezultati. Nov sistem treninga mi ustreza in trenutno uživam. Noge so spet tiste prave. Moje glavno orožje je spet klanec, a tudi spusti so iz tekme v tekmo bolj na nivoju. Komaj čakam naslednje tekme!« Sijajno je s progo opravil Sandi Furlan (Ajdovščina), ki je dosegel peti čas. Za LT je povedal: »Nisem pričakoval tako visoke uvrstitve. V zadnjem času se je forma strmo dvignila, čeprav nisem naredil veliko tekaških kilometrov v klanec, ampak očitno se ravninski trening dobro pozna tudi v klanec. Zelo sem zadovoljen.« K uspehu družine Čufer je prispeval tudi Anin brat David s šestim mestom.

78 tekmovalk in tekmovalcev je bilo zadovoljnih z organizacijo društva Trillek, ki je lepo vodilo prireditev. Z Javornika so se v dolino lahko odpeljali z avtobusom, pogostitev v cilju je bila izdatna, zmagovalci so prejeli lične pokale.

Po prvomajskih praznikih bo na vrsti tekma v Vrhpolju pri Kozini (Tek čez Veliko Gradišče), nekoliko lažja 8-kilometrska proga z 240 metri vzponov.

 

Izidi:

Absolutno moški:

  1. Simon Alič (ŠD Nanos) 41:13
  2. Marko Tratnik (ŠD Nanos) 41:48
  3. Rok Bratina (KGT Papež) 42:33

Absolutno ženske:

  1. Ana Čufer (TD Burja) 50:49
  2. Petra Tratnik (ŠD Nanos) 51:04
  3. Mihaela Tušar (ŠD Nanos) 54:47

Zmagovalci po kategorijah:

MA 1989 in mlajši:  Rok Bratina

MB 1988-1979: Marko Tratnik

MC 1978-1971: Simon Alič

MD 1970-1963: Ivan Sokol (TD Burja)

ME 1962-1955: Tomaž Devetak (GMG Gorica)

MF 1954 in starejši: Cveto Tavčar (ŠD Nanos)

ŽG 1989 in mlajše: Ana Čufer (TD Burja)

ŽH 1988-1979: Petra Tratnik (ŠD Nanos)

ŽI 1978-1969: Tina Mavrič (PGT)

ŽJ 1968-1959: Mihaela Tušar (ŠD Nanos)

ŽK 1958 in starejše: Milič Rada (ŠD Kraški tekači Sežana)

 

Vsi izidi so na povezavi:

http://www.primorskigorskiteki.si/index.php/rezultati-2014

 

DSC03109 Najhitrejši na Javorniku: Marko Tratnik, Simon Alič, Rok Bratina.

 

Matej Curk

 

 


 

 

 

10. Bubin tek na Javornik (3)

COL

26 04
 2014

Sezona Primorskih gorskih tekov (PGT) se je s tretjim letošnjim tekom v seriji šele dobro začela. Društvo Trillek iz Cola je v soboto, 26. aprila 2014, pripravilo jubilejni, deseti Bubin tek na Javornik. Simon Alič je postavil nov rekord proge.

Če ne upoštevamo maratonske preizkušnje GM4O v Podbrdu in tekme na Blegoš, ki vključuje tudi spust, gre za najdaljšo preizkušnjo v teku navzgor, saj je proga dolga kar 9,3 kilometra, povzpne pa se za 630 metrov. Vremenske razmere so bile tokrat odlične (lani je bila proga zaradi obilice snega na Javorniku nekoliko krajša in lažja), omogočile so rekord proge. Simon Alič je v cilj pritekel v času 41:13. Veliko tekačev se takšnega časa ne bi sramovalo niti na 10-kilometrski ravninski preizkušnji. Med ženskami si je v finišu zmago priborila Ana Čufer s časom 50:49.

V ženski konkurenci že nekaj časa nismo videli tako napetega dvoboja za zmago. Še 400 metrov pred ciljem sta skupaj tekli Ana in Petra Tratnik, nato pa je Ana dala vse iz sebe in si pritekla nekaj metrov prednosti. V cilju je, odlično razpoložena, dejala: »V ciljnem finišu sem iztisnila zadnje atome moči. To ni bila moja prva zmaga v tekmovanju PGT, je pa zagotovo najbolj prigarana.« Tretje mesto je osvojila Mihaela Tušar, ki je za nekaj metrov ugnala Klementino Lemut iz Ajdovščine.

V moški konkurenci je drugo mesto s približno pol minute zaostanka zasedel domačin Marko Tratnik, tretji je bil Rok Bratina, četrti pa njegov klubski kolega Jošt Lapajne. Tretjega mesta je bil po nekaj slabših rezultatih še posebej vesel Rok: »Super tekma, super rezultat. Ja, končno so se začeli kazati rezultati. Nov sistem treninga mi ustreza in trenutno uživam. Noge so spet tiste prave. Moje glavno orožje je spet klanec, a tudi spusti so iz tekme v tekmo bolj na nivoju. Komaj čakam naslednje tekme!« Sijajno je s progo opravil Sandi Furlan (Ajdovščina), ki je dosegel peti čas. Za LT je povedal: »Nisem pričakoval tako visoke uvrstitve. V zadnjem času se je forma strmo dvignila, čeprav nisem naredil veliko tekaških kilometrov v klanec, ampak očitno se ravninski trening dobro pozna tudi v klanec. Zelo sem zadovoljen.« K uspehu družine Čufer je prispeval tudi Anin brat David s šestim mestom.

78 tekmovalk in tekmovalcev je bilo zadovoljnih z organizacijo društva Trillek, ki je lepo vodilo prireditev. Z Javornika so se v dolino lahko odpeljali z avtobusom, pogostitev v cilju je bila izdatna, zmagovalci so prejeli lične pokale.

Po prvomajskih praznikih bo na vrsti tekma v Vrhpolju pri Kozini (Tek čez Veliko Gradišče), nekoliko lažja 8-kilometrska proga z 240 metri vzponov.

 

Izidi:

Absolutno moški:

  1. Simon Alič (ŠD Nanos) 41:13
  2. Marko Tratnik (ŠD Nanos) 41:48
  3. Rok Bratina (KGT Papež) 42:33

Absolutno ženske:

  1. Ana Čufer (TD Burja) 50:49
  2. Petra Tratnik (ŠD Nanos) 51:04
  3. Mihaela Tušar (ŠD Nanos) 54:47

Zmagovalci po kategorijah:

MA 1989 in mlajši:  Rok Bratina

MB 1988-1979: Marko Tratnik

MC 1978-1971: Simon Alič

MD 1970-1963: Ivan Sokol (TD Burja)

ME 1962-1955: Tomaž Devetak (GMG Gorica)

MF 1954 in starejši: Cveto Tavčar (ŠD Nanos)

ŽG 1989 in mlajše: Ana Čufer (TD Burja)

ŽH 1988-1979: Petra Tratnik (ŠD Nanos)

ŽI 1978-1969: Tina Mavrič (PGT)

ŽJ 1968-1959: Mihaela Tušar (ŠD Nanos)

ŽK 1958 in starejše: Milič Rada (ŠD Kraški tekači Sežana)

 

Vsi izidi so na povezavi:

http://www.primorskigorskiteki.si/index.php/rezultati-2014

 

DSC03109 Najhitrejši na Javorniku: Marko Tratnik, Simon Alič, Rok Bratina.

 

Matej Curk

 

 


 

 

 

Tek v Belo

IDRIJA

19 04
 2014

Klub idrijskih študentov je po nekajletni pavzi, kar v Idriji ni bilo tekov za primorski pokal ravninskih tekov, letos obudil tradicijo tekov v Belo. Teklo je kar 233 tekačev, od tega več kot sto domačinov. Tek je bil z mednarodno zasedbo, tekli so tudi Italijani, Madžari in celo Mehičani. Študenti so znali privabiti Idrce in okoličane, pomembna pri tem je bila tudi pomoč Kolektorja, glavnega sponzorja prireditve, ki jo je vodil Matic Vogrič. Zmagala sta Petra in Marko Tratnik.

Študenti so pripravili 10-kilometrski tek s startom v delu Idrije, ki mu pravijo Lejnštat. Tekači so tekli mimo Rak (kanal z vodo, ki je nekoč poganjala črpalke v rudniku, danes pa elektrarno), vrgli so pogled na Kamšt (veliko rudniško kolo), prečkali viseči most na Idrijci in nadaljevali po lokalni asfaltirani cesti proti Idrijski Beli. Obrnili so se pri plezalnem centru Strugu in se vračali po isti poti, do cilja za Modro dvorano.

Marko Tratnik je tretjemu mestu s prvega letošnjega teka PPT za članske točke v Vipavi dodal zmago, njegova sestra Petra pa ima že dva zmagi (in Sergeja Lipušček, aktualna prvakinja PPT, iz Idrije, dve drugi mesti). Četrto mesto med člani je zasedel Rok Bratina iz Tolmina, letnik 1994, eden najboljših mladih gorskih tekačev v Evropi.  Ravninskega teka se je udeležil, da preizkusi svojo hitrostno vzdržljivost. »To je bila zame, gorskega tekača, neobičajna proga. A pokazal se je napredek v primerjavi s tekom na Primož – pravzaprav mi na ravnini še nikoli ni šlo tako dobro. Če bi imel še 100, 200 metrov, sem prepričan, da bi ulovil tretjega. Ali pa če bi bil teren vsaj malo bolj valovit. Zadovoljen sem, to je bil super tek.« Tudi med ženskami je četrto mesta zasedla mladost – Sara Jesenko iz Žirov, mladinska državna reprezentantka v gorskih tekih.

Zmagovalka Petra je bila prav tako zadovoljna: »V redu mi je šlo, proga je lepa.« Z njo se je strinjala tudi njena klubska kolegica Jerica Sardoč, dodala pa je, da je pogrešala kilometrske oznake.

Med junaki teka je bil tudi desetletni Jan Kenda. Na cilju je povedal: »Ata me je peljal, pa sem šel laufat. Za ta tek nisem nič treniral, a nisem se niti kaj dosti utrudil.« Da ne bi kdo mislil, da se je v Idriji zgodil čudež, pa moramo takoj dodati, da Jan trenira kolesarjenje - kot toliko mladih Idrcev. Kar dobro mu gre, in šola pri tem nič ne trpi, njegove ocene so dobre.

Organizatorji zaslužijo pohvale, kljub temu, da na progi ni bilo kilometrski oznak, da je bila na prijavnici velika gneča (zato so za nekaj minut odložili start) in da sprva stalne številke PPT niso bile na voljo. Glavni problem v Idriji namreč ni bil v njihovi moči, kajti zatajil je sistem merjenja časov poljanskega Timinga, tako da se je prireditev zavlekla, in tudi objavljeni izidi niso bili najbolj zanesljivi.

Izidi:

Absolutno, moški:

  1. Marko Tratnik (ŠD Nanos) 36:54.3
  2. Mitja Curk (ŠD Nanos) 38:15.8
  3. David Curk (ŠD Nanos) 38:46.1

Absolutno, ženske:

  1. Petra Tratnik (ŠD Nanos) 43:21.5
  2. Sergeja Lipušček (DLT Filipides) 45:05.7
  3. Jerica Sardoč (ŠD Nanos) 45:13.8

Zmagovalci po kategorijah:

Ž +55: Vilma Brešan (ŠD Dvor)

Ž 45-54: Sergeja Lipušček

Ž 35-44: Jerica Sardoč

Ž 25-34: Petra Tratnik

Ž -24: Sara Jesenko (ŠD Tabor Žiri)

M +70: Vladimir Savić (AK Pivka)

M 65-69: Boris Žigon (DLT Filipides)

M 60-64: Cveto Tavčar (ŠD Nanos)

M 55-59: Miro Vogrič (DLT Filipides)

M 50-54: Klavdij Torkar (ŠD Nanos)

M 45-49: Andrej Kutin (TKK Srpenica)

M 40-44: Aleš Grošelj (Kolektor)

M 35-39: Mitja Curk

M 30-34: David Curk

M 25-29: Marko Tratnik

M -24: Rok Bratina (KGT Papež-Salomon)

 

Vsi izidi so na povezavi:

http://www.filipides.net/primorski_pokalni_teki/rezultati_tekov/

 

bela-pupe

Dekleta so s progo opravila z nasmehom.

 

bela-jan

Janu Kendi je pri teku pomagala kolesarska kondicija.

 

bela-jaguar

Merilni sistem Jaguar sicer omogoča vsakemu posamezniku, da z dotikom zaslona poišče svoj izid, vendar pa je osnovno nalogo, izdelava seznama izidov brez napak,  v Idriji slabo opravil.

 

bela-kolektor

Priznanje predstavniku Kolektorjevih tekačev, bili so najštevilnejši, izroča Matic Vogrič (desno).

 

bela-veterani

Veterani poznih 60. let so se na stopničkah kar sami zmenili, katere medalje jim pripadajo. Z leve: Vinko Podgorelec iz Cerknega se je na teke vrnil po petih letih pavze, osvojil je srebro, zmagal je Boris Žigon, Edi Kutin pa je bil bronast.

 

bela-zenske

Najhitrejša dekleta: Sergeja Lipušček, Petra Tratnik, Jerica Sardoč.

 

bela-moski

Najhitrejši člani: Mitja Curk, Marko Tratnik, David Curk

 

Fotogalerija je na povezavi:

https://plus.google.com/photos/103862101339423963519/albums/6004645037847453937

 

Video je na povezavi:

https://www.youtube.com/watch?v=UfPxYKZT9N8&feature=youtu.be

 

VJ

 

 








 

 

 

Banka Koper 1. Istrski maraton

KOPER, IZOLA, PIRAN

13 04
 2014

Banka Koper 1. Istrski maraton, ki nadaljuje primorsko tradicijo maratonov na Bovškem iz začetka osemdesetih let prejšnjega stoletja, je s štafeto Ljudstva tekačev (29. marca, Bovec-Koper, 180 km, 47 tekačev) dobilo pravšnjo porcijo pozitivne energije. Organizatorji, peterica iz prvotne sestave organizacijskega odbora, okrepljena z novimi člani (ne samo iz Istre, tudi s Krasa) in 500 prostovoljci iz vseh koncev Slovenije, so svoje delo opravili dobro. Prireditvi je bilo naklonjeno tudi vreme.

Teklo je 2300 odraslih ter še nekaj sto mladih tekačev in njihovih spremljevalcev, tako da je seštevek blizu števila 3.000. Organizatorji ocenjujejo, da se maraton v slovensko Istro pritegnil nekaj tisoč ljudi, teklo in navijalo je približno 10.000 ljudi. Tekači treh tekov, namenjenih odraslim, so prišli iz 16 držav, našteli so jih 152. Vsi trije teki za odrasle so šteli za udeležbo v PPT.

Navajamo del vsebine zadnjega tiskovnega sporočila organizacijskega odbora:

»Slovenska Istra je z odprtimi rokami sprejela maratonce in njihove spremljevalce. Številni so si rekli: Naslednje leto grem tudi jaz. Domačini so bodrili sopihajoče po progah, tudi sami nudili vodo -  in še kaj zraven. Vodenje okrepčevalnic so prevzeli predstavniki drugih slovenskih tekov in športnih panog, v eno so se združili z istrskimi organizatorji. Udeleženci so bili navdušeni nad traso in izpeljavo prireditve. To je bil glavni cilj, ki si ga je zadala peščica pobudnikov maratona. Tekaški virus se je takoj prijel in se hitro razširil po slovenski Istri. Še nikoli ni na nekem teku sodelovalo toliko Istranov in drugih Primorcev, našteli smo jih krepko več kot tisoč. Bili smo priča kemiji tekačev, prostovoljcev in gledalcev, zlitju njihovih energij; zaokrožilo je vprašanje: kako to, da je Istra šele zdaj dobila svoj maraton, ko pa je vsem jasno, da je zapisan v njenih genih? Odslej bo tudi Istra na prestižnem seznamu mest in pokrajin, ki se lahko pohvalijo s svojim maratonom.«

Zmag so se veselili Nejc Zalokar, nedavno odkritje PPT, in tačas najboljša slovenska dolgoprogašica Maruša Mišmaš (na 8,5 km), Ljubljančan Tadej Kaluža in prva tekačica koprskega ŠD 3šport Ana Radivo (polmaraton) ter vojak Aleš Žontar in kraljica Dolomitov Daniela Da Forno (maraton). Aleš, ki je odlično formo napovedal že z zmago v Vipavi teden pred Koprom, je postavil osebni rekord (doslej je odtekel 22 maratonov) in postavil pod vprašaj trditve, za koliko je čase tekačev podaljšala za maraton nevsakdanja konfiguracija proge. Tekači so sicer pripovedovali, da je proga zahtevna, a v isti sapi ugotavljali, kako jim je z zanimivosti ob trasi psihološko olajšala prenašanje naporov. Med maratonci je bil presenetljiv tretji Boštjan Švab, letnik 1961.

Rekreativni Luka Koper tek je pritegnil številne novince, za marsikaterega je bila to prva »uradna« preizkušnja. Istra in Primorska sta vrste svojih tekačev močno okrepila, in ker jih večina zdaj ve, kje na Primorskem prirejajo teke (PPT so se predstavili s svojo stojnico), je pričakovati tudi daljše startne liste primorskih pokalnih tekov.

Ljudstvo tekačev je v okviru Banka Koper 1. Istrskega maratona izpeljalo prvo Odprto prvenstvo Primorske v maratonu. Zanj so veljale uvrstitve tekačev s slovenskim državljanstvom. Daniela Da Forno, ambasadorka maratona in absolutna zmagovalka maratona, ter legenda svetovnega ultramaratona Dušan Mravlje sta z lovorovima venčkoma okronala Aleša Žontarja in Mojco Kermavnar.

Bila sta dva primera slabosti tekačev, ki sta končala v bolnišnici, a vse se je srečno izteklo (a opomin ne bo odveč: prva zapoved za tekače je, naj dobro ocenijo svoje zmogljivosti).

Dušan Mravlje in Ljudstvo tekačev, v sodelovanju z domiselnimi gostitelji iz gostišča Strunjan in češkim pridelovalcem piva, sta naletela na splošno odobravanje polmaratoncev in maratoncev. Ta neuradna okrepčevalnica pa ni samo popestrila dogajanja, pomagala je tudi odžejati tekače, saj je ponujala tudi vodo.

Zamisel Jožka Dakskoblerja, ki so jo organizatorji z veseljem povzeli, da okrepčevalnice prevzamejo predstavniki drugih tekov, je prav tako bila zadetek v črno. Ob predstavitvi teh tekov na startno-ciljnem prostoru v Kopru je bila to nadvse zgovorna združevalna solidarnostna poteza primorskih in slovenskih tekov, popolna novost v slovenskem prostoru.

Ravno na dan maratona je Helena Žigon, ikona slovenskega teka, praznovala 86. rojstni dan. Organizatorji in Banka Koper so ji pripravili torto. Ambasadorja maratona Jasmina Kozina Praprotnik in Urban Praprotnik sta del maratonske proge pretekla z malo Sofijo v vozičku –  mala maratonka si je za okrepčilo vsake toliko privoščila mamino mleko. Ambasadorka Lucija Krkoč je sodelovala kot prostovoljka, saj ji je poškodba onemogočila nastop, ambasador Marco Moretton se je po bolezni in poškodbi vseeno v veselil tretjega mesta na polmaratonu, Mateja in Mitja Kosovelj sta se opravičila (maraton se ni ujemal z njunima načrtoma treningov), Vasilij Žbogar pa trenira v Španiji.

V organizacijo maratona so se vključile znanstvene in univerzitetne institucije. Inštitut za kineziološke raziskave (ZRS, UP Koper) je pomagal in aktivno sodeloval pri izvedbi petih tekaških delavnic v pripravah na maraton, opravljal meritve in raziskave, prav tako so svojo raziskavo pripravili na Fakulteti za turistične študije Turistici. Študenti iz teh dveh institucij, skupaj s Pedagoško fakulteto, so tudi izdatno napolnili seznam prostovoljcev, kjer so bili še številni upokojenci in gasilci iz slovenske Istre, še druge šole in športna društva ter neformalne skupine, kot je tista iz izolske Ljubljanske ulice z Mefom na čelu.

Izdatna in sistematična medijska podpora je pomagala ustvarjati teku naklonjeno razpoloženje v slovenski Istri, odlično so se izkazali tudi sponzorji in drugi, ki so gmotno ali s svojim delom podprli prireditev, kljub temu, da gospodarstvu ne cvetijo rožice.

Spremljevalni program je bil bogat, naštevanje bi bilo predolgo. Ena od posebnosti maratona je bila himna, garnirana z videom, narejenim v Studiu Kleva. Pesem Istrskega maratona Ištrijanski maraton je enkraten poklon Izolana Rudija Bučarja maratonu in Istri.

Organizatorji so na drugo izvedbo Istrskega maratona določili 12. april 2015, glavnina dogajanja se bo iz Kopra preselila v Izolo.

Izidi:

Maraton, absolutno, moški:

  1. Aleš Žontar (ŠD Prežganje) 2:31:34
  2. Danijel Hajdinjak (Tekaški forum) 2:47:36
  3. Boštjan Švab 2:47:43

Ženske:

  1. Daniela Da Forno (ŠD Nanos) 3:11:14
  2. Mojca Kermavnar (Vzajemna klub) 3:21:16
  3. Petra Tramte 3:25:33

Polmaraton, absolutno, moški:

  1. Tadej Kaluža (AK Krim) 1:15:42
  2. Denis Guzelj (Jelovica) 1:16:07
  3. Marco Moretton (G.S. Aquileia) 1:17:26

Ženske:

  1. Ana Radivo (ŠD 3šport) 1:28:43
  2. Giulia Della Zonca (ŠD 3šport) 1:33:20
  3. Stina Čepak 1:34:36

Rekreativni Luka Koper tek (8,5 km), absolutno, moški:

  1. Nejc Lokar (ŠD Nanos) 27:34
  2. Peter Harnold (ŠD 3šport) 29:01
  3. Uroš Rozman (ŠD Lom) 29:22

Ženske:

  1. Maruša Mišmaš (Vzajemna klub) 28:32
  2. Jerneja Homec 35:29
  3. Kaja Tomažič (Istrske občine) 35:56

Odprto prvenstvo Primorske v maratonu, absolutno, moški:

  1. Aleš Žontar 
  2. Danijel Hajdinjak
  3. Boštjan Švab

 

Ženske:

  1. Mojca Kermavnar
  2. Petra Tramte
  3. Marinka Lapanja (ŠD Nanos) 3:26:00

Zmagovalci po kategorijah:

Boris Fluher, Aleš Žontar, Uroš Kralj,  Igor Krulčič, Andrej Kutin, Boštjan Švab, Srečko Lipanovič, Rajko Stevanović, Bogdan Kozina, Janez Ambrož,  Mojca Kermavnar, Mateja Mihelač, Petra Tramte, Jasna Strokanovič, Marinka Lapanja, Ivi Rakoš, Boža Meža, Jožica Rogelj.

Vsi izidi so na povezavi:

http://www.istrski-maraton.si/sl/prva-stran/rezultati.html

 

istra-gm4o-500

 Najprometnejša in najbolj zanimiva je bila okrepčevalnica Gorskega maratona štirih občin pri Strunjanu. Graparji so s seboj prinesli svoje specialitete, goro domačega peciva, pa tudi kaj močnejšega. Naslednji primorski maraton bo 13. GM4O, 21. junija, dobimo se v Podbrdu.

 

istra-rajko-500

Jeseniški šampion slovenskih 60-letnikov Rajko Stevanović je bil pred začetkom maratona odlično razpoložen. Ob njem je Srb Vojislav Čurulić (št. 46), invalid, za katerega so maratoni mala malica. Rajko je v svoji kategoriji premočno zmagal.

 

istra-start-500a

Start maratoncev.

 

istra-dusan-500

Dušan Mravlje na »svoji« okrepčevalnici v Strunjanu.

 

istra-vesna-500

Vesna Mesojedec si je privoščila inovativno hidracijo.

 

istra-zenske-400 

 Najboljše ženske na primorskem prvenstvu v maratonu v družbi Daniele Da Forno (levo) in Dušana Mravljeta.

 

istra-moski-400

Najhitrejši maratonci na primorskem prvenstvu.

 

Fotogalerija LT je na povezavi:

https://plus.google.com/photos/103862101339423963519/albums/6002441850093319857

Fotogalerija GM4O je na povezavi:

https://picasaweb.google.com/davorin.kunstelj/20140413_Istrski_Maraton02?authkey=Gv1sRgCNyghI27ubLJ2wE&feat=email#

Fotogalerije BK1.IM so na povezavi:

http://www.istrski-maraton.si/sl/uradne-fotografije.html

 

Video LT je na povezavi:

https://www.youtube.com/watch?v=UsecYdT4_aY&feature=youtu.be

 Video Urbana Praprotnika je na povezavi:

https://www.youtube.com/watch?v=q0AAAXIITjk&list=UUz1geABF7m-pG8ETo8R5zUw#t=18

Oddaja TV Koper je na povezavi:

http://4d.rtvslo.si/arhiv/sportna-mreza/174271676

 

Venčeslav Japelj

 

 











 

 

 

13. Tek Sotočja

TOLMIN

12 04
 2014

V soboto, 12. aprila 2014,  je Atletsko društvo Posočje trinajstič organiziralo Tek pri Sotočju. Letos je bil tek v Tolminu tudi prvi v seriji Primorskih pokalnih tekov za mladino. Udeležba je bila množična, izvedba odlična in vzdušje na prireditvi prijetno.

Tekmovali so otroci od letnika 2007 in mlajši do letnika 1999, tekli so na razdaljah 400, 700, 1000 in 1800 m.  Na listo rezultatov se je vpisalo 153 mladih tekmovalcev, poleg domačih atletov so tekmovali člani TD Bovec, TK Kobarid, ŠD Nanos Podnanos, ŠD Hotedršica, DLT Filipides, AD Piran,  AK Postojna, AD Nova Aurora, DŠ ZDIC,  TD Burja, AK Pivka, AD Kladivar, mladi tekači iz Sežane, Idrije, Nove Gorice, Cerknega, Celja, Krškega, Prvačine, Slapa ob Idrijci, Mosta na Soči in Vipave ter predstavnika ekipe Avto Gacar. Pri izvedbi krosa so pomagali starši atletov in številni sponzorji, zato je vsak tekmovalec dobil kepico sladoleda in srečko. Največ zmag je ostalo doma, AD Posočje je osvojilo šest zlatih medalj, po štiri pa ŠD Nanos in TD Bovec.

Zmagovalci po kategorijah:

Deklice 2007 in mlajše: Miša Sardoč (ŠD Nanos)

Deklice 2006: Ajda Sovdat (AD Posočje)

Deklice 2005: Marija Marta Leban (AD Posočje)

Deklice 2004: Žana Sovdat (AD Posočje)

Deklice 2003: Mei Mara Leban (AD Posočje)

Deklice 2002: Pia Gerbec (AD Posočje)

Deklice 2001: Nežka Kuzmin Delgiusto (AD Piran)

Deklice 2000: Tanja Žgajnar (TD Bovec)

Deklice 1999: Urška Arzenšek (AD Kladivar)

Dečki 2007 in mlajši: Mark Žgur (ŠD Nanos)

Dečki 2006: Rok Kopatin (ŠD Nanos)

Dečki 2005: Enej Pavlovič (AD Piran)

Dečki 2004: Jan Franc Kopatin (ŠD Nanos)

Dečki 2003: Andrej Skočir (AD Posočje)

Dečki 2002: Tobi Gaberšček (TD Bovec)

Dečki 2001: Sašo Zorč (TD Bovec)

Dečki 2000: Žiga Kravanja (TD Bovec)

Dečki 1999: Jaka Grže (AK Postojna)

 

Vsi izidi so na povezavi:

http://www.filipides.net/primorski_pokalni_teki/rezultati_tekov/

 

Povezava s spletno stranjo organizatorja:

http://www.adposocje.si/index.php?option=com_content&view=article&id=97&Itemid=116

 

Pa še izidi Teka na grad 2014:

http://www.adposocje.si/index.php?option=com_content&view=article&id=99&Itemid=117

 

sotocje1-500

Eden od startov tolminskekga teka.

 

sotocje2-500

Domača ekipa je bila rezultatsko najuspešnejša.

 

 

 

 

 




 

 

 

19. Vipavski tek

VIPAVA

05 04
 2014

Na vabilo vipavskega TD Burja sta se odzvala 102 tekača. V za tek kar prijetnem vremenu, na začetku je porosilo, so izpeljali tekmovanje za članske točke PPT. Tokrat mladina ni tekla, zato se je tek končal rekordno hitro: začel se je ob 15.00, tekači so prizorišče zapustili ob 17.15. Zmagala sta Aleš Žontar in Petra Tratnik.

Zmagovalec Aleš bo med favoriti Banka Koper 1. Istrskega maratona, z vipavsko zmago je napovedal hitro premagovanje istrske proge. Jernej Šemrov je tokrat tekel za domače ŠD Hotedršica in za seboj pustil Marka Tratnika, ki je hranil moči za nedeljski štafetni gorski tek v Socki. Markova sestra Petra prav tako ni šla na polno, a je bilo dovolj za zmago pred aktualno zmagovalko PPT Sergejo Lipušček, tretja pa je bila Ana Uršič iz Nove Gorice.

Ana je za LT povedala, da je bilo tretje mesto nepričakovano, na vprašanje, ali ji bolj ustrezajo ravninski ali gorski teki, pa ni vedela odgovora. »Odkrito povedano, res ne vem, teč grem samo za svoje veselje.«

Postojnski veteran Vladimir Savić je zmagal v svoji kategoriji, čeprav je tekel s poškodovanim rebrom. Povedal je: »Zadal sem si, da tečem pet minut kilometer. Zaradi počenega rebra nisem smel pretiravati. Tega sem se držal do sekunde natančno.« Glede na to, da je zdravnik, smo ga vprašali še za diagnozo in prognozo nastopa na Istrskem maratonu. »Bom zdržal, rebro pa se bo zalepilo!«

Ljubljančanka Tea Obrč je bila prvič v Vipavi, a je že skočila na stopničke po bron. »Lušten tek, super, ni bilo vetra, tega sem se najbolj bala. Kolega iz službe me je shecal, pa še stalno številko sem vzela. Verjetno bom kar hodila na primorske teke; ja, kar bom.«

Vodjo prireditve Darka Hrovatina smo vprašali, zakaj tokrat ni bilo mladinskega teka. Odgovor: »Preprosto zato, ker domači tekači ne pridejo teč, kljub trudu organizatorjev in dogovorom s šolami.«

Ob tej priložnosti je organizator Primorskih pokalnih krosov Miro Vogrič razdelil priznanja za skupne uvrstitve v starejših kategorijah. Povedal je, da se je štirih krosov udeležilo v povprečju po sto tekačev, napovedal je, da bodo tudi prihodnjo zimo pripravili iste štiri krose (Vrtojba, Kamnje, Batuje, Šmarje).

Namesto enolončnice so organizatorji tokrat ponudili burek in jogurt. Sprememba je bila tekačem všeč.

 

Izidi:

 

Absolutno, moški:

  1. Aleš Žontar (ŠD Prežganje) 28:52.2
  2. Jernej Šemrov (ŠD Hotedršica) 29:38.5
  3. Marko Tratnik (Col) 30:26.9

 

Absolutno, ženske:

  1. Petra Tratnik (ŠD Nanos) 36:40.3
  2. Sergeja Lipušček (DLT Filipides) 37:01.0
  3. Ana Uršič (DLT Filipides) 38:25.82

 

Zmagovalci po kategorijah:

Ž +55: Vilma Brešan (ŠD Dvor)

Ž 45-54: Sergeja Lipušček

Ž 35-44: Tina Mavrič (PGT)

Ž 25-34: Petra Tratnik

Ž -24: Monika Bajc (ŠD Nanos)

M +70: Vladimir Savić (AK Pivka)

M 65-69: Boris Žigon (DLT Filipides)

M 60-64: Cveto Tavčar (ŠD Nanos)

M 55-59: Miran Kavs (ŠD Kraški tekači)

M 50-54: Damijan Šinigoj (ŠD Nanos)

M 45-49: Andrej Kutin (ŠD Boka – TKK Srpenica)

M 40-44: Marko Grobelšek (1260)

M 35-39: Mitja Curk (ŠD Nanos)

M 30-34: Aleš Žontar

M 25-29: Marko Tratnik

M -24: Jernej Šemrov

 

IMG 3350

Zmagovalec Aleš Žontar

 

IMG 3366

Zmagovalka Petra v cilju. Nastopa obeh Tratnikov v Vipavi nista škodovala nedeljskim nastopom štafet ŠD Nanos na DP v štafetnem gorskem teku; dekleta so zmagala, fantje so bili tretji.

 

IMG 3381

Tako sta v cilj pritekla šefa PGT Klavdij Čendak in Ivo Kete.

 

IMG 3405

Tea Obrč, Ljubljančanka v Vipavi.

 

IMG 3461

Zmagovalci 19. Vipavskega teka.

 

Fotogalerija je na povezavi:

https://plus.google.com/photos/103862101339423963519/albums/5999863828794071937

 

Video je na povezavi.

https://www.youtube.com/watch?v=1pzsfDSXw9s&feature=youtu.be

 

VJ

 

 






 

 

 

Maratonci v Dušanovem stilu

STRUNJAN

02 04
 2014

Ljudstvo tekačev bo prispevalo pokale in medalje za najboljše maratonce na Banka Koper 1. Istrskem maratonu, ki ga bodo v slovenski Istri pripravili 13. aprila. Natančneje: za najboljše v konkurenci (prvega) Odprtega prvenstva Primorske v maratonu. Za ta priznanja se bodo potegovali tekači in tekačice s slovenskim državljanstvom. Pa to ne bo edini prispevek našega spletnega portala k šestemu primorskemu maratonu (prvih pet so jih pripravili v Bovcu v obdobju 1981-85). V Strunjanu bo maratonce (in polmaratonce) ob progi pričakala pogostitev v stilu Dušana Mravljeta.

Tistim, ki tek spremljajo že dalj časa, zlasti pa bralcem knjige Dušana Mravljeta Tek – moja norost, je znano, da si najbolj znani slovenski ultramaratonec, eden največjih na svetu, po teku rad privošči pivo ali dve. Včasih tudi med tekom. Dogajalo se je, da je med ubijajočimi etapami neskončnih tekov nenadoma izginil izpred oči spremljevalcev, ki so zagnali paniko. Potem pa so Dušana našli za točilnim pultom kakšnega bara ob progi, kako uživa v pivu.

