|
|
Intesa Sanpaolo Bank 4. Istrski maraton | |
|
KOPER 09 04 |
Četrta izvedba istrskega tekaškega maratona, tokrat pod spremenjenim imenom glavnega sponzorja Intesa Sanpaolo Bank 4. Istrski maraton, je 8. in 9. aprila 2017 v slovensko Istro privabila nekaj več kot 5000 tekačev vseh starosti, dogodek pa je pritegnil 25.000 ljudi. V najzahtevnejši disciplini, maratonu, sta slavila Aleš Žontar in Ana Radivo, najuspešnejša udeleženka dosedanjih štirih maratonov. Žontar je zmagal drugič, najboljši je bil že na prvem maratonu. Tudi tokrat so bili organizatorji člani Društva Istrski maraton, za izvedbo je skrbelo približno tisoč ljudi. Prvič se je izvedbi pridružila tudi ankaranska občina, v Ankaranu je bil start rekreativnega teka. Vreme je organizatorjem in tekačem šlo na roko. Predvsem maratoncem je bilo sicer vroče, a je vetrič z morja blažil pritisk stopinj. Sicer pa je kar logično, da pričakuješ višje temperature in sonce, ko se odpravljaš na morje. Istra je spet navdušila tekače, ti pa Istrane. Povsem brez napak ni šlo, morda je bilo najbolj moteče pomanjkanje medalj za polmaratonce. Zmanjkalo jih je še preden so vsi prečkali ciljno linijo, organizatorji pa zagotavljajo, da so jih nabavili dovolj, in sklepajo, da jim je nekdo izmaknil karton, poln teh priznanj. Maraton je torej na ceni tudi pri malopridnežih. Vsem, ki medalj niso dobili, bodo ta priznanja poslali po pošti. Letos so bile označene s koprskima barvama, rumeno in modro, prihodnje leto bosta barvi izolsko modra in bela ... Delovale so vse organizacijske strukture, znane že iz prejšnjih izvedb istrskega maratona, tudi tradicionalno močna zdravstvena služba, sestavljena iz izolske nujne medicinske pomoči, reševalcev prostovoljcev in Petrinih angelčkov. Resnejših posredovanj je bilo manj kot lani (lani 26, letos 7), težjih problemov niso zaznali. Za istrski maraton je značilno nadvse pozitivno razpoloženje, v katerem ima svoje mesto tekaški ferplej, ki je veliko pomembnejši od izidov. Tokrat se je izkazala tekačica s Koroške. Na osmem kilometru je eden od tekačev iz skupine glavnega sponzorja začutil slabost. Zgrudil se je na progi in se na vprašanja sotekačev o počutju ni odzival. Tekači in prostovoljci iz ekipe organizatorjev so ga spravili na varno ob progi in poklicali reševalce. Med tekači je bila Petra Podjaveršek, profesorica iz Raven na Koroškem. Petra obvlada prvo pomoč in je poskrbela za najnujnejše potrebno. Drugi tekači so nadaljevali s tekom, ona pa je ostala ob tekaču v težavah in se odrekla nadaljevanju nastopa. Ko so prišli reševalci in tekača odpeljali v bolnišnico, se je odpravila nazaj proti startu in teka ni nadaljevala. Nesrečnega tekača so oskrbeli in ga zadržali na opazovanju, hujšega pa ni bilo. Organizatorji so se Petri zahvalili za požrtvovalnost in ji povedali, da ima za prihodnje leto startnino že poravnano, podarili so ji tudi prostovoljsko majico. Požrtvovalna profesorica se maratona 2018 namerava udeležiti, nastopa se že zdaj veseli. In če bo treba komu pomagati, ji bo to zagotovo pomembnejše od tega, da priteče do cilja. Na cilju smo našteli 4539 odraslih tekačev iz 26 držav (za to so poskrbeli predvsem zaposleni v bančni skupini Intesa Sanpaolo, letos jih je bilo še več kot lani, bili so najmnožičnejša skupina). Lani je teklo 3960 odraslih. Tekačic je bilo tokrat 2125, to pomeni 47 odstotkov, tekačev pa 2414. Po trendu prvih treh let bi lahko sklepali, da se bosta spola letos izenačila, vendar se to ni zgodilo, ženske so od lani izgubile odstotek, so pa – kot običajno - prevladovale na rekreativnem teku. Dan pred odraslimi, v soboto, so tekli otroci. Tudi teh je bilo več kot lani, na krajših progah se jih je pomerilo kakšnih 500. Maratoncev na cilju je bilo 386 (od tega 73 žensk), šest več kot lani, polmaratoncev je bilo 2222, na 10-kilometrskem rekreativnem teku pa je bilo 1931 finišerjev. Na 42 km se na seznamu zmagovalcev ni zgodilo nič novega, edina z lovorjem na glavi sta še naprej Žontar in Robert Radojković s po dvema zmagama. Do 16. kilometra sta tekla skupaj, precej pred ostalimi, potem pa je Robert potožil, da se mu oglaša stegenska mišica. Aleš ga je vprašal, ali naj ga počaka, a mu je Robert odvrnil, naj kar gre naprej. Kmalu nato je odstopil. Aleš je bil še nekaj dni pred maratonom v postelji, bolan, razmišljal je že o tem, da ne bi nastopil, vendar se je le pojavil na startu. Na progi je spodbujevalce zabaval z »avionom«, v cilj pa je, skupaj z državno zastavo, skočil – tako kot na prvem maratonu. Izreden tek je uspel tudi njegovi partnerki Jerici Kravos, s četrtim mestom med maratonkami je daleč presegla svoja upanja in pričakovanja. Alešu je sledil Martin Štendler iz Podbrda, doslej znan predvsem kot odličen gorski dolgoprogaš. Med maratonkami je že doslej najuspešnejša udeleženka istrskega maratona Ana Radivo še potrdila svoje odlike. Po dveh zmagah in enem drugem mestu na polmaratonih je zmagala na maratonu, svojem drugem, ki ga je odtekla. Času lanskega ljubljanskega maratona, ta je precej lažji od istrskega, je dodala samo dve minuti. Druga je bila lanska zmagovalka Simona Dolinar Majdič, ki je lanski čas izboljšala za dobre štiri minute. Lansko tretje mesto je ubranila Hrvatica Katica Rumbočić, njen letošnji čas je bil kar za osem minut boljši od lanskega. Na polmaratonski progi, nekaj lažji od lanske, je zmagal Švicar David Keller. Povedal je, da še nikoli ni nikjer zmagal (morda je vmes kakšen jezikovni nesporazum), s tekom se ukvarja izključno ljubiteljsko. Drugi je bil Tadej Grilc, tretji pa lanski zmagovalec Blaž Grad. Četrti je bil Marko Tratnik, ki je v razvrstitvi odprtega primorskega prvenstva v pomaratonu ujel tretje mesto (uvrščeni so vsi slovenski tekači), peti pa lanski zmagovalec rekreativnega teka Danijel Vinčec. Markova sestra Petra je na polmaratonski razdalji zmagala kljub težavam z zdravjem (pomanjkanje železa), sledili sta ji Eva Zorman in Maja Matić. Enaka je razvrstitev za primorsko prvenstvo. Četrta je bila Jasmina Pitamic Vojska, zmagovalka lanskega bovškega maratona. Seznam finišerk je zaključila najstarejša udeleženka prireditve Kazimira Lužnik (letnik 1934!), tokrat ji 21-kilometrska proga ni delala resnejših težav. Na 10-kilometrski razdalji med Ankaranom in Koprom je slavil domačin Jan Klemenčič, ki je taktično dobro zastavil svoj nastop ter se zmage veselil pred Rokom Bedračem in še enim Rokom, Pugljem. Najperspektivnejši bovški tekač Tobi Gaberšček, letnik 2002, je s časom 38:11 zasedel visoko sedmo mesto. Med ženskami je na rekreativnem teku zmagala Katja Martinšek pred Tadejo Volmut in Kristino Bele, nekdanjo primorsko prvakinjo PPT. Pošta Slovenije je ob tej priložnosti izdala serijo žigov krajev, skozi katere poteka maraton. Poštno pošiljko, opremljeno z žigi, si je oprtala Izolanka Sanela Kadić, članica ŠD Tekači z obale, in jo ponesla po maratonski progi, tako da ne bo nobenih dvomov o tem, ali so bili žigi na pravih mestih ... Tudi tokrat je v Strunjanu delovala neuradna okrepčevalnica Gostilne Strunjan in Dušana Mravljeta (na pobudo Ljudstva tekačev). Maratonci, zlasti tisti z manj izrazitimi tekmovalnimi ambicijami, so se z veseljem odzvali na Dušanov poziv, da si privoščijo požirek (češkega) piva.
Izidi, absolutno:Maraton moški:
Ženske:
Polmaraton, moški:
Ženske:
10 km, moški:
Ženske:
Odprto prvenstvo Primorske v polmaratonu:Absolutno, moški:
Ženske:
Zmagovalci po kategorijah:A: Blaž Grad, Petra Tratnik
Vsi izidi so na povezavi.
Robert Radojković (v ospredju) in Aleš Žontar sta že na začetku maratona potegnila. Med tekom sta se tudi pogovarjala (Aleš: »Sicer bi bilo dolgčas ...«). Robert je pri Strunjanu zaradi poškodbe mišice odstopil.
Fotogalerija 1 je na povezavi. Fotogalerija 2 je na povezavi. Krajši video je na povezavi. Daljši video je na povezavi. Upočasnjeni posnetek starta maratoncev je na povezavi. Upočasnjeni posnetek starta polmaratoncev je na povezavi.
VJ |
|
|
|
