24 ur Bernarde Jurič na tekaških smučeh

ROGLA

15 02
 2019

Bernarda Jurič je na Rogli v petek, 15. februarja 2019, ob 14.46 začela 24-urni tek na smučeh. V soboto ob 14.46 je tek zaključila. V 24 urah je pretekla 177 kilometrov in opravila tisoč višinskih metrov.

45-letna magistrica znanosti tehniškega varstva okolja iz Pleterij pri Ptuju sodi med boljše vztrajnostne kolesarje. Pozimi kolo zamenja za tekaške smuči in se odpravi na dolge potepe po snežnih brezpotjih, najraje na Finsko, ki je ob Avstraliji, ki jo je prekolesarila po horizontali in vertikali, njena priljubljena destinacija. Njen tekaški dom je Rogla, ki je pravi raj za smučarske tekače, tam se Bernarda pripravlja na daljša tekaška potovanja.

Lani je Avstralijo prekolesarila od zahoda do vzhoda (5500 kilometrov v 27 dneh) in od severa do juga (6100 kilometrov v 34 dneh). Letos namerava najmlajši kontinent znova prekolesariti, za njo pa je pravkar še ena težavna preizkušnja, 24 ur smučarskega teka. Celodnevni tek poznajo na Finskem, kjer je Bernarda poslušala zgodbe o takšnih poskusih, pri katerih se tekači naprezajo do skrajnih meja, opraviti takšno preizkušnjo pa pomeni v deželi, kjer je smučarski tek bistveno bolj čislan kot drugod po svetu, nadvse častno dejanje. V Sloveniji ni znano, da bi pred Bernardo kdo že opravil 24-urni tek (v uredništvu Ljudstva tekačev bomo hvaležni za vsako in formacijo o tem - opomba urednika).

Na vprašanje, zakaj se loteva 24-urnega teka, je Bernarda Jurič pred startom odgovarjala: »Zato, ker me cona udobja ne zanima, ker se mi zdi zanimivo in ker hočem izvedeti, ali zmorem.«

Zdaj je preizkušnja za njo, izvedela je, da zmore in da je mogoče ob še boljši pripravi, natreniranih nogah, bistri glavi in veliki želji število kilometrov še povečati. Skupaj s podpornikom, družbo Hotelirstvo Rogla, in njenim direktorjem Robertom Kejžarjem že razmišljajo, kako bi prihodnjo zimo pripravili tekmovanje v 24-urnem teku.

Bernarda je malo pred startom po telefonu govorila s Petro Majdič in ji predstavila svoj projekt, legendarna športnica pa ji je dala nasvet: »Ko ti bo najtežje, začni šteti.« Ni bilo potrebno, Bernarda je opravila brez štetja. Pa vendar brez težav ni šlo.

Začetek je bil hiter, po 400-metrskem krogu stadiona ob hotelu Natura, kjer so tekačici nudili logistično podporo (Bernardo je podpiralo tudi Ljudstvo tekačev), je krožila s časi okrog minuto 35 sekund.  To je bilo prehitro, vendar je Bernarda hitrost vzdrževala brez težav. Če bi s takšnim tempom tekla vseh 24 ur, bi presegla 250 kilometrov.  Nameravala je alternirati proge, na začetku ji je ob 400-metrskem krogu uspelo teči tudi po drugih progah, s prihodom noči in ledenenjem prog pa so te postale prenevarne. Tako je tekačica z veliko večino pretečene poti opravila na osnovnem krogu, po zunanjem obodu (nekajkrat se je druge proge podala še dopoldne).

Na progi so se ji občasno pridružili sotekači ter opravili z njo nekaj krogov in ji namenili nekaj spodbudnih besed. Najbolj vztrajen je bil Andrej Zaman, ta se je sprva namenil odteči manjše število krogov, nato pa si je premislil in je ostal do konca.
Noč je trajala dolgih 14 ur, popestrili so jo obisk sorodnikov, nekaj krogov dveh gorenjskih nočnih bliskov in The Queen – snežni kraljici Bernardi so ob izteku 12 ur zaigrali We Are the Champions.  Na polovici teka je števec kazal 100 pretečenih kilometrov. Noč je prinesla nekaj manjših kriz in glavobol, pomagali pa sta dve prekinitvi s približno enournima spancema. Prehranjevanje je bilo (pre)skromno, hidriranje pa približno primerno.