Številni tekači vedo, kako prija požirek hladnega piva, ko končaš tek, bodisi trening bodisi tekmovanje. Nemški nogometni klubi imajo pivo vedno v bunkerju avtobusa, s katerim se vozijo na tekme, in vsakemu od igralcev je predpisana določena količina hmeljevega napitka. Zmerna, da se razumemo; takšna, da pivo s svojimi sestavinami deluje pomirjevalno, regeneracijsko in hidracijsko, ne pa pijansko.

Dušanova navada je z izidom njegove knjige (zanimivejša je od marsikatere, ki  jo hvalijo na globalnem tekaškem trgu) postala znana večjemu številu tekačev – in Dušan je dobil posnemovalce. Banka Koper 1. Istrski maraton je predvsem maraton za tiste tekače, ki v teku uživajo, časi pa pri tem igrajo manj pomembno vlogo. Konfiguracija proge otežuje  postavljanje osebnih rekordov na 42-kilometrski progi, zato pa vabi k uživanju v potovanju skozi slikovito istrsko pokrajino. Dolgoročne vremenske napovedi za zdaj za tisti dan obetajo sonce in visoko temperaturo, zato bo vsaka osvežitev cenjena.

Ljudstvo tekače bo skupaj z upravljalcem gostišča tik ob progi v strunjanskem avtokampu (100 metrov pred podhodom pod glavno cesto, pred ponovnim vstopom v Strunjansko dolino), okrog 28. kilometra maratona oziroma 7. kilometra polmaratona – če smo prav prešteli, pripravilo posebno, neuradno okrepčevalnico, imenovano po Dušanu Mravljetu: Okrepčevalnica pri Mirjani, Dušanov stil. Na mizah bodo tekače, ki si bodo zaželeli požirek piva, pričakali kozarci hladnega češkega piva.

Mravlje se je z zamislijo strinjal, zdi se mu simpatična in ne izključuje, da se bo 13. aprila pojavil v Istri – pa čeprav verjetno ne bo tekel.

Maratonce in polmaratonce vabimo, da si privoščijo pivo v Dušanovem stilu in nam potem povedo, kako je to okrepčilo delovalo. Vendar opozarjamo: ta odločitev bo samo njihova, tako bo tudi s posledicami, zato naj ravnajo sproščeno, a tudi preudarno, odgovorno do samega sebe.

 

dusan

Dušan Mravlje je bil vedno razposajen tekač, še vedno vsak dan uživa v teku - in pivu.

 

stil

Ta transparent bo v Strunjanu vabil na požirek v Dušanovem stilu.

 

VJ

 

 



 

 

 

Škofije tečejo tretjič: zmaga ponovno v ŠD 3šport

ŠKOFIJE

30 03
 2014

V nedeljo, 30. marca, ko so na Škofijah tretjič pripravili svoj tek Škofije tečejo, se je ogrelo na več kot 20 stopinj, kar je prispevalo k visoki udeležbi tekačev in navijačev. Organizatorka Metka Pikl, v sodelovanju z OŠ Oskarja Kovačiča Škofije, je za vse udeležence pripravila bogat spremljevalni program.

Nastopila sta skupini učencev z domače osnovne šole, plesna skupina Metuljčice in glasbena skupina Itak. Učenci so poskrbeli tudi za sladke in zdrave prigrizke, pijačo, vitaminsko čokoladne dodatke. Poskrbljeno je bilo tudi za animacijo otrok, za varnost na progi in - seveda, to je najpomembnejše - za sproščeno vzdušje na prireditvenem prostoru.

Vseh tekačev, tako na razdalji 10 kilometrov kot na tekih za otoke, je bilo nekaj več kot 100.  Med 47 tekmovalci na 10-kilometrskem teku sta prvi mesti zasedla člana ŠD 3šport Benjamin Skok in Ana Radivo, Ana je bila v absolutni razvrstitvi druga. Tekli so tudi tekači iz Italije, tako da se organizatorji s Škofij lahko pohvalijo, da so pripravili mednarodni tek.

Zbrana sredstva v višini 600 evrov (vse prijavnine za tek in drugi prispevki) bodo šli za dobrodelne namene. Najštevilnejša družina na teku je bila družina Praprotnik – Kozina, svoje tekaško znanje je pokazal tudi Oskar.

 

Izidi na 10 km:

Moški:

  1. Benjamin Skok (ŠD 3šport)
  2. Edi Piško
  3. Giovanni Tolotta (Trieste Atletica)

Ženske:

  1. Ana Radivo (ŠD 3šport)
  2. Jasmina Praprotnik Kozina (Urbani tekači)
  3. Lia Gortan (Trieste Atletica)

 

skofije-500

Skupinski posnetek udeležencev Škofijskega teka.

 

Simona Glavan

 

 


 

 

 

14. Gradiški gorski tek

GRADIŠČE PRI VIPAVI

30 03
 2014

Gradiški gorski tek se ob 14. izvedbi ni držal svojega tradicionalnega datuma, prirejali so ga na velikonočni ponedeljek, navadno v aprilu. TD Burja Vipava ga je prestavilo na nedeljo, 30. marca. Se je pa tradicije držal Simon Alič, ki je s 4,2 kilometra dolgo progo s 550 metri vzpona, kot ponavadi zadnja leta, opravil prvi. Prav tako je lansko zmago ponovila Jana Bratina.

Gradiški tek je bil zaradi prazničnega termina do sedaj vedno dobro obiskan, tokrat pa je že skoraj poletna sončna nedelja v članski konkurenci privabila stotnijo tekačev, od katerih jih je bilo približno 50 s primorskega konca, ostali pa so prišli z drugih koncev Slovenije in iz Italije.

Organizator je pripravil tekmovanje tudi za mladino. Na dveh progah (840 in 1660 m) je tekmovalo devet tekmovalcev, prevladovala pa sta podmladek iz podnanoškega tekaškega kluba in družina (Dream Team) Habe iz Zadloga. Na krajši progi je prvo mesto pri fantih osvojil Matej Miklavčič (ŠD Kraški tekači), drugi je bil Natan Maj Poženel (AD Posočje), pri dekletih pa je bila prva Sara Furlan pred Mišo Sardoč (obe ŠD Nanos), tretja je bila Larisa Jogan Žgur iz Sežane. Na daljši progi je bil Johan Habe za nekaj sekund hitrejši od Matije Kutina (AD Posočje).

Simon cilj na Lipah pri kapelici doseže ponavadi v dobrih 22 minutah. Tokrat je njegov čas znašal 22:46, kar je bila po njegovem mnenju posledica zelo počasnega starta. Verjetno pa je  temu botrovalo tudi dejstvo da se ja dan prej udeležil gorskega teka k Sv. Primožu. Drugo mesto pri moških je osvojil Jošt Lapajne, tretji je bil Marko Tratnik. Lanski čas pa je popravila Jana Bratin, ki se je tokrat spustila nekaj sekund pod 29 minut in drugouvrščeno Petro Tratnik prehitela za dobro minuto. Za ŠD Nanos Podnanos bosta obe, skupaj z Jerico Sardoč, prihodnji vikend nastopile v DP v gorskih tekih za štafete v Socki. Tretja med dekleti je bila Ana Čufer iz domačega društva.

Oče Matije Kutina, Andrej, ki se intenzivno pripravlja na Banka Koper 1. Istrski maraton, je povedal: »Trenutno imam nekaj manj moči v klanec, kar je posledica ravninskih priprav na maraton. Kljub temu sem dobro stopnjeval tempo in na koncu pritekel do sedmega mesta. V soboto sem kot pripravo na maraton odtekel etapo Žaga-Kobarid štafete od Bovca do Kopra.«

Nada Merlak iz Hotedršice je tokrat v cilju prejela simpatičnega kosmatinca, zajca. »Že nekaj časa ob tekih razmišljam o tem, da bi potrebovala spodbujevalca ritma, torej zajca. Sedaj sem tako dobila dodatno obvezo za tek.«

Naslednji iz serije primorskih gorskih tekov, Bubin tek na Javornik, bo na vrsti 26. aprila, TD Burja pa bo že naslednjo soboto, 5. aprila, pripravilo Vipavski tek.

 

Izidi:

Absolutno moški:

  1. Simon Alič (ŠD Nanos Podnanos) 22:46
  2. Jošt Lapajne (KGT Papež) 23:18
  3. Marko Tratnik (ŠD Nanos Podnanos) 24:16

Absolutno ženske:

  1. Jana Bratina (ŠD Nanos Podnanos, Ad.venture.si) 28:54
  2. Petra Tratnik (ŠD Nanos Podnanos) 30:13
  3. Ana Čufer (TD Burja Vipava) 30:26

Zmagovalci po kategorijah:

MA 1989 in mlajši:  Jošt Lapajne

MB 1988-1979: Marko Tratnik

MC 1978-1971: Simon Alič

MD 1970-1963: Andrej Kutin (ŠD Boka-TKK Srpenica)

ME 1962-1955: Tomaž Devetak (GMG Gorica)

MF 1954 in starejši: Danilo Pudgar (TD Burja Vipava)

ŽG 1989 in mlajše: Ana Čufer

ŽH 1988-1979: Jana Bratina

ŽI 1978-1969: Belinda Cimenti (Team Aldo Moro Paluzza, Dynafit)

ŽJ 1968-1959: Mihaela Tušar (ŠD Nanos Podnanos)

ŽK 1958 in starejše: Jožica Maslo (Piran)

Vsi izidi so na povezavi: http://www.primorskigorskiteki.si/index.php/rezultati-2014

 

IMG 3302

Najhitrejši člani in članice na Gradišču.

 

IMG 3166

Prvi komentarji tekme po prihodu v cilj.

 

IMG 3303

Matej Curk je Nadi Merlak priskrbel zajca. Zdaj bo še hitrejša.

 

Fotogalerija je na povezavi:

https://plus.google.com/photos/103862101339423963519/albums/5996679396936368465

 

Video je na povezavi:

https://www.youtube.com/watch?v=x-pKJQDzCHQ&feature=youtu.be

 

Matej Curk

 

 




 

 

 

Štafeta Ljudstva tekačev Bovec-Koper

PRIMORSKA

29 03
 2014

Tekaški spletni portal Ljudstvo tekačev je v soboto, 29. marca 2014, organiziral štafetni tek od Bovca do Kopra. 47 tekačev je v 13 etapah 15-centimetrsko štafetno palico iz masivnega aluminija med 5.00 in 23.45 preselilo s severa na jug Primorske. Tekači so se spomnili prvega slovenskega poskusa izvedbe maratona leta 1979 v Bovcu, na 180 kilometrov dolgi poti pa so zbirali tudi pozitivno energijo za naslednji primorski maraton, Banka Koper 1. Istrski maraton (13. aprila 2014).

Prvi nosilec štafetne palice je bil organizator maratona leta izpred 35 let Anton Komac – Toni, ponesel jo je do izhoda iz Bovca, kjer so jo prevzeli člani Tekaškega društva Bovec, najštevilnejša skupina na poti. Bila je še tema, termometer je kazal stopinjo nad ničlo. Bovčani so prevzeli odgovornost za prva dva odseka, do Kobarida in do Tolmina. Temperatura se je hitro dvigovala in delal se je čudovit sobotni dan. Sobota je bila dobra izbira za tek tudi zato, ker na cestah ni bilo tovornjakov, saj tek – čeprav po levi strani ceste – ni bil brez nevarnosti. Za oskrbo s pijačo in kalorijami sta skrbela Vesna Davtović in Silvester Gaberšček, ki sta vsakih nekaj kilometrov postavila improvizirano okrepčevalnico.

Najmlajšim tekačem, sedanjim in bodočim skrbnikom bovške tekaške tradicije, ni bilo težko vstati navsezgodaj, nekoga je bilo treba tudi nekaj minut čakati, saj vstajanje nekaj po četrti uri ni mačji kašelj. Matija Kutin, letnik 1999, je za Ljudstvo tekačev povedal: »Se mi je dalo vstati, saj je prvič skoz ta boljše, zato sem se tudi odločil sodelovati. Zamisel se mi zdi zanimiva, danes sem pretekel kakšnih 15, 16 kilometrov med Žago in Kobaridom. To je največ doslej, prej sem največ pretekel 10 kilometrov.«

Nela Vitez je štafetno palico nosila kar lepo število kilometrov. »Naredila sem 22 kilometrov, že dolgo ne toliko, kakšni dve leti, zato je bilo kar malo težko. Ampak to je moj življenjski slog,« se je nasmejala Bovčanka.

Predsednik TD Bovec Vasja Vitez, ki je prvi podprl idejo štafetnega teka in na Bovškem tudi organiziral vse potrebno, je na koncu, ko so Bovčani pri Tolminu palico predajali Sonji Leskovar, povzel: »Za današnji tek nam je šlo vse na roke, od vremena naprej, tako da je to lepa popotnica za Istrski maraton. Prepričan sem, da smo Bovčani predali polno pozitivne energije ostalim, ki bodo odtekli do konca. V Istri pričakujem res pravi tekaški praznik.«

Za Sonjo je bilo tistih 20 kilometrov med Tolminom in Kanalom mala malca, pretekla jih je v hitrem tempu, precej hitreje od njenega običajnega ultramaratonskega tempa. Objem Slovenije je samo še spomin, usmerja se proti novim ciljem. »Letos se bom lotila stokilometrskega teka in skušala izpolniti pogoje za nastop na Špartatlonu v prihodnjem letu, v prihodnosti pa si tudi želim preteči planinsko transverzalo – ne zaradi kakšnih rekordov, ampak tudi obirala se ne bom preveč,« je povedala novogoriška ultramaratonka. V Kanalu si je pri Rafaelu privoščila tortico, potem pa tekla domov do Nove Gorice, vmes pa skočila še na kakšen klepet. Del poti proti Kanalu jo je spremljal idejni vodja štafete Venčeslav Japelj, ogreval se je za »svoj« odsek, vzpon na Kras.

V Solkanu so aluminij prevzeli pripadniki tekaške skupine Počasni, a drzni, oblečeni v energične oranžne majice. Njihov vodja Renato Lešnik ni bil v najboljši formi, saj sta ga prejšnji dan položila v posteljo visoka vročina in bolezen. Nekaj kilometrov teka pa si ni pustil vzeti. V Solkanu, kamor so prispeli po nastajajoči evropski kolesarski poti, so organizatorji ugotavljali, da bodo morali spremeniti ime. Drzni že, ampak počasni ... Kljub temu, da je v skupini nekaj tekačev začetnikov, so s svojimi 20 kilometri opravili z lahkoto. Ta dvajsetica je za Igorja Reščiča, dotlej spremljevalca štafete v avtomobilu, predstavljala ogrevanje za kasnejšo etapo, ko bo prevzel palico.

Naslednje etape, do Bilj, kjer je tekače čakala okrepčevalnica pri Valdi in Valterju Dorniku, so se lotili predsednica DLT Filipides Jana Kotar Ilijaš in Tomi Ilijaš, Jožef Tomažič, ki je s svojim sodelovanjem reševal čast tekaške trdnjave Vipavske doline, zadnji hip pa se jim je pridružil še Valter Hvala. Prebili so se prek Nove Gorice in imeli na poti manj ovir kot spremljevalca v vozilu, Igor in Venčeslav; morala sta naokrog, prek Mirna. Valda se je spet izkazala kot neprekosljiva gostiteljica in slaščičarka. Tam so izmerili najvišjo temperaturo sobote: 27 stopinj.

Sladkarije niso bile odveč ne tistim, ki so že odtekli, ne tistim, ki so se morali povzpeti na Kras. Proti Trstelju, Temnici in Zagrajcu sta se odpravila Valda Dornik in Venčeslav, družbo jima je delal Jožef. S pridobivanjem višine (tempo je diktirala Valda) je vročina izginjala, zadnji del pred Zagrajcem, na trikilometrskem ravnem odseku gozdne poti, ki ga je tekačem namesto asfalta prek Vojščice svetoval Edvin Kosovelj, so uživali v svežem vetrcu – to je bil eden najlepših delcev dolge sobotne poti.

V Zagrajcu so štafeto sprejeli Kosoveljevi, najbolj znana tekaška družina na Primorskem. Edvin je na mizo prinesel teran in pršut ... Nastal je (ne)pričakovan zastoj, kar nekam težko se je bilo posloviti. Najprej je moral na pot proti Dutovljam Rajko Grča, ostali pa so si vzeli še nekaj minut, tudi za pomenek z Mitjo pred njegovim maratonskim nastopom v Milanu (6. aprila). Tekačem se je – tokrat na kolesu – pridružila Bistričanka Katja Rutar (kdo ve, ali bo letos ponovila lansko zmago na dobrodelnem Formaratonu?) in sledilcem na facebooku sporočila, da štafeta napreduje po načrtih.

Rajko je bil v Dutovljah točno po načrtu, tam je palico prevzel še čisto sveži novi predsednik Kraških tekačev Stojan Rodica. Skozi svojo vas (Šmarje) je tekel proti Sežani in za Igorja Reščiča pridobil dragocene četrt ure prednosti pred urnikom. Tako je Igor, prvi po Bovčanih, ki je tekel v mraku in nato temi, lahko v Boljuncu še pred dogovorjenim časom pognal na pot naslednjo trojico.

Stojan in Paolo Glavina, oče in sin, iz Boljunca ter Mirjan Valenčič iz Beke (živi sicer v Bertokih) se v dolini Glinščice in okoliških hribih znajdejo kot v lastnem žepu, zato jim tema ni povzročala težav. Mimo tabel, ki spominjajo na čase, ko so v dolini Glinščice in pri Botaču pred leti krhali ostrino meje (Stojan je tisto usodno polnoč, ko je padla meja z Italijo, lastnoročno prežagal debelo železno zapornico), so zdrsnili na stezo proti Beki in Socerbu nad dolino. Z njihovim sodelovanjem se je zaokrožilo poslanstvo štafete, povezovalke (primorskih) tekačev na obeh straneh meja; tek je spet dokazal, kako z lahkoto zna presegati meje in razlike ter povezovati ljudi dobre volje.

Ura se je bližala deseti zvečer, ko so trije »komandosi« štafetno palico predali Danijelu Vinčecu. Seveda, ker je Vinc predvsem gorski tekač, se proti Bertokom ni napotil po asfaltu, temveč je prečil prek Tinjana, kar pomeni, da si je nakopal še dodatni vzpon. A je kljub temu presenetil Igorja in Venčeslava, ki sta se na Tinjanu pripravljala na daljše čakanje.

Sledil je še zadnji spust, do Zatoka, koprskega zavetišča za ptice in tekače pri Bertokih. Tam je palico prevzel Aleksander Šulek in jo – skupaj s psičko Simbi – odnesel proti koprski Taverni. Družbo mu je delal Danijel, saj ga je prevoz domov na Montinjan čakal v Kopru.

Celodnevno potovanje štafete od severa do juga se je izteklo ob 23.45. Zaradi resnosti in natančnosti vseh sodelujočih tekačev kar »dolgočasna« akcija se je zaključila v splošno zadovoljstvo, z goro energije, namenjene Banka Koper 1. Istrskemu maratonu, in z napotkom: to je pa treba ponoviti!

 

IMG 3096

Skupinski posnetek Bovčanov tik pred startom ob 5.00. Štafetna palica je v roki Antona Komaca.

 

IMG 3117

Od Tolmina proti Kanalu je povedla Sonja Leskovar. Prvi del poti so ji delali družbo Bovčani in Kobaridci.

 

IMG 3118

Počasni, a drzni so se drzno spopadli z 20 kilometri med Kanalom in Solkanom.

 

IMG 3122

Renato Lešnik je palico predal Jani Kotar Ilijaš.

 

IMG 3131

Okrepčevalnica pri Valdi.

 

IMG 3138

Okrepčevalnica pri Kosoveljih. Z leve: Jožko Tomažič, Rajko Rajča, Edvin Kosovelj, Igor Reščič.

 

IMG 3142

Rajko Grča in Stojan Rodica sta si palico predala v Dutovljah.

 

IMG 3146

Igor Reščič s Stojanom in Paolom Glavino ter Mirjanom Valenčičem.

 

IMG 3156

Cilj: Taverna ob 23.45, tam bo start Banka Koper 1. Istrskega maratona. Z leve: Danijel Vinčec, Aleksander Šulek s Simbi, Igor Reščič.

 

podpisi stafeta

Podpisi 47 tekačev.

 

Fotogalerija je na povezavi:

https://plus.google.com/photos/103862101339423963519/albums/5996690572650154145

 

Video je na povezavi:

https://www.youtube.com/watch?v=JPbB1UqAG8E&feature=youtu.be

  

Štafetno palico so nosili:  Anton Komac, Vasja Vitez, Sašo Zorč, Žiga Kravanja, Enej Kovač, Greti Gaberšček, Tanja Žgajnar, Majda Žgajnar, Nela Vitez, Hunar Racz, Hari Davtović, Miha Češnovar, Matija Kutin, Andrej Kutin, Zvonko Šulin, Edi Kutin, Boštjan Žagar, Tina Fratina Žagar, Danijela Ivančič, Aleš Šuligoj,  Darjo Volarič, Sonja Leskovar, Renato Lešnik, Klavdija Lešnik, Martin Hozjan, Marta Pregelj, Katjuša Stanič, Maša Černe, Ana  Širok, Primož Širok, Zdenka Koršič, Branko Koršič, Anej Koršič, Jana Kotar Ilijaš, Tomi Ilijaš, Valter Hvala, Jožef Tomažič, Valda Dornik, Venčeslav Japelj, Rajko Grča, Stojan Rodica, Igor Reščič, Stojan Glavina, Paolo Glavina, Mirjan Valenčič, Danijel Vinčec, Aleksander Šulek.

 

VJ

 

 











 

 

 

14. Mali kraški maraton

SEŽANA

23 03
 2014

Zavod za šport, turizem in prosti čas Sežana in A.S.D Trieste Atletica, novi atletski klub, ki je nastal z združitvijo nekaterih tržaških atletskih kolektivov, so v nedeljo, 23. marca 2014, pripravili 14. Mali kraški maraton (MKM). Zmagovalca osrednjega teka na 21 kilometrov, speljanega po slovenski in italijanski strani, sta bila Mitja Kosovelj in Petra Tratnik.

Vreme je bilo kislo, a je zdržalo večino časa, ob koncu polmaratona pa se dežju ni dalo več čakati. To je pomenilo padec temperature in dodatno izgubo energije. »Največ težav je povzročal veter, zlasti do Bazovice,« je povedal zmagovalec Mitja Kosovelj. »S formo sem zadovoljen, lahko bi tekel hitreje, a me veter ni pustil.« Doseženi čas je bil za tri minute slabši od rekorda proge, ki ga ima Dolenjec Primož Kobe, bi pa bil rekord zagotovo v nevarnosti, če bi bile razmere na progi boljše, kljub temu, da Mitja ni šel povsem na polno. Pripravlja se na milanski maraton (6. aprila), glavni spomladanski tekmovalni cilj večine slovenskih dolgoprogašev. Njegove sestre Mateje v Sežani ni bilo, ustavila jo je lažja poškodba desnega stopala. Milano je še v igri, Mateja je pozimi zavzeto trenirala, toda če noga ne bo zdrava, ne bo silila na maraton.

Odsotnost vodilnih slovenskih dolgoprogašic je izkoristila Petra Tratnik s prepričljivo zmago na polmaratonu (njen brat Marko je bil šesti, drugi najboljši od Primorcev). Do živega ji ne prideta ne moča ne veter. Na cilju je za LT povedala: »Zmage nisem pričakovala, ker so bile razmere na progi težke, zlasti na začetku. Potem pa mi je šlo dobro, očitno mi ustreza malo bolj razgibana proga.« Svoje je prispevala tudi podpora klubskega kolega Tomaža Ferjančiča.

S svojim nastopom je bila zadovoljna tudi Giulia Della Zonca, tržaška triatlonka, ki biva v Golcu. Njeni glavni cilji so triatlonske narave, seveda pa je dober tek pri tem zelo pomemben. »Tek je bil v redu, deževalo je samo zadnje štiri kilometre. Proga je zahtevna, višinskih razlik je kar precej, nagajal je veter, a če si med manjšimi, si lahko pomagaš z iskanjem zavetja pri večjih tekačih. To je bil dober trening, veselim se doseženega,« je svoj nastop in peto mesto v absolutni konkurenci po slovensko komentirala Giulia.

MKM je ponudil nekoliko presenetljiv razplet v kategoriji veteranov letnikov 50-54, v kateri so se merili najboljši v državi. Rajku Stevanoviču z Jesenic je prvič uspelo na polmaratonski progi premagati Žirovca Cveta Tavčarja, ki v Sežani ni imel svojega dneva, pred njega je skočil tudi Ivan Ruparčič. Rajko teče tudi maratone in na Banka Koper 1. Istrskem maratonu bo zanimivo spremljati njegov boj z domačim maratoncem Mirom Peterneljem.

Desetkilometrska proga (natančneje: 9,4-kilometrska) je bila speljana na novo, z dodatkom makadama. Na njej sta bila najhitrejša šampiona Anton Kosmač, večkratni zmagovalec 21 kilometrov MKM, in Lucija Krkoč, ambasadorka Banka Koper 1. Istrskega maratona. Oba bosta tekla maraton v Milanu, zato sta si v Sežani izbrala krajšo progo – in konkurenco pustila daleč za seboj.

Tone bo v Milanu skušal doseči čas, ki ga bo odpeljal na evropsko prvenstvo, Lucija pa si želi časa okrog svojega osebnega rekorda. »Po treh letih bo teči maraton v Milanu podobno mojemu prvemu maratonskemu nastopu. To progo sem poznala že prej, na njej sem tekla jeseni (takrat je zmagala, op. a.). Mislim, da sem čas izboljšala, kar kaže na to, da smo dobro trenirali. Z današnjim nastopom sem zelo zadovoljna,« je povedala.

Za otroke so organizatorji pripravili štiri teke, po starostnih skupinah. Med najstarejšimi, učenci od sedmega do devetega razreda osnovne šole, sta na 2500 metrov dolgi progi slavila člana koprske Nove Aurore Jernej Jevšček in Nika Tominc. Jernej je povedal: »Proga je bila v redu, vreme je bilo malo čudno, ne najboljše za tek, ampak je šlo. Pogrešal sem nekaj več konkurence, a sem z vsem skupaj zadovoljen.« Nika, po športnem »poklicu« triatlonka, pa je povedala: »Nisem pričakovala zmage, sem pa trenirala skoraj vsak dan. Letos največ pozornosti posvečam plavanju, treniram v Trstu, in gre mi kar dobro, na državnem prvenstvu sem bila četrta.«

Izidi:

21 km:

Moški:

  1. Mitja Kosovelj 1:09:08
  2. Aleš Žontar 1:13:02
  3. Gregor Kustec 1:13:03

Ženske:

  1. Petra Tratnik 1:28:38
  2. Melita Šinkovec 1:30:15
  3. Petra Draksler 1:30:59

10 km:

Moški:

  1. Anton Kosmač 29:35
  2. Andrej Medved 31:58
  3. Sebastjan Zarnik 31:59

Ženske:

  1. Lucija Krkoč 34:03
  2. Alenka Radej 38:15
  3. Mateja Mlinar 38:21

Vsi izidi so na povezavi:

http://www.kraskimaraton.com/mkm2014/default.asp?stran=rezultati21maleH

 

mkm-miza-500

Mitja Kosovelj (levo) na startu v družbi Sebastjana Zarnika.

 

mkm-luci-500

Lucija Krkoč daje izjavo Petru Kastelicu.

 

mkm-vipavki-400

Zmagovalka Petra Tratnik (desno) in šestouvrščena polmaratonka Jerica Sardoč.

 

mkm-stirje-500

Rajko Stevanovič (desno) je v Sežani prvič uspel premagati Cveta Tavčarja (drugi z desne). Na posnetku sta še Borut Mraz (levo) in Stanislav Kralj.

 

mkm-helena-400

Helena Žigon je tekla na 10-kilometrski progi. Na Banka Koper 1. Istrskem maratonu bo na dan, ko bo praznovala svoj 86. rojstni dan, tekla polmaraton.

 

Fotogalerija je na povezavi:

https://plus.google.com/photos/103862101339423963519/albums/5993996393922540065

 

VJ

 

 






 

 

 

Desetič povezali soline

SEČA, STRUNJAN

16 03
 2014

Društvo Jaz sem najboljši s karizmatičnim vodjem Mojmirjem Kovačem je na skorajda že poletni dan, kljub še zimskemu datumu, v nedeljo desetič pripravilo tek Povežimo soline. Prireditev netekmovalnega značaja, na kateri so ugotavljali zgolj zaporedje prvih desetih moških in žensk, je pritegnila 1823 udeležencev iz vseh koncev Slovenije in iz soseščine, zmagovalca pa sta bila ista kot lani – Davorin Cimermančič in Barbara Černič.

Tek Povežimo soline, speljan po nekaj manj kot desetkilometrski trasi (pravijo, da je to najkrajši in najlepši desetkilometrski tek na svetu) med Sečoveljskimi in Strunjanskimi solinami, je doživel že deseto izvedbo in vse kaže, da ga bo ŠKID Jaz sem najboljši iz Portoroža prirejal tudi v prihodnjih letih. Namenjen je rekreativnim tekačem, eden njegovih poudarkov je privabljanje tekačev, ki še niso tekli na »uradnem« teku, torej širjenje tekaške kulture. Vsako leto organizator, ki pripelje največ tekačev začetnikov, prejme posebno priznanje organizatorja. Lani je bila to Petra Mezinec iz Gorjanskega, letos pa Tina Fratina Žagar iz Posočja, ki je k morju pripeljala kar 50 žena in deklet.

Med tistimi, ki so vodili skupine manj izkušenih tekačev, sta bila Novogoričan Renato Lešnik s svojo skupino Počasni, a drzni (v okviru priprav na Banka Koper 1. Istrski maraton) in nekdanja šampionka Helena Javornik. Iz Maribora je pripeljala 15 rekreativcev, med njimi tudi začetnike, tekla pa je v zanjo zelo umirjenem tempu. A še vedno je bila druga med ženskami, in ko je zmagovalka Barbara Černič izvedela, da ji je bila za petami Helena, nekdanja evropska prvakinja, je izjavila: »Kaj res?! O, moj bog! Samo mislim, da je šla rekreativno, sicer proti njej ne bi imela niti najmanjše možnosti. Mi je pa v čast, da sva tekli na isti progi.«

Tako je Barbari uspelo ponoviti lansko zmago, enako kot zmagovalcu med moškimi, Dolenjcu Davorinu Cimermančiču. Davorina (letnik 1993) je spremljal šest let mlajši brat Matevž in zastavila sta si ambiciozen cilj: osvojiti prvo in drugo mesto, nam je po prihodu na cilj priznal zmagovalec. Matevž pa ni zdržal zastavljenega tempa, in da ne bi šlo po zlu še prvo mesto, je Davorin dodal plin in zmagal brez težav, kljub temu, da je tekel tudi ljubljanski odlični tekač Peter Kastelic, na papirju favorit, sicer pa energični animator ljubiteljskih tekačev, ki se družijo pod imenom Gibit. A se je Peter očitno predolgo prepuščal občudovanju narave, pospešil je šele v zadnjem kilometru, ko je bil Davorin že na varnem.

Brata Cimermančič sta dan prej na državnem prvenstvu v krosu osvojila medalji, Davorin srebro, Matevž pa bron. Na vprašanje, ali bo nasledil dolenjskega olimpijca, maratonca Primoža Kobeta, je Davorin odgovoril: »Ne vem, bomo videli. Maraton me še ne mika, raje bi bil naslednik Boštjana Buča, ki teče 3000 metrov zapreke.« Ker je bil oblečen v anorak ruske državne reprezentance, so se nekateri spraševali, kje ga je dobil. Priskrbeli smo pojasnilo: »Dobil sem ga na evropskem prvenstvu v krosu leta 2012, zamenjal sem ga za svoj dres.« Med športniki na mednarodnih tekmovanjih je namreč že nekaj časa v modi, da med seboj izmenjujejo kose opreme oziroma oblačila. Kralj povezovalcev solin, kot zmagovalca imenujejo organizatorji, je po lastni oceni letos pripravljen bolje, kot je bil lani, tek je bil torej dober test pripravljenosti. Tudi kraljica Barbara je bila s preizkušnjo zadovoljna: »Super je bilo, tek je dobro organiziran, na cilju se veliko dogaja, je pa bilo letos grozno vroče.«

Po tradiciji so se teka množično udeležili člani športnega društva Tekači z obale. Podpredsednik Tomaž Mlekuž nam sicer ni znal povedati, s kakšnimi prijemi je njihova predsednica Metka Pikl prišla do startne številke 1, je pa njegova izjava vsebovala nekaj tehtnih podatkov: »Na ta prelep tek nas je prišlo kakšnih 20 do 25. Tek sodi v okvir priprav na Istrski maraton, ki se ga bomo tudi množično udeležili. Glede Metkine startne številke pa menim, da se je zagrebla zanjo pri  organizatorju Mojmirju, ampak morda bo najbolje, da na to vprašanje odgovori sama.« Za nadaljnje raziskovanje nam je žal zmanjkalo časa.

Tako kot Tekači z obale so bili odlične volje praktično vsi udeleženci nedeljskega solinarskega tekaškega praznika. Ljubljančan Bojan Mežnarič je dal znak za začetek teka, tekel pa je oblečen v kaznjenca (verjetno mu ni nihče povedal, da je pust že mimo). Mojmir Kovač, doktor improvizacije in kratkočasenja tekačev, je Bojana seveda znal izkoristiti za to, da je udeležencem ponudil še eno izmed številnih zgodb, ki spremljajo ta tek, začenši s metanjem soli prek rame za srečo. Dal je priložnost študentom medicine, ki se odpravljajo na humanitarno ekspedicijo v Zambijo, da so s prodajo lastnih izdelkov zaslužili kakšen evro za pot, med drugim je tekače povabil tudi k sodelovanju pri postavljanju novega rekorda za Guinnessovo knjigo 11. maja v Portorožu, ko bodo množično izvajali vojaško gimnastiko.

Povejmo še, da je bilo največ začetnikov, ki so v nedeljo odtekli svoj prvi »uradni« tek, iz Kopra, našteli so jih 30, kakšen ducat pa je bilo pogumnih kopalcev, ki so po teku skočili v morje. Med njimi sta bili Mojca Dessardo, vsakoletna prvojanuarska  plavalka v morju, in Jasmina Kozina Praprotnik, ki zmore v devetem mesecu nosečnosti preplavati Piranski zaliv.

Če je bilo v besedah Mojmirja Kovača pred deseto izvedbo teka kar precej negotovosti glede prihodnosti te prireditve, je je bilo po izteku nedeljskega dogajanja precej manj. Kaže, da bo tudi prihodnje leto soline povezovalo morje tekačev, in ni docela izključeno, da bosta sedanja kralj in kraljica povezovalcev svoj mandat podaljšala še za eno leto.

Najhitrejši:

Moški:

  1. Davorin Cimermančič
  2. Peter Kastelic
  3. Urh Poteko
  4. Luka Kramarič
  5. Marko Grobelšek
  6. Aljaž Zaletelj
  7. Klemen Matkovič
  8. Jaka Vitez
  9. Moreno Mandič
  10. Renato Lešnik

Ženske:

  1. Barbara Černič
  2. Helena Javornik
  3. Anja Puc
  4. Strle-Podobnik (ni imena)
  5. Tjaša Repinc
  6. Valentina Triler
  7. Barbara Strnad
  8. Jasmina Kozina Praprotnik
  9. Klavdija Selan
  10. Tina Mavrič

 

soline-slideshow-500

Pred startom teka.

 

soline-kralj-500

Kralj in kraljica Davorin in Barbara nista abdicirala, temveč sta za eno leto podaljšala mandat.

 

soline-posocje-400

Iz Posočja je k morju pod taktirko Tine Fratina Žagar prišlo 50 tekačic, ki so se odlično zabavale.

 

soline-zapornik-400

Bojan Mežnarič je poskrbel za podaljšek pusta.

 

Fotogalerija je na povezavi:

https://plus.google.com/photos/103862101339423963519/albums/5991467733005269361

 

VJ

 

 





 

 

 

Štafeta Bovec-Koper

 PRIMORSKA

14 03
 2014

Ljudstvo tekačev bo v soboto, 29. marca 2014, pripravilo štafetni tek od Bovca do Kopra. Vabljeni ste vsi tekači, ki želite prispevati k počastitvi prvega primorskega poskusa izvedbe maratona in k promociji Banka Koper 1. Istrskega maratona.

V Bovcu so se leta 1979 odločili, da izpeljejo  maraton z odprto udeležbo, na katerem bodo ob vrhunskih tekačih lahko nastopili tudi rekreativci. Takrat tek še ni bil niti približno tako razširjen, kot je tačas, in tudi maratonov je bilo zelo malo. Akcijo Bovčanov lahko označimo za prvi poskus organizacije maratona v Sloveniji – in seveda na Primorskem. Ni se najbolje posrečil, tekači so takrat zaradi pomanjkljivih oznak krajšali pot in pretekli precej manj kot 42 kilometrov, tako da so prvi uspešno izveden maraton na Slovenskem pripravili v Radencih dve leti kasneje, leta 1981. Toda Bovčani so že takrat pokazali svojo privrženost teku in bili začetniki  nečesa, kar je dobilo svoj polni razmah v naslednjih desetletjih, določili so slovenski tekaški trend. Uspešno so svoj prvi maraton izvedli jeseni leta 1981, to je bil za Tremi srci iz Radencev drugi slovenski maraton. V letih, ki so sledila, so Bovčani maraton organizirali še petkrat. Danes tekaško tradicijo Bovškega bleščeče nadaljuje mladina iz Tekaškega društva Bovec.

Istrani letos pripravljajo svoj prvi maraton, 13. aprila se bodo maratonci pognali na progo med Koprom in Piranom. To se bo zgodilo 35 let po prvem bovškem poskusu, in to je tudi priložnost za počastitev bovških tekaških pionirjev. Pripadniki Ljudstva tekačev, zbrani okrog istoimenskega spletnega portala, bodo 29. marca s štafetnim tekom, dolgim 180 kilometrov, povezali Bovec in Koper, počastili Bovec ter s štafetno palico iz Posočja proti Kopru odnesli pozitivno energijo za uspešno izvedbo istrskega maratona.

Štafeta ne bo formalno organizirana, to bo neformalno druženje prijateljev teka. Udeležba je prostovoljna, vsak tekač poskrbi za svoje potrebe, na poti upošteva prometna pravila in sam skrbi za svojo varnost. Na celotni trasi bo tekače spremljal predstavnik LT z vozilom.

Kandidati za sodelovanje v štafeti naj se prijavijo na e-naslov:

Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.,

podrobnejši načrt bo narejen na podlagi prijav. V Bovcu naj bi startali ob 5.00, v Koper naj bi pritekli do izteka dneva.

 

Predvidena trasa:

Bovec-Kobarid (Napoleonov most)                22 km    odhod ob 5.00

Kobarid-Tolmin (krožišče na glavni cesti)       17 km    prihod v K. ob 7.15

Tolmin-Kanal  (slaščičarna Rafaelo)               19 km    prihod v T. ob 9.00

Kanal-Solkan (parkirišče pri mostu)               20 km    prihod v K. ob 11.00

Solkan-Bilje                                                 12 km    prihod v S. ob 13.00

Bilje-Zagrajec  (vzpon)                                 17 km    prihod v B. ob 14.00

Zagrajec-Dutovlje (center)                            15 km    prihod v Z. ob 16.00

Dutovlje-Sežana (športni center)                    12 km    prihod v D. ob 17.30

Sežana-Boljunec (Prešernovo gledališče)         14 km    prihod v S. ob 18.45

Boljunec-Socerb (prek Botača in Beke, vzpon)  11 km    prihod v B. ob 20.15

Socerb-Bertoki (parkirišče ob zatoku)              16 km    prihod na S. ob 21.30

Bertoki-Koper (Taverna)                                   5 km    prihod v B. ob 22.30, prihod v K. ob 23.15

 

Razdalje so približne,  prav tako urnik, pot je dolga približno 180 km. Tekači prenašajo štafetno palico iz aluminija, dolgo 15 cm in premera 2,5 cm.

 

bovec2

V Bovcu vsako leto pripravijo Bovški tek, ki sodi med največje v PPT. Letos ga bodo pripravili trinajstič, datum pa je 27. april.

 

Venčeslav Japelj

 

 


 

 

 

Osmi Batujski kros

BATUJE

08 03
 2014

Zaradi žleda prestavljeni 8. Batujski kros iz serije Primorskih pokalnih krosov, ki bi ga morali izpeljati 8. februarja, so Batujci pripravili natanko mesec dni kasneje in – kar zadeva vreme – zadeli tombolo.  Sonca je bilo obilo, če ne bi bilo burje, bi bilo celo prevroče, saj se je temperatura dvigovala nad 15 stopinj Celzija. K obilni udeležbi (139 tekačev smo našteli) so tokrat največ prispevali mladi tekači, za tiste do šestega leta starosti je celo zmanjkovalo spominskih medalj, ki jih je v prejšnjih letih vedno ostajalo.

Priložnost, da zgodaj začnejo tekmovalno sezono, so izkoristili tekači iz notranjosti Slovenije, prišli so celo iz Beltinec in Murske Sobote, med Primorci pa sta bili spet najštevilnejši tekmovali ekipi TD Bovec in ŠD Nanos iz Podnanosa s 25 in 23 tekmovalci. Naslednji konec tedna (15. marca) bodo v Šentjurju pripravili  državno prvenstvo v krosu, in Batujski kros je za nekatere mlade tekače prišel kot naročen, da preizkusijo svojo formo.

Jan Žgur (letnik 2005) je za Ljudstvo tekačev povedal, da ni pričakoval zmage. Njegova taktika je bila: »Na začetku tečeš počasi, v drugem krogu pa šprint! Razliko sem naredil v drugi polovici, taktika se je obnesla.« Janu je na cilju sledil klubski kolega iz ŠD Nanos, leto mlajši Rok Kopatin.

Zmagovalka deklic letnikov 2004 in 2003 je bila Ema Rodman. Tekmo je komentirala z besedami: »Bilo je zahtevno, tekmice so bile močne. S Tio Žagar sva se borili za zmago, na začetku je šla Tia naprej in mislila sem, da bom tretja, a se mi je nasmehnila sreča in sem zmagala.« Seveda ni bila samo sreča, Ema se je potrudila in noge so sledile glavi, obrestoval se ji je trening trikrat tedensko po eno uro.

Bovčan Sašo Zorč (letnik 2001) je tudi na četrtem krosu te zime zmagal in seveda osvojil tudi skupno zmago (skupne izide za mladino bodo razglasili na tolminskem Teku Sotočja 12. aprila 2014). »Proga je bila odlična, zmagal sem brez težav, konkurenca ni bila prehuda,« je bil Sašev komentar.

Tanja Žgajnar, ki  vedno srčno navija za svoje kolege iz TD Bovec, je zmagala v konkurenci deklic letnikov 1999 in 2000, druga pa je bila Celjanka iz Kladivarja Urška Arzenšek. Povedala je: »Tekla sem na treh od štirih krosov. Takšna tekma je boljša kot trening, več ti da. Fajn je bilo, tako tekma kot vreme in organizacija. Na Primorsko bom še prišla. Na letošnjem državnem prvenstvu v krosu si želim priti med prve tri, za nadaljevanje sezone bom pa še videla.«

V člansko konkurenco gorskih tekačev se je letos preselilo kar nekaj odličnih mladincev, tako da se je odprl prostor za mlajše mladince, med katere sodi tudi Žiga Trontelj iz Šmarnogorske naveze, že državni reprezentant. V Batujah njegova zmaga ni bila niti za hip ogrožena. Povedal je: »Tekmo sem vzel za trening pred DP v krosu, kjer bo proga dolga pet kilometrov. Zdaj še nabiram kilometre, s to tekmo se bo ta teden nabralo 80 kilometrov. Nisem še čisto v formi, a bom videl, kako bo šlo. V sezoni sem si zastavil dva glavna cilja, uvrstitev v reprezentanco za SP in EP v gorskih tekih ter izboljšavo osebnega rekorda na 10 kilometrov na stezi (zdaj 36:08). Čim više bi rad prišel tudi v slovenskem gorskotekaškem pokalu.«

Bron med članicami je osvojila Tamara Zorč iz Bovca, za Ljubljančanko Matejo Adrović in Vipavko Jerico Sardoč.  Tamara pravi, da teče predvsem zase, »a je tudi fajn tekmovati«. Tokrat se je presenetila z dobrim nastopom: »Nisem si mislila, da sem tako dobro pripravljena. Držala sem konstanten tempo in dobro se je izteklo. Pred časom sem tekla bolj resno, potem je prišla poškodba, zdaj pa tečem bolj na izi in šele začenjam malo resneje.«

Najbolj prepričljiv je bil nastop Dolenjca Jana Samideja, ki se je letos preselil v člansko konkurenco. Pred (13 let starejšim) Davidom Curkom je imel na cilju skoraj dve minuti prednosti. Jan je v Batujah tekel že dvakrat, kot mladinec, tokrat je bil prihod na Primorsko mišljen kot priprava na DP v krosu. »Potrudil se bom, upam, da bo dovolj za medaljo.«  Letos namerava na stezi izboljšati osebne rekorde med 1500 in 5000 metri.  V Batujah mu je bilo všeč: »Tek mi je zelo všeč, proga je razgibana in pestra. Vreme je bilo super, malo je pihalo, tako da se nismo preveč potili.«

Tekač z največjo navijaško podporo je bil Simon Ušaj, domačin, ki pa živi v Vrtojbi.  Medalje sicer ni osvojil, bil pa je ponosen na podporo osmih članov družine, žene, otrok  in druge žlahte. »Vsi smo tekli, vsak v svoji kategoriji.« Svoj tekmovalni dosežek, šesto mesto med mlajšimi veterani, pa je komentiral: »Saj treniram, samo premalo ...«

Kulturno prosvetno društvo Batuje je tek izpeljalo na običajni visoki ravni, vključno z Zdravljico na začetku podelitve priznanj. Vsa dekleta in žene so za dan žena prejele cvetje, še eno čestitko pa jim je namenil najstarejši udeleženec krosa Fabio Ivančič iz Izole. Priznanja je podeljevala šampionka Lucija Krkoč.

Skupne izide Primorskih pokalnih krosov 2013/2014 za odrasle bodo razglasili 5. aprila na Vipavskem teku.

 

Zmagovalci krosa:

Fantje 2007 in mlajši:

Mark Žgur (ŠD Nanos)

Dekleta 2007 in mlajše:

Miša Sardoč (ŠD Nanos)

Fantje 2005-2006:

Jan Žgur (ŠD Nanos)

Dekleta 2005-2006:

Lia Domevšček (TK Kobarid)

Fantje 2003-2004:

Andrej Skočir (AD Posočje)

Dekleta 2003-2004:

Ema Rodman (ŠD Nanos)

Fantje 2001-2002:

Sašo Zorč (TD Bovec)

Dekleta 2001-2002:

Zala Janža (AK Panvita Murska Sobota)

Fantje 1999-2000:

Jernej Jevšček (AD Nova Aurora)

Dekleta 1999-2000:

Tanja Žgajnar (TD Bovec)

Mladinci 1995-1998:

Žiga Trontelj (TK Šmarnogorska naveza)

Mladinke 1995-1998:

Monika Bajc (ŠD Nanos)

Člani 1979-1994:

Jan Samide (AK Vežba)

Članice 1979-1994:

Mateja Adrović (Ljubljana)

Mlajši veterani 1969-1978:

Borut Malavašič (ŠD Nanos)

Mlajše veteranke 1969-1978:

Ksenija Ušaj (ŠD Nanos)

Veterani 1959-1968:

Klavdij Torkar (ŠD Nanos)

Veteranke 1959-1968:

Greti Gabršček (TD Bovec)

Starejši veterani 1958 in starejši:

Jadran Nardin (DLT Filipides)

Starejše veteranke 1958 in starejše:

Stanka Batagelj (Tekači Vipavske doline)

 

Vsi izidi so na povezavi:

http://www.filipides.net/primorski_pokalni_krosi/rezultati_krosov/

 

 

bat-moski-400

Najhitrejši člani: David Curk, Jan Samide, Anej Likar (z leve).

 

bat-zgur-400

Jan Žgur finišira.

 

bat-lia-400

Lia Domevšček se že zdaj lahko pohvali z odlično tekaško tehniko.

 

bat-urska-400

Urška Arzenšek.

 

bat-ziga-400

Žiga Trontelj sodi med najboljše slovenske mlade tekače gorskih tekov.

 

bat-simon-500

Simon Ušaj z otroki na cilju.

 

Fotogalerija je na povezavi:

https://plus.google.com/photos/103862101339423963519/albums/5988489101160770865

 

VJ

 

 







 

 

 

36. Goriški polmaraton kot slovensko državno prvenstvo

GORICA

02 03
 2014

V Gorici je društvo Gruppo Marciatori Gorizia, skupaj s Športnim društvom Mark Šempeter, na prvo marčevsko nedeljo pripravilo svoj tradicionalni polmaraton in istočasno netekmovalni tek. Progi sta potekali po italijanski in slovenski strani meje. Padavin ni bilo, padali pa so osebni rekordi, in to kljub temu, da ima polmaraton nekaj vzponov. Prvi dosežek polmaratona je bil osebni rekord zmagovalca Mitje Kosovelja. Med dekleti je zmagala olimpijka Žana Jereb pred Lucijo Krkoč, ki je tudi popravila svoj osebni rekord. V cilju so našteli 598 tekmovalcev, v konkurenci klubov oziroma društev je zmagala ekipa ŠD Nanos K2 sport iz Podnanosa.

Po množičnosti slovenskih tekačev in po njihovi uspešnosti bi lahko rekli, da smo bili v Gorici priča državnemu prvenstvu na 21 kilometrov in da ni manjkalo prav veliko najboljših. Po vrnitvi s priprav na Portugalskem je Novogoričan Mitja Kosovelj tekmo izkoristil za testiranje trenutne pripravljenosti, njegova sestra Mateja pa se je teka vzdržala zaradi manjše poškodbe – ni hotela tvegati, da se ji ta poslabša. Mitja je odtekel svoj najhitrejši polmaraton v življenju. Približal se je uri in štirim minutam in Antona Kosmača pustil za sabo za poldrugo minuto. Tretji in četrti sta bila mlajša člana Urban Jereb in Rok Puhar, oba z osebnima rekordoma, Rok je svojega popravil  kar za šest minut, Urban pa za tri in je novi lastnik slovenskega rekorda za mlajše člane 1:06:10 (prejšnji rekord 1:07:19) je bil last Mitje Kosovelja iz leta 2006). Prihodnost slovenskega teka na dolge proge sloni na dobrih nogah.

Osebni rekord v polmaratonu je dobra napoved za maraton, v katerem bo Mitja poskusil priti do Ria. »Zadovoljen sem s časom, osebni rekord sem izboljšal za skoraj minuto. Res je to dober pokazatelj za maraton, a bo treba še veliko delati. Marsikaj se še lahko spremeni,« je previdno optimističen dvakratni svetovni prvak v gorskem maratonu, ki  izbora primorskega športnika leta 2013 ni spremljal ravno najboljše volje. Le kaj bi še moral narediti, da bi ga na Primorskem začeli ceniti vsaj približno tako, kot ga po svetu? Njegova odlika je univerzalnost, ob nadarjenosti za gorski tek premore tudi  dovolj hitrosti za maraton, tako da je med najresnejšimi slovenskimi kandidati za nastop na olimpijadi. Prvi naslednji maratonski nastop bo imel 6. aprila v Milanu,  teden kasneje pa ga bodo verjetno lahko pozdravili na Banka Koper 1. Istrskem maratonu v Kopru, na eni od krajših prog.

Žana Jereb je nastopila na londonskem maratonu, kar pa še zdaleč ne pomeni, da so njene olimpijske ambicije izčrpane. Goriški nastop je bila ena od točk v načrtu treninga pod vodstvom Romana Kejžarja (slovenskega rekorderja tudi v polmaratonu, čas 1:02:49 je postavil leta 2000 v Ferrari). Za LT je povedala: »To je moj letošnji prvi polmaraton, trening tekma, prihajam s polnega treninga in vse gre po načrtu.  V prvem delu sezone je moj glavni cilj nastop na maratonu v Rotterdamu 13. aprila, v avgustu pa grem na EP v atletiki v Švico; normo že imam. Upam, da se bom letos približala času 2:37.« Žanin osebni rekord je tačas 2:38:59.

Do 18. kilometra sta Žana in Lucija Krkoč tekli skupaj, potem pa se je Žana odlepila od tekmice. Drugega mesta se je Lucija veselila skupaj s klubskimi kolegi iz ŠD Nanos. Povedala je:  »S tekmo sem zelo zadovoljna. To je bil moj prvi polmaraton po dolgem času, na katerem sem tekla pripravljena, to so mi kar dve leti preprečevale poškodbe. Še posebno sem vesela, da mi je uspelo  popraviti osebni rekord kar za 50 sekund in da zdaj lahko treniram na polno, brez posebnih bolečin. To mi res veliko pomeni! Moram še dodati, da sem danes uživala tudi zato, ker sem srečala toliko prijateljev. Res smo tekači sami fajn ljudje!  Rada bi se še posebej zahvalila staršem, trenerju Romanu Kejžarju in njegovi ekipi, najboljšemu klubu na svetu ŠD Nanos Podnanos in vsem, ki mi stojijo ob strani. Za letos je moj glavni cilj, da sezono izpeljem brez poškodb, saj sem zaradi poškodb izpustila že dve. Po treh letih bi rada spet odtekla maraton, v nadaljevanju sezone pa startala na gorskih tekih in kakšnih krajših ravninskih tekmah. Seveda, izpustila pa ne bom Banka Koper 1. Istrskega maratona. Tam bi rada tekmovala na najkrajši razdalji.«

Najhitrejšima dekletoma je družbo delal Rok Bratina, lani med mladinci šesti na EP v gorskem teku. To je bil njegov polmaratonski prvenec in z nastopom je bil zadovoljen. Nastopil je tudi Jošt  Lapajne, skupaj z Rokom se bosta letos borila za mesti v članski državni gorskotekaški reprezentanci.

Verjetno je najdaljšo pot do Gorice opravila Prekmurka, veteranka, ultramaratonka  Jožica Šiftar. Ni bilo zaman, gledano s tekmovalnega vidika. Osvojila je zlato medaljo v svoji kategoriji.

Omenimo še dosežek Vipavke Jerice Sardoč, članice podnanoškega društva, tudi  energične organizatorke društvenega dela. Namenila se je popraviti svoj rekord 1:35. Na progi je srečala izolskega ultramaratonca Mitjo Volčanška, ta se ji je ponudil v pomoč in ura je na cilju pokazala čas 1:32:17. Naslednji cilj utegne biti magična meja 1:30 ...

Izidi:

Moški absolutno:

  1. Mitja Kosovelj (KGT Papež-K2 sport) 1:04:04
  2. Anton Kosmač (AK Velenje) 1:05:34
  3. Urban Jereb (AK Žiri) 1:06:10
  4. Rok Puhar (AK Triglav Kranj) 1:06:22

Med 12 najboljšimi so bili še Robert Kotnik, Aleš Žontar, Nejc Lokar, David Rihtarič, Tomaž Ferjančič, Marko Tratnik.

Ženske absolutno:

  1. Žana Jereb (AK Triglav Kranj) 1:16:49
  2. Lucija Krkoč (ŠD Nanos K2 sport) 1:17:10
  3. Neža Mravlje (AD Kronos) 1:20:02
  4. Zala Praprotnik 1:25:36

Zmagovalci kategorij:

Kosovelj, Kosmač,  Žana in Urban Jereb, Ferjančič, Mravlje, Boštjan Švab, Tomaž Kalan, Cveto Tavčar, Monika Bajc, Valda Dornik, Jožica Šiftar, Vladimir Savić.

Vsi izidi so na povezavi: http://www.marciatorigorizia.it/immagini/home/Maratonina%20-%20Ordine%20d'Arrivo.pdf

 

gorica-start-500

Start je bil na Travniku (kjer so pred 300 leti sodili tolminskim puntarjem). V ospredju so  Kosmač (8), Ferjančič (5),  Kotnik (11), Puhar (214), Kosovelj (9), Jereb (215).

 

gorica-zenske-500

Najhitrejše v ženski konkurenci brez Lucije, ki je v tistem hipu imela druge opravke.

 

gorica-moski-500

Najhitrejši moški. V ducatu prejemnikov denarnih nagrad je bilo deset Slovencev.

 

gorica-jerica-400

Jerica Sardoč in Mitja Volčanšek.

 

Fotogalerija je na povezavi:

https://plus.google.com/photos/103862101339423963519/albums/5986248068004481057

Video je na povezavi:

http://www.youtube.com/watch?v=cppjjdI8hAw&feature=youtu.be

 

VJ