Noč je bila idealna: brez vetra, temperatura zraka je bila -1, sneg je imel -2 stopinji Celzija.

Ob vrnitvi sonca, nekaj po 7. uri, je števec kazal 130 kilometrov. Začele so se težave s prebavo in odhajanjem na stranišče. Povedati je treba, da je Bernarda zjutraj na dan starta začutila, da prihajajo zdravstvene težave, čeprav temperatura ni presegala običajnih vrednosti. Ob naporih je telo vse teže ustavljalo napredovanje slabosti. V zadnjih urah teka so bile pavze pogostejše, vendar pa je jeklena volja tekačico na cilj pripeljala v na zunaj dobrem stanju, vsekakor pa odličnega razpoloženja. Po izteku 24 ur, ko je Garmin pokazal 177 pretečenih kilometrov,  je odprla steklenico šampanjca iz Brd in odpila požirek. Kljub temu, da je premalo trenirala (12 ur teka je odtekla pred dvema letoma, v zadnjem obdobju pa so njene razdalje ostajale pod to dolžino).  Na cilj so jo pripeljali ljubezen do teka na smučeh, jeklena volja, neverjetna vztrajnost in trma ter velika želja. Noge so nehale igrati glavno vlogo precej ur pred iztekom časa, glava pa si tega ni hotela privoščiti.

Na nekaterih družabnih omrežjih so se po teku pojavili komentarji z negativnimi vsebinami. Večina se jih spušča v ugibanje, zakaj sploh takšen tek. Bernarda Jurič pripravlja knjigo o svojem kolesarjenju po Avstraliji in v njej bo odgovorila tudi na takšna, sicer legitimna in bistvena vprašanja. Povzemimo nekaj stavkov iz osnutka knjige.

Britanski  raziskovalec in alpinist George Mallory je na vprašanje, zakaj hoče preplezati Mount Everest, odgovoril: »Ker je tam.« Skupaj z Andrewom Irwinom je davnega  leta 1924, 29 let pred Edmundom Hillaryjem in Norgayem Tenzingom, skušal prvi osvojiti najvišji vrh planeta. Oba alpinista sta umrla na pobočjih Mount Everesta, vprašanje, ali sta osvojila vrh, pa še vedno ostaja neodgovorjeno. Malloryjev odgovor je na začetku 60. let predsednik ZDA John F. Kennedy uporabil kot spodbudo za izpeljavo projekta osvajanja Meseca: »Tam je vesolje, osvojite ga.« Če ne bi bilo ljudi, kot je bil Mallory, še vedno ne bi stali na Moun Everestu. Niti na Triglavu, če ne bi bilo štirih srčnih Gorenjcev. Niti naša rasa ne bi gospodovala na planetu, če ne bi bilo posameznikov, ki hočejo vedeti, kaj je za obzorjem in kaj zmorejo. Za Bernardo je bila lani tam Avstralija. Zanjo so bili prejšnji teden tam Rogla in 24 ur časa, ko je bila cona udobja prepovedana.

 

Fotogalerija je na:
https://photos.google.com/share/AF1QipOiyEkhvgbNeGL21b-Pb41GqKXDVzoQ5xmXx5PkavTeA73IS4gHopL-PdvbCTmpHA?hl=sl&key=LWpXMl9hVVUyelhUN2JFdnUxR0Ytb1ZobjZueDdR

Video je na:
https://www.youtube.com/watch?v=Uvse7QhRmOA&feature=youtu.be

 

Venčeslav Japelj (kot predstavnik Ljudstva tekačev je sodeloval v projektu